Consolidated text: Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (prenovitev) (Besedilo velja za EGP)

02009L0138 — SL — 30.01.2027 — 813.003

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

DIREKTIVA 2009/138/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 25. novembra 2009

o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II)

(prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

(UL L 335 17.12.2009, str. 1)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

DIREKTIVA 2011/89/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA  z dne 16. novembra 2011

  L 326

113

8.12.2011

►M2

DIREKTIVA 2012/23/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA  z dne 12. septembra 2012

  L 249

1

14.9.2012

►M3

DIREKTIVA SVETA 2013/23/EU z dne 13. maja 2013

  L 158

362

10.6.2013

►M4

DIREKTIVA 2013/58/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA  z dne 11. decembra 2013

  L 341

1

18.12.2013

►M5

DIREKTIVA 2014/51/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA  z dne 16. aprila 2014

  L 153

1

22.5.2014

►M6

DIREKTIVA (EU) 2016/2341 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA  z dne 14. decembra 2016

  L 354

37

23.12.2016

►M7

UREDBA (EU) 2017/2402 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA  z dne 12. decembra 2017

  L 347

35

28.12.2017

►M8

DIREKTIVA (EU) 2018/843 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA  z dne 30. maja 2018

  L 156

43

19.6.2018

►M9

DIREKTIVA (EU) 2019/2177 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA  z dne 18. decembra 2019

  L 334

155

27.12.2019

►M10

Obvestilo o prilagoditvi v skladu z inflacijo zneskov iz Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II)  2021/C 423/12

  C 423

25

19.10.2021

►M11

DIREKTIVA (EU) 2022/2556 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA  z dne 14. decembra 2022

  L 333

153

27.12.2022

►M12

DIREKTIVA (EU) 2023/2864 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA  z dne 13. decembra 2023

  L 2864

1

20.12.2023

►M13

DIREKTIVA (EU) 2025/2 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA  z dne 27. novembra 2024

  L 2

1

8.1.2025

popravljena z:

►C1

Popravek, UL L 219, 25.7.2014, str.  66 (2009/138/ES)

▼B

DIREKTIVA 2009/138/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 25. novembra 2009

o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II)

(prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

KAZALO

NASLOV I

SPLOŠNA PRAVILA O ZAČETKU OPRAVLJANJA IN OPRAVLJANJU DEJAVNOSTI NEPOSREDNEGA ZAVAROVANJA IN POZAVAROVANJA

POGLAVJE I

Vsebina, področje uporabe in opredelitve pojmov

ODDELEK 1

Vsebina in področje uporabe

ODDELEK 2

Izjeme iz področja uporabe

Pododdelek 1

Splošno

Pododdelek 2

Neživljenjsko zavarovanje

Pododdelek 3

Življenjsko zavarovanje

Pododdelek 4

Pozavarovanje

ODDELEK 3

Opredelitve pojmov

POGLAVJE II

Začetek opravljanja poslov

POGLAVJE III

Nadzorni organi in splošna pravila

POGLAVJE IV

Pogoji, ki urejajo opravljanje poslov

ODDELEK 1

Odgovornost upravnih, upravljalnih ali nadzornih organov

ODDELEK 2

Sistem upravljanja

ODDELEK 3

Javno razkritje

ODDELEK 4

Kvalificirani deleži

ODDELEK 5

Poslovna skrivnost, izmenjava podatkov in spodbujanje nadzorne konvergence

ODDELEK 6

Dolžnosti revizorjev

POGLAVJE V

Opravljanje dejavnosti življenjskega in neživljenjskega zavarovanja

POGLAVJE VI

Pravila glede vrednotenja sredstev in obveznosti, zavarovalno-tehničnih rezervacij, lastnih sredstev, zahtevanega solventnostnega kapitala, zahtevanega minimalnega kapitala in naložbena pravila

ODDELEK 1

Vrednotenje sredstev in obveznosti

ODDELEK 2

Pravila v zvezi z zavarovalno-tehničnimi rezervacijami

ODDELEK 3

Lastna sredstva

Pododdelek 1

Določitev lastnih sredstev

Pododdelek 2

Razvrstitev lastnih sredstev

Pododdelek 3

Primernost lastnih sredstev

ODDELEK 4

Zahtevani solventnostni kapital

Pododdelek 1

Splošne določbe za zahtevani solventnostni kapittal ob uporabi stinardne formule ali notranjega modela

Pododdelek 2

Zahtevani solventnostni kapital – stinardna formula

Pododdelek 3

Zahtevani solventnostni kapital – popolni in delni notranji modeli

ODDELEK 5

Zahtevani minimalni kapital

ODDELEK 6

Naložbe

POGLAVJE VII

Zavarovalnice in pozavarovalnice v težavah ali v stanju nepravilnosti

POGLAVJE VIIa

Makrobonitetna orodja

POGLAVJE VIII

Pravica do ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev

ODDELEK 1

Ustanavljanje s strani zavarovalnic

ODDELEK 2

Svoboda opravljanja storitev: zavarovalnice

Pododdelek 1

Splošne določbe

Pododdelek 2

Avtomobilska odgovornost za škodo, povzročeno tretjim osebam

ODDELEK 2A

Obveščanje, pomembne čezmejne dejavnosti in platforme za sodelovanje

ODDELEK 3

Pristojnosti nadzornih organov države članice gostiteljice

Pododdelek 1

Zavarovanje

Pododdelek 2

Pozavarovanje

ODDELEK 4

Statistični podatki

ODDELEK 5

Obravnavanje pogodb podružnic, ki so v postopku prenehanja

POGLAVJE IX

Podružnice, ustanovljene v skupnosti, ki pripadajo zavarovalnicam ali pozavarovalnicam, katerih sedež je zunaj skupnosti

ODDELEK 1

Začetek opravljanja poslov

ODDELEK 2

Pozavarovanje

POGLAVJE X

Hčerinska podjetja zavarovalnic in pozavarovalnic, ki jih ureja pravo tretje države, in pridobivanje deležev s strani takšnih podjetij

NASLOV II

POSEBNE DOLOČBE ZA ZAVAROVANJE IN POZAVAROVANJE

POGLAVJE I

Pravo, ki se uporablja, in pogoji za pogodbe o neposrednem zavarovanju

ODDELEK 1

Pravo, ki se uporablja

ODDELEK 2

Obvezno zavarovanje

ODDELEK 3

Javni interes

ODDELEK 4

Pogoji za zavarovalne pogodbe in premijske cenike

ODDELEK 5

Informacije za imetnike polic

Pododdelek 1

Neživljenjsko zavarovanje

Pododdelek 2

Življenjsko zavarovanje

POGLAVJE II

Določbe v zvezi z neživljenjskim zavarovanjem

ODDELEK 1

Splošne določbe

ODDELEK 2

Sozavarovanje na ravni skupnosti

ODDELEK 3

Pomoč

ODDELEK 4

Zavarovanje stroškov postopka

ODDELEK 5

Zdravstveno zavarovanje

ODDELEK 6

Zavarovanje za nesreče pri delu

POGLAVJE III

Določbe v zvezi z življenjskim zavarovanjem

POGLAVJE IV

Pravila v zvezi s pozavarovanjem

NASLOV III

NADZOR ZAVAROVALNIC IN POZAVAROVALNIC V SKUPINI

POGLAVJE I

Nadzor skupin: opredelitve pojmov, primeri uporabe, področje uporabe in ravni

ODDELEK 1

Opredelitve pojmov

ODDELEK 2

Primeri uporabe in področje uporabe

ODDELEK 3

Ravni

POGLAVJE II

Finančni položaj

ODDELEK 1

Solventnost skupine

Pododdelek 1

Splošne določbe

Pododdelek 2

Izbira metode izračunavanja in splošna načela

Pododdelek 3

Uporaba metod izračunavanja

Pododdelek 4

Metode izračunavanja

Pododdelek 5

Nadzor solventnosti skupine pri zavarovalnicah in pozavarovalnicah, ki so hčerinska podjetja zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga

Pododdelek 6

Nadzor solventnosti skupine pri skupinah s centraliziranim upravljanjem tveganja

ODDELEK 2

Koncentracija tveganja in transakcije znotraj skupine

ODDELEK 3

Upravljanje tveganj in notranji nadzor

POGLAVJE IIa

Makrobonitetna pravila na ravni skupine

POGLAVJE III

Ukrepi za poenostavitev nadzora skupine

POGLAVJE IV

Tretje države

POGLAVJE V

Mešani zavarovalni holdingi

NASLOV IV

REORGANIZACIJA IN PREHENANJE ZAVAROVALNIC

POGLAVJE I

Področje uporabe in opredelitev pojmov

POGLAVJE II

Reorganizacijski ukrepi

POGLAVJE III

Postopki prenehanja

POGLAVJE IV

Skupne določbe

NASLOV V

DRUGE DOLOČBE

NASLOV VI

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Prehodne določbe

ODDELEK 1

Zavarovanje

ODDELEK 2

Pozavarovanje

ODDELEK 3

Zavarovanje in pozavarovanje

POGLAVJE II

Končne določbe

PRILOGA I

ZAVAROVALNE VRSTE NEŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA

A.

Razvrstitev nevarnosti po zavarovalnih vrstah

B.

Opis dovoljenj, izdanih za več kot eno zavarovalno vrsto

PRILOGA II

ZAVAROVALNE VRSTE ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA

PRILOGA III

PRAVNE OBLIKE PODJETIJ

A.

Oblike zavarovalnic za neživljenjsko zavarovanje:

B.

Oblike življenjskih zavarovalnic:

C.

Oblike pozavarovalnic:

PRILOGA IV

STINARDNA FORMULA ZA IZRAČUN ZAHTEVANEGA SOLVENTNOSTNEGA KAPITALA (SCR)

1.

Izračun osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala

2.

Izračun modula tveganja neživljenjskega zavarovanja

3.

Izračun modula tveganja življenjskega zavarovanja

4.

Izračun modula tržnega tveganja

PRILOGA V

SKUPINE ZAVAROVALNIH VRST NEŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA ZA NAMENE ČLENA 159

PRILOGA VI

Del A

Razveljavljene direktive s seznamom njihovih poznejših sprememb (iz člena 310)

Del B

Seznam rokov za prenos v nacionalno pravo (iz člena 310)

PRILOGA VII

KORELACIJSKA TABELA

NASLOV I

SPLOŠNA PRAVILA O ZAČETKU OPRAVLJANJA IN OPRAVLJANJU DEJAVNOSTI NEPOSREDNEGA ZAVAROVANJA IN POZAVAROVANJA

POGLAVJE I

Vsebina, področje uporabe in opredelitve pojmov

Oddelek 1

Vsebina in področje uporabe

Člen 1

Vsebina

Ta direktiva določa pravila glede:

(1) 

začetka opravljanja in opravljanja samozaposlitvenih dejavnosti neposrednega zavarovanja in pozavarovanja znotraj Skupnosti;

(2) 

nadzor zavarovalniških in pozavarovalniških skupin;

(3) 

reorganizacije in prenehanja zavarovalnic, ki opravljajo dejavnost neposrednega zavarovanja.

Člen 2

Področje uporabe

1.  

Ta direktiva se uporablja za zavarovalnice za neposredno življenjsko in neživljenjsko zavarovanje, ustanovljene na ozemlju države članice, ali zavarovalnice, ki želijo biti tam ustanovljene.

Uporablja se tudi za pozavarovalnice, ki izvajajo le dejavnosti pozavarovanja in so ustanovljene na ozemlju države članice ali se tam želijo ustanoviti, z izjemo naslova IV.

2.  

Kar zadeva neživljenjsko zavarovanje, se ta direktiva uporablja za dejavnosti neživljenjskega zavarovanja v razredih, ki so določeni v delu A Priloge I. Za namene prvega pododstavka odstavka 1 neživljenjsko zavarovanje vključuje dejavnost, ki je pomoč, zagotovljena osebam, ki zaidejo v težave med potovanjem, ko so odsotne od svojega doma ali običajnega prebivališča. Pomoč je v tem, da podjetje za vnaprejšnje plačilo premije daje pomoč upravičencu iz pogodbe o zavarovanju pomoči, ko je le-ta v težavah, ki so posledica naključnega dogodka, in sicer v primerih in pod pogoji, določenimi v pogodbi.

Pomoč je lahko zagotovljena v obliki povračila v denarju ali naravi. Povračila v naravi so lahko dana z osebjem in opremo osebe, ki jih zagotavlja.

Dejavnost zavarovanja pomoči ne obsega servisiranja, vzdrževanja, poprodajnih storitev ali preprostih nasvetov ali preproste pomoči v funkciji posrednika.

3.  

Kar zadeva življenjsko zavarovanje, se ta direktiva uporablja za:

(a) 

naslednje dejavnosti življenjskega zavarovanja, če izhajajo iz pogodb:

(i) 

življenjsko zavarovanje, ki ga sestavljajo zavarovanje za primer doživetja, zavarovanje za primer smrti, mešano zavarovanje, življenjsko zavarovanje z vračilom premij, zavarovanje za primer poroke, zavarovanje za primer rojstva;

(ii) 

rente;

(iii) 

dodatna zavarovanja, sklenjena poleg življenjskega zavarovanja, zlasti zavarovanje zoper telesno poškodbo, vključno z delovno nesposobnostjo, zavarovanje za primer smrti, ki je posledica nesreče, in zavarovanje za primer invalidnosti, ki je posledica nesreče ali bolezni;

▼M13

(iv) 

vrste trajnega zdravstvenega zavarovanja, ki trenutno ni predmet odstopa in ki obstaja na Irskem;

▼B

(b) 

naslednje posle, ki izhajajo iz pogodb, kolikor jih nadzirajo organi, pristojni za nadzor zasebnega zavarovanja:

(i) 

posle, s katerimi so združenja naročnikov ustanovljena z namenom, da skupaj kapitalizirajo svoje prispevke in nato sredstva, ki se tako naberejo, porazdelijo med preživele ali med upravičence pokojnih (tontine);

(ii) 

zavarovanje s kapitalizacijo, ki temelji na zavarovalno-tehničnih izračunih, s katerim se, v zameno za eno plačilo ali periodna plačila, dogovorjena vnaprej, sprejmejo obveznosti z določenim trajanjem in zneskom;

(iii) 

upravljanje skupinskih pokojninskih skladov, ki zajemajo upravljanje naložb, in zlasti sredstva, ki predstavljajo rezerve organov, ki izvršujejo plačila ob smrti ali doživetju ali v primeru prekinitve ali zmanjšanju dejavnosti;

(iv) 

posle iz točke (iii), kadar jih spremlja zavarovanje, ki krije ohranjanje kapitala ali plačilo minimalnih obresti;

(v) 

posle, ki jih opravljajo življenjske zavarovalnice, kot so posli iz Poglavja 1, Naslov 4, Knjige IV francoskega „Code des assurances“,

(c) 

posle, ki se nanašajo na dolžino človeškega življenja in ki so predpisani ali opredeljeni v zakonodaji o socialnem zavarovanju, če jih opravljajo ali upravljajo življenjske zavarovalnice na njihovo lastno odgovornost v skladu s pravom države članice.

Oddelek 2

Izjeme iz področja uporabe

Pododdelek 1

Splošno

Člen 3

Obvezni sistemi

Brez poseganja v točko (c) člena 2(3), se ta direktiva ne uporablja za zavarovanje v okviru obveznega sistema socialnega varstva;

Člen 4

Izjeme iz področja uporabe zaradi velikosti

1.  

Brez poseganja v člen 3 in člene 5 do 10 se ta direktiva ne uporablja za zavarovalnice, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

▼M13

(a) 

letni prihodek od bruto obračunanih premij podjetja ne presega 15 000 000  EUR;

(b) 

skupne zavarovalno-tehnične rezervacije podjetja, vključno z izterljivimi zneski iz pozavarovalnih pogodb in namenskih družb, kot je navedeno v členu 76 ne presegajo 50 000 000  EUR;

(c) 

če je podjetje del skupine, skupne zavarovalno-tehnične rezervacije skupine, opredeljene kot izterljivi zneski iz pozavarovalnih pogodb in namenskih družb, ne presegajo 50 000 000  EUR;

▼B

(d) 

poslovanje ne obsega zavarovalnih ali pozavarovalnih dejavnosti, vključno z zavarovanjem odgovornosti ter kreditnimi in kavcijskimi zavarovalnimi tveganji, razen če pomenijo dodatno tveganje v smislu člena 16(1);

(e) 

poslovanje podjetja ne vključuje pozavarovalnih poslov, ki presegajo ►M10  600 000 EUR ◄ prihodka od obračunanih bruto premij, ali ►M10  2 700 000 EUR ◄ od tehničnih rezervacij z izterljivimi zneski iz pozavarovalnih pogodb in namenskih družb, ali več kot 10 % prihodka od obračunanih bruto premij, ali več kot 10 % tehničnih rezervacij z izterljivimi zneski iz pozavarovalnih pogodb in namenskih družb.

2.   Če se kateri koli znesek iz odstavka 1 tri leta zapored preseže, se ta direktiva uporablja od četrtega leta. 3.   Z odstopanjem od odstavka 1 se ta direktiva uporablja za vsa podjetja, ki zaprosijo za dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja in se glede njihovega letnega prihodka od obračunanih bruto premij ali bruto tehničnih rezervacij izterljivih zneskov iz pozavarovalnih pogodb in namenskih družb pričakuje, da bodo presegli katerega koli od zneskov iz odstavka 1 v naslednjih petih letih. 4.  

Ta direktiva se preneha uporabljati za zavarovalnice, za katere je nadzorni organ preveril, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) 

noben od zneskov iz odstavka 1 ni bil presežen v treh preteklih zaporednih letih; in

(b) 

noben od zneskov iz odstavka 1 predvidoma ne bodo presežen v naslednjih petih letih.

Odstavek 1 tega člena se ne uporablja, če zadevna zavarovalnica še naprej opravlja dejavnosti v skladu s členi od 145 do 149.

5.   Odstavka 1 in 4 nobenemu podjetju ne preprečujeta, da zaprosi za dovoljenje ali še naprej posluje z dovoljenjem na podlagi te direktive.

Pododdelek 2

Neživljenjsko zavarovanje

Člen 5

Posli

Kar zadeva neživljenjsko zavarovanje, se ta direktiva ne uporablja za:

(1) 

zavarovanje s kapitalizacijo, kot je opredeljeno v predpisih posameznih držav članic;

(2) 

posle institucij vzajemne pomoči in vzajemnih institucij, katerih izplačila se spreminjajo glede na razpoložljive vire in pri katerih se prispevki članov določajo na pavšalni osnovi;

(3) 

posle, ki jih opravljajo organizacije, ki niso pravne osebe, katerih namen je vzajemna zaščita njenih članov, ne da bi se pri tem plačevale premije ali da bi se oblikovale zavarovalno-tehnične rezervacije; ali

(4) 

posle izvoznega kreditnega zavarovanja za račun države ali z garancijo države, ali pri katerem je država zavarovatelj.

Člen 6

Pomoč

1.  

Ta direktiva se ne uporablja za dejavnost zavarovanja pomoči, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:

▼M13

(a) 

pomoč se zagotovi ob nesreči ali okvari, ki vključuje cestno vozilo, ko se nesreča ali okvara zgodi na ozemlju države članice podjetja, ki zagotavlja kritje, ali v sosednjih državah;

▼B

(b) 

odgovornost za pomoč je omejena na naslednje posle:

(i) 

pomoč na kraju okvare, za katero podjetje, ki daje kritje, v večini primerov uporablja svoje lastno osebje in opremo;

(ii) 

prevoz vozila na najbližje ali najprimernejše mesto, na katerem je mogoče opraviti popravilo, ter spremstvo voznika in potnikov z istimi sredstvi na najbližje mesto, od koder lahko nadaljujejo pot z drugimi sredstvi; in

(iii) 

če to predvideva matična država članica podjetja, ki zagotavlja kritje, prevoz vozila, po možnosti pa tudi voznika in potnikov, domov, do izhodiščne točke ali do prvotnega cilja v isti državi; in

(c) 

pomoči ne opravlja podjetje, za katerega se uporablja ta direktiva.

▼M13

2.   V primerih iz odstavka 1, točki (b)(i) in (b)(ii), se pogoj, da se mora nesreča ali okvara zgoditi na ozemlju države članice podjetja, ki zagotavlja kritje, ne uporablja, kadar je upravičenec včlanjen v organizacijo, ki zagotavlja kritje, in kadar storitev pomoči na cesti ali prevoza vozila na osnovi vzajemnega sporazuma opravi podobna organizacija v zadevni državi brez plačila dodatne premije in le ob predložitvi članske izkaznice.

▼M13 —————

▼B

4.   Ta direktiva se ne uporablja za dejavnost zavarovanja pomoči, ki jo opravi Avtomobilski klub Velikega vojvodstva Luksemburg, kadar se je nesreča ali okvara cestnega vozila zgodila izven ozemlja Velikega vojvodstva Luksemburg in kadar pomoč obsega prevoz vozila, ki je bilo vpleteno v to nesrečo ali okvaro, po možnosti skupaj z voznikom in potniki, domov.

Člen 7

Družbe za vzajemno zavarovanje

Ta direktiva se ne uporablja za družbe za vzajemno zavarovanje, ki izvajajo dejavnosti neživljenjskega zavarovanja in ki so z drugimi družbami za vzajemno zavarovanje sklenile sporazum, ki zagotavlja polno pozavarovanje zavarovalnih polic, ki so jih izdale, ali skladno s katerimi prevzemno podjetje izpolni obveznosti iz zavarovalnih pogodb namesto cedenta. V takšnem primeru se za prevzemno podjetje uporabljajo določbe iz te direktive.

Člen 8

Institucije

Ta direktiva se ne uporablja za naslednje institucije, ki opravljajo dejavnosti neživljenjskega zavarovanja, razen če se spremeni veljavni zakon ali statut ki ureja njihove pristojnosti::

(1) 

na Danskem Falck Danska;

(2) 

V Nemčiji naslednje poldržavne institucije:

(a) 

Postbeamtenkrankenkasse,

(b) 

Krankenversorgung der Bundesbahnbeamten;

▼M13 —————

▼B

(4) 

v Španiji Consorcio de Compensación de Seguros.

Pododdelek 3

Življenjsko Zavarovanje

Člen 9

Posli in dejavnosti

Kar zadeva življenjsko zavarovanje, se ta direktiva ne uporablja za naslednje posle in dejavnosti:

(1) 

posle podpornih in vzajemnih institucij, katerih izplačila se spreminjajo glede na razpoložljive vire in ki zahtevajo, da vsak njihov član prispeva po ustrezni pavšalni stopnji;

(2) 

posle, ki jih opravljajo organizacije, ki niso podjetja iz člena 2, katerih cilj je zagotavljanje prejemkov za zaposlene ali samozaposlene osebe, ki pripadajo podjetju ali skupini podjetij ali dejavnosti ali skupini dejavnosti, v primeru smrti ali doživetja ali v primeru prekinitve ali zmanjšanja dejavnosti, ne glede na to, ali so obveznosti, ki so posledica takih poslov, ves čas v celoti krite z matematičnimi rezervacijami;

(3) 

pokojninske dejavnosti pokojninskih zavarovalnic po Zakonu o pokojninah zaposlenih (TyEL) in drugi povezani finski zakonodaji, če:

(a) 

pokojninske zavarovalniške družbe, ki v skladu s finskim pravom že morajo imeti ločene sisteme računovodstva in upravljanja za svoje pokojninske dejavnosti, od 1. januarja 1995 ustanovijo ločene pravne subjekte za opravljanje teh dejavnosti; in

(b) 

finski organi brez diskriminacije dovolijo vsem državljanom in družbam držav članic, da v skladu s finsko zakonodajo opravljajo dejavnosti iz člena 2, povezane s to izjemo, z lastništvom ali udeležbo v obstoječi zavarovalniški družbi ali skupini ali z ustanovitvijo ali udeležbo novih zavarovalniških družb ali skupin, vključno s pokojninskimi zavarovalniškimi družbami.

Člen 10

Organizacije, podjetja in institucije

Kar zadeva življenjsko zavarovanje, se ta direktiva ne uporablja za naslednje organizacije, podjetja in institucije:

(1) 

organizacije, ki se zavežejo, da bodo zagotavljale prejemke izključno v primeru smrti, kolikor znesek takih prejemkov ne presega povprečnih pogrebnih stroškov za eno smrt ali kolikor so prejemki v naravi;

(2) 

„Versorgungsverband deutscher Wirtschaftsorganisationen“ v Nemčiji, razen če se njen statut spremeni glede obsega funkcij.

(3) 

„Consorcio de Compensación de Seguros“ v Španiji, razen če se njen statut spremeni glede obsega njenih dejavnosti ali funkcij.

Pododdelek 4

Pozavarovanje

Člen 11

Pozavarovanje

Kar zadeva pozavarovanje, se ta direktiva ne uporablja za dejavnosti pozavarovanja, ki ga opravlja ali zanj v celoti jamči vlada države članice, kadar zaradi znatnega javnega interesa vlada deluje kot pozavarovatelj zadnje možnosti, vključno v primeru, ko to zahteva položaj na trgu, na katerem je neizvedljivo doseči ustrezno komercialno kritje.

Člen 12

Pozavarovalnice, ki končujejo s svojo dejavnostjo

1.   Za pozavarovalnice, ki so do 10. decembra 2007 prenehale s sklepanjem novih pogodb o pozavarovanju in svoj obstoječi portfelj izključno upravljajo, da bi prenehale s svojo dejavnostjo, se ta direktiva ne uporablja. 2.   Države članice sestavijo seznam zadevnih pozavarovalnic in ga pošljejo vsem ostalim državam članicam.

Oddelek 3

Opredelitve pojmov

Člen 13

Opredelitve pojmov

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) 

„zavarovalnica“ pomeni zavarovalnico za neposredno življenjsko ali neživljenjsko zavarovanje, ki je prejela dovoljenje v skladu s členom 14;

(2) 

„lastna zavarovalnica“ pomeni zavarovalnico, ki je v lasti bodisi finančnega podjetja, ki ni zavarovalnica, pozavarovalnica ali skupina zavarovalnic ali pozavarovalnic v smislu točke (c) člena 212(1), bodisi nefinančnega podjetja, ki ponuja zavarovalno kritje izključno za tveganja podjetja ali podjetij, katerim pripada, ali podjetja ali podjetij iz skupine, katere članica je;

(3) 

„zavarovalnica tretje države“ pomeni zavarovalnico, ki bi morala imeti uradno dovoljenje kot zavarovalnica v skladu s členom 14, če bi imela sedež v Skupnosti;

(4) 

„pozavarovalnica“ pomeni podjetje, ki je pridobilo dovoljenje v skladu s členom 14 za izvajanje dejavnosti pozavarovanja;

(5) 

„lastna pozavarovalnica“ pomeni pozavarovalnico, ki je v lasti bodisi finančnega podjetja, ki ni zavarovalnica, pozavarovalnica ali skupina zavarovalnic ali pozavarovalnic v smislu točke (c) člena 212(1), bodisi nefinančnega podjetja, ki ponuja pozavarovalno kritje izključno za tveganja podjetja ali podjetij, katerim pripada, ali podjetja ali podjetij iz skupine, katere članica je;

(6) 

„pozavarovalnica tretje države“ pomeni pozavarovalnico, ki bi morala imeti uradno dovoljenje kot pozavarovalnica v skladu s členom 14, če bi imela sedež v Skupnosti;

▼M6

(7) 

„pozavarovanje“ pomeni eno od naslednjega:

(a) 

dejavnost, ki sestoji iz sprejemanja tveganj, ki jih odstopi zavarovalnica ali zavarovalnica tretje države oziroma druga pozavarovalnica ali pozavarovalnica tretje države;

▼M13 —————

▼M6

(c) 

zagotavljanje kritja, ki ga pozavarovalnica zagotavlja instituciji, ki spada v področje uporabe Direktive (EU) 2016/2341 Evropskega Parlamenta in Sveta ( 1 );

▼B

(8) 

„matična država članica“ pomeni eno od naslednjega:

(a) 

za neživljenjsko zavarovanje državo članico, v kateri je sedež zavarovalnice, ki krije nevarnost;

(b) 

za življenjsko zavarovanje državo članico, v kateri je glavni sedež zavarovalnice, ki krije obveznost; ali

(c) 

za pozavarovanje državo članico, v kateri je sedež pozavarovalnice;

(9) 

„država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, ki ni matična država članica, v kateri ima zavarovalnica ali pozavarovalnica podružnico ali opravlja storitve; za življenjsko in neživljenjsko zavarovanje država članica opravljanja storitev pomeni državo članico obveznosti ali državo članico, v kateri je nevarnost, če to obveznost ali nevarnost krije zavarovalnica ali podružnica, ki se nahaja v drugi državi članici;

(10) 

„nadzorni organi“ pomenijo nacionalni organ ali nacionalne organe, ki so z zakonom ali drugim predpisom pooblaščeni za nadzor zavarovalnic ali pozavarovalnic;

▼M13

(10a) 

„malo in nekompleksno podjetje“ pomeni zavarovalnico ali pozavarovalnico, vključno z lastno zavarovalnico ali lastno pozavarovalnico, ki izpolnjuje pogoje iz člena 29a in je bila razvrščena kot taka v skladu s členom 29b;

(10b) 

„mala in nekompleksna skupina“ pomeni skupino, ki izpolnjuje pogoje iz člena 213a in jo je kot tako razvrstil nadzornik skupine na podlagi odstavka 2 navedenega člena;

(10c) 

„zakoniti revizor“ pomeni zakonitega revizorja v smislu člena 2, točka 2, Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );

(10d) 

„revizijsko podjetje“ pomeni revizijsko podjetje v smislu člena 2, točka 3, Direktive 2006/43/ES;

▼B

(11) 

„podružnica“ pomeni zastopstvo ali podružnico zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki se nahaja na ozemlju države članice, ki ni matična država članica;

(12) 

„sedež“ podjetja pomeni glavni sedež ali eno izmed njegovih podružnic;

(13) 

„država članica, v kateri je nevarnost“, pomeni eno od naslednjega:

(a) 

državo članico, v kateri je premoženje, pri čemer se zavarovanje nanaša bodisi na zgradbe bodisi na zgradbe in njihove vsebine, če vsebine krije ista zavarovalna polica;

(b) 

državo članico registracije, če se zavarovanje nanaša na vozila katere koli vrste;

(c) 

državo članico, kjer je imetnik police sklenil polico, in sicer v primeru polic, ki trajajo štiri mesece ali manj in ki krijejo nevarnosti, povezane s potovanji ali počitnicami, ne glede na zadevno vrsto;

(d) 

v vseh primerih, ki niso izrecno zajeti v točkah (a), (b) ali (c), državo članico, v kateri se nahaja eno od naslednjega:

(i) 

običajno prebivališče imetnika police; ali

(ii) 

v primeru, če je imetnik police pravna oseba, sedež tega imetnika police, na katerega se nanaša pogodba;

(14) 

„država članica obveznosti“ pomeni državo članico, v kateri se nahaja eno od naslednjega:

(a) 

običajno prebivališče imetnika police;

(b) 

če je imetnik police pravna oseba, sedež tega imetnika police, na katerega se nanaša pogodba;

▼M13

(15) 

„matično podjetje“ pomeni obvladujoče podjetje iz člena 22(1) in (2) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ) ali podjetje, ki ga nadzorni organi štejejo za matično podjetje v skladu s členom 212(2) ali členom 214(5) ali (6) te direktive;

(16) 

„hčerinsko podjetje“ pomeni odvisno podjetje iz člena 22(1) in (2) Direktive 2013/34/EU, vključno z njegovimi hčerinskimi podjetji, ali podjetje, ki ga nadzorni organi štejejo za hčerinsko podjetje v skladu s členom 212(2) ali členom 214(5) ali (6) te direktive;

▼B

(17) 

„tesne povezave“ pomenijo položaj, v katerem sta dve fizični ali pravni osebi ali več povezani z: nadzorom ali udeležbo, ali položaj, v katerem sta dve fizični ali pravni osebi ali več stalno povezani v eno in isto osebo s kontrolnim razmerjem;

(18) 

„nadzor“ pomeni razmerje med matičnim in hčerinskim podjetjem, kakor je določeno v ►M13  členu 22(1) in (2) Direktive 2013/34/EU ◄ , ali podobno razmerje med katero koli fizično ali pravno osebo in podjetjem;

▼M13

(19) 

„transakcije znotraj skupine“ pomeni vse transakcije, pri katerih je zavarovalnica ali pozavarovalnica, zavarovalnica ali pozavarovalnica iz tretje države, zavarovalni holding ali mešani finančni holding bodisi neposredno ali posredno odvisen od drugih podjetij znotraj iste skupine bodisi od katere koli fizične ali pravne osebe, ki je s podjetji znotraj te skupine povezana s tesnimi povezavami, za namene izpolnjevanja pogodbenih in drugih plačljivih in neplačljivih obveznosti;

▼B

(20) 

„udeležba“ pomeni lastništvo, neposredno ali obvladovanje, 20 % ali več glasovalnih pravic ali kapitala podjetja;

(21) 

„kvalificirani delež“ pomeni neposredni ali posredni delež v podjetju, ki predstavlja 10 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic ali ki omogoča izvajanje znatnega vpliva na upravljanje tega podjetja;

(22) 

„urejeni trg“ pomeni eno od naslednjega:

(a) 

v primeru trga v državi članici, urejeni trg, kakor je opredeljen v ►M13  členu 4(1), točka 21, Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ) ◄ ; ali

(b) 

v primeru trga v tretji državi, finančni trg, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(i) 

priznava ga domača država članica zavarovalnice in izpolnjuje zahteve, ki so primerljive s tistimi iz ►M13  Direktive 2014/65/EU ◄ ; in

(ii) 

finančni instrumenti, s katerimi se trguje na navedenem trgu, so takšne kakovosti, ki je primerljiva s kakovostjo instrumentov, s katerimi se trguje na urejenem trgu ali trgih matične države članice;

(23) 

„nacionalni biro“ pomeni biro nacionalnih zavarovateljev, opredeljen v členu 1(3) Direktive 72/166/EGS;

(24) 

„nacionalni škodni sklad“ pomeni organ, opredeljen v členu 1(4) Direktive 84/5/EGS;

(25) 

„finančno podjetje“ pomeni katerega koli od naslednjih subjektov:

(a) 

kreditna institucija, finančna institucija ali družba za pomožne bančne storitve v smislu ►M13  člena 4(1), točke 1, 18 in 26, Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ) ◄ ;

(b) 

zavarovalnica, pozavarovalnica ali zavarovalni holding v smislu točke (f) člena 212(1);

(c) 

investicijska družba ali finančna institucija v smislu točke (1) člena 4(1) ►M13  Direktive 2014/65/EU ◄ ;

(d) 

mešani finančni holding v smislu člena 2(15) Direktive 2002/87/ES;

(26) 

„namenska družba“ pomeni katero koli podjetje, registrirano ali ne, razen obstoječe zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki prevzame tveganja zavarovalnic ali pozavarovalnic in v celoti financira izpostavljenost takim tveganjem iz donosa izdaje dolga ali iz katerega koli drugega finančnega mehanizma, kjer so pravice odplačila za takšen dolg ali finančni mehanizem odvisne od obveznosti pozavarovanja tega podjetja;

(27) 

„velike nevarnosti“ pomeni:

(a) 

nevarnosti, razvrščene pod zavarovalne vrste 4, 5, 6, 7, 11 in 12 iz dela A Priloge I;

(b) 

nevarnosti, razvrščene pod zavarovalne vrste 14 in 15 iz dela A Priloge I, če se imetnik police osebno poklicno ukvarja z industrijsko ali trgovinsko dejavnostjo ali opravlja katerega od svobodnih poklicev in so nevarnosti povezane s takšno dejavnostjo;

(c) 

nevarnosti, razvrščene pod zavarovalne vrste 3, 8, 9, 10, 13 in 16 iz dela A Priloge I, če imetnik police presega meje najmanj dveh od naslednjih meril:

(i) 

bilančno vsoto ►M10  6 600 000 EUR ◄ ,

▼M13

(ii) 

čisti prihodek v smislu člena 2, točka 5, Direktive 2013/34/EU, v višini 13 600 000  EUR

▼B

(iii) 

povprečno število zaposlenih 250 v poslovnem letu.

Če imetnik police spada v skupino podjetij, za katera se pripravlja konsolidirana bilanca v smislu ►M13  Direktive 2013/34/EU ◄ , se merila iz točke (c) prvega pododstavka uporabljajo na osnovi konsolidirane bilance.

Države članice lahko kategoriji iz točke (c) prvega pododstavka dodajo nevarnosti, ki jih zavarujejo poklicna združenja, skupna podjetja ali začasne grupacije;

(28) 

„zunanje izvajanje“ pomeni kakršen koli dogovor med zavarovalnico ali pozavarovalnico in ponudnikom storitev, ki je nadzorovan ali nenadzorovan subjekt, v skladu s katerim ponudnik storitev neposredno ali posredno opravlja proces, storitev ali dejavnost, ki bi jo sicer opravljala zavarovalnica ali pozavarovalnica sama;

(29) 

„funkcija“ znotraj sistema upravljanja pomeni interno sposobnost za opravljanje praktičnih nalog; sistem upravljanja vključuje funkcijo upravljanja tveganj, funkcijo skladnosti, funkcijo notranje revizije in aktuarsko funkcijo;

(30) 

„zavarovalno tveganje“ pomeni nevarnost izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti zaradi neustreznih predpostavk glede oblikovanja cen in rezervacij;

(31) 

„tržno tveganje“ pomeni nevarnost izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju, ki lahko neposredno ali posredno nastane zaradi nihanj v stopnji in nepredvidljivosti tržnih cen sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov;

(32) 

„kreditno tveganje“ pomeni nevarnost izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju zaradi nihanj v kreditnem položaju izdajateljev vrednostnih papirjev, nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, katerim so izpostavljene zavarovalnice in pozavarovalnice v obliki tveganja neplačila nasprotne stranke, tveganja razpona ali koncentracij tržnega tveganja;

▼M5

(32a) 

„kvalificirana centralna nasprotna stranka“ pomeni centralno nasprotno stranko, ki je bila odobrena v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ) ali priznana v skladu s členom 25 navedene uredbe;

▼B

(33) 

„operativno tveganje“ pomeni nevarnost izgube zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja ljudi ali delovanja sistemov, ali zaradi zunanjih dogodkov;

(34) 

„likvidnostno tveganje“ pomeni nevarnost, da zavarovalnice in pozavarovalnice ne morejo unovčiti naložb in drugih sredstev, da poravnajo svoje finančne obveznosti, ko te zapadejo;

(35) 

„tveganje koncentracije“ pomeni vsako izpostavljanje tveganju z možnostjo izgube, ki je dovolj velika, da ogroža solventnost ali finančni položaj zavarovalnice ali pozavarovalnice;

(36) 

„tehnike za zmanjševanje tveganja“ pomenijo vse tehnike, ki zavarovalnicam in pozavarovalnicam omogočajo, da prenesejo del ali vsa svoja tveganja na drugo osebo;

(37) 

„učinek razpršenosti“ pomeni manjše izpostavljanje tveganju zavarovalnic in pozavarovalnic ter skupin, ki so povezane z razpršenostjo svojega poslovanja, zaradi dejstva, da se lahko neugoden izid enega tveganja poravna z ugodnejšim izidom drugega tveganja, če takšni tveganji nista popolnoma soodvisni;

(38) 

„napoved v obliki verjetnostne porazdelitve“ pomeni matematično funkcijo, ki obsežnemu nizu medsebojno izključujočih prihodnjih dogodkov določi verjetnost uresničitve;

(39) 

„mera tveganja“ pomeni matematično funkcijo, ki dani napovedi v obliki verjetnostne porazdelitve določi denarni znesek in se monotono poveča z ravnijo izpostavljanja tveganju, na katerem temelji napoved v obliki verjetnostne porazdelitve;

▼M5

(40) 

„zunanja bonitetna institucija“ ali „ECAI“ pomeni bonitetno agencijo, ki je registrirana ali certificirana v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ) ali centralno banko, ki izdaja bonitetne ocene, in je izvzeta iz uporabe navedene uredbe.

▼M13

(41) 

„regulirano podjetje“ pomeni regulirano osebo v smislu člena 2, točka 4, Direktive 2002/87/ES ali institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje v smislu člena 6, točka 1, Direktive (EU) 2016/2341;

(42) 

„kriptosredstvo“ pomeni kriptosredstvo, kakor je opredeljeno v členu 3(1), točka 5, Uredbe (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 );

(43) 

„ukrep za sorazmernost“ pomeni vsak ukrep iz člena 35(5a), člena 41, člena 45(1b), člena 45(5), člena 45a(5), člena 51(6), člena 51a(1), člena 77(8) in člena 144a(4) ali vsak ukrep iz delegiranih aktov, sprejetih na podlagi te direktive, ki se izrecno uporablja za mala in nekompleksna podjetja v skladu s členom 29c;

(44) 

„tveganje glede trajnostnosti“ pomeni okoljski, socialni ali upravljavski dogodek ali okoliščino, ki ima lahko v primeru, da do nje pride, dejanski ali potencialen negativni vpliv na vrednost naložbe ali vrednost obveznosti;

(45) 

„dejavniki trajnostnosti“ pomeni dejavnike trajnostnosti, kakor so opredeljeni v členu 2, točka 24, Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 );

▼B

POGLAVJE II

Začetek opravljanja poslov

Člen 14

Načelo dovoljenja za opravljanje poslov

1.   Za začetek poslov neposrednega zavarovanja ali pozavarovanja, zajetega v tej direktivi, je potrebno predhodno dovoljenje. 2.  

Za dovoljenje nadzornih organov matične države iz odstavka 1 lahko zaprosi:

(a) 

vsako podjetje, ki ustanavlja sedež na ozemlju te države članice; ali

(b) 

vsaka zavarovalnica, ki svoje poslovanje, potem ko je dobila zahtevano dovoljenje v skladu z odstavkom 1, želi razširiti na celotno zavarovalno vrsto ali zavarovalne vrste poleg tistih, za katere je že pridobila dovoljenje.

Člen 15

Obseg dovoljenja

1.   Dovoljenje skladno s členom 14 velja za celotno Skupnost. S tem dovoljenjem lahko zavarovalnice in pozavarovalnice opravljajo dejavnosti, pri čemer dovoljenje zajema tudi pravico do ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev. 2.  

V skladu s členom 14 se dovoljenje izdaja za določeno vrsto neposrednega zavarovanja, ki so naštete v dela A Priloge I ali v Prilogi II. Velja za celotno zavarovalno vrsto, razen če prosilec želi kriti le nekatere nevarnosti, ki se nanašajo na navedeno zavarovalno vrsto.

Nevarnosti, vključene v eno vrsto, ne morejo biti vključene v drugo vrsto, razen v primerih iz člena 16.

Dovoljenje se lahko izda za dve zavarovalni vrsti ali več, če nacionalno pravo države članice dovoljuje, da se posli iz takih zavarovalnih vrst lahko opravljajo hkrati.

3.  

Kar zadeva neživljenjsko zavarovanje, lahko države članice izdajo dovoljenje za zavarovalne skupine, naštete v delu B Priloge I.

Nadzorni organi lahko omejijo dovoljenje, ki je bilo zaprošeno za eno od zavarovalnih vrst, na posle, določene v poslovnem načrtu iz člena 23.

4.   Podjetja, za katera se uporablja ta direktiva, lahko opravljajo dejavnost iz člena 6 le tedaj, če so pridobila dovoljenje za zavarovalno vrsto 18 iz dela A Priloge I ne glede na člen 16(1). V takšnem primeru se ta direktiva uporablja za zadevne posle. 5.  

Kar zadeva pozavarovanje, se dovoljenje izda za dejavnost neživljenjskega pozavarovanja, dejavnost življenjskega pozavarovanja ali vse vrste dejavnosti pozavarovanja.

Vloga za dovoljenje se obravnava glede na poslovni načrt, ki mora biti predložen v skladu s točko (c) člena 18(1), in izpolnitev pogojev, ki jih za dovoljenje določa država članica, v kateri je bil vložen zahtevek za dovoljenje.

Člen 16

Dodatne nevarnosti

1.  

Zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje za glavno nevarnost, ki spada v eno zavarovalno vrsto ali skupino vrst, kot določa Priloga I, lahko zavaruje nevarnosti, ki jih vključuje druga zavarovalna vrsta, ne da bi morala pridobiti dovoljenje glede takšnih nevarnosti, pod pogojem, da nevarnosti izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(a) 

povezane so z glavno nevarnostjo;

(b) 

zadevajo predmet, ki je zavarovan proti glavni nevarnosti;

(c) 

krite so s pogodbo, s katero je zavarovana glavna nevarnost.

2.  

Z odstopanjem od odstavka 1 nevarnosti, ki jih vključujejo zavarovalne vrste 14, 15 in 17 dela A Priloge I, ne morejo veljati za nevarnosti, dodane drugim zavarovalnim vrstam.

Vendar pa zavarovanje stroškov postopka, kot določa zavarovalna vrsta 17, lahko velja kot nevarnost, dodana zavarovalni vrsti 18, če so izpolnjeni pogoji, določeni v odstavku 1 in je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a) 

glavna nevarnost se nanaša le na pomoč, ponujeno osebam, ki zaidejo v težave med potovanjem, ko se mudijo proč od svojega doma ali ko se mudijo proč od svojega običajnega prebivališča; ali

(b) 

zavarovanje se nanaša na spore ali nevarnosti, ki izhajajo iz uporabe morskih plovil ali so z njo povezani.

Člen 17

Pravna oblika zavarovalnice ali pozavarovalnice

1.   Matična država članica zahteva, da vsako podjetje, ki zaprosi za dovoljenje v skladu s členom 14, sprejme eno od pravnih oblik iz Priloge III. 2.   Poleg tega lahko države članice ustanavljajo podjetja v kateri koli javnopravni obliki, če je cilj takšnih podjetij opravljanje zavarovalnih ali pozavarovalnih poslov pod enakimi pogoji, kakor veljajo za zasebnopravna podjetja.

▼M5

3.   Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki se nanašajo na seznam oblik iz Priloge III, razen točk 28 in 29 dela A, dela B in dela C.

▼B

Člen 18

Pogoji za dovoljenje

1.  

Matična država članica zahteva od vsakega podjetja, ki zaprosi za dovoljenje, da:

(a) 

kar zadeva zavarovalnice, omeji svoj predmet na zavarovalniško poslovanje in posle, ki izhajajo neposredno iz njega, in izloči vse druge komercialne posle,

(b) 

kar zadeva pozavarovalnice, omeji svoj namen poslovanja na dejavnosti pozavarovanja in s tem povezane dejavnosti; ta zahteva lahko vključuje funkcijo holdinga in dejavnosti v zvezi z dejavnostjo finančnega sektorja v smislu člena 2 (8) Direktive 2002/87/ES;

(c) 

predloži poslovni načrt v skladu s členom 23;

(d) 

ima osnovna lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za kritje absolutnega praga zahtevanega minimalnega kapitala, predpisanega v točki (d) člena 129(1);

(e) 

dokaže, da bo v nadaljnjih letih lahko pridobilo primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala, kot določa člen 100;

(f) 

dokaže, da bo v prihodnje lahko pridobilo primerna osnovna lastna sredstva za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, kot določa člen 128;

(g) 

dokaže, da bo v prihodnje lahko izpolnil pogoje sistema za upravljanje iz Oddelka 2 Poglavja IV;

(h) 

kar zadeva neživljenjsko zavarovanje, sporoči imena in naslove vseh pooblaščencev za obravnavo odškodninskih zahtevkov, imenovanih v skladu s členom 4 Direktive 2000/26/ES v vseh državah članicah, razen v tisti državi članici, v kateri je zaprošeno za dovoljenje, če nevarnosti, ki naj bi bile krite, sodijo v zavarovalno vrsto 10 dela A Priloge I k Direktivi 73/239/EGS, z izjemo prevozniške odgovornosti;

▼M13

(i) 

navede, ali je bila v drugi državi članici zavrnjena ali umaknjena vloga za dovoljenje za začetek opravljanja dejavnosti neposrednega zavarovanja ali pozavarovanja ali za začetek opravljanja dejavnosti drugega reguliranega podjetja ali distributerja zavarovalnih produktov, ter razloge za zavrnitev ali umik.

▼B

2.  

Zavarovalnica, ki zaprosi, da se njeno dovoljenje za poslovanje razširi na druge zavarovalne vrste ali da se razširi dovoljenje, ki zajema samo nekatere nevarnosti iz ene zavarovalne vrste, mora predložiti poslovni načrt v skladu s členom 23.

Poleg tega mora predložiti dokaz, da ima primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala in zahtevanega minimalnega kapitala, določena v prvem odstavku člena 100 in členu 128.

3.  

Brez poseganja v odstavek 2 življenjska zavarovalnica, ki zaprosi za dovoljenje za razširitev svojega poslovanja na tveganja iz zavarovalnih vrst 1 ali 2 v delu A Priloge I, kot določa člen 73, dokaže:

(a) 

da ima primerna osnovna lastna sredstva za kritje absolutnega praga zahtevanega minimalnega kapitala za življenjske zavarovalnice in absolutnega praga zahtevanega minimalnega kapitala za neživljenjske zavarovalnice, kot določa točka (d) člena 129(1);

(b) 

da se obveže, da bo v prihodnje krila minimalne finančne obveznosti iz člena 74(3).

4.  

Brez poseganja v odstavek 2 zavarovalnica, ki opravlja dejavnosti neživljenjskega zavarovanja za tveganja iz zavarovalnih vrst 1 ali 2 v delu A Priloge I in zaprosi za dovoljenje za razširitev svojega poslovanja na tveganja v okviru življenjskega zavarovanja, kot določa člen 73, dokaže:

(a) 

da ima primerna osnovna lastna sredstva za kritje absolutnega praga zahtevanega minimalnega kapitala za življenjske zavarovalnice in absolutnega praga zahtevanega minimalnega kapitala za neživljenjske zavarovalnice, kot določa točka (d) člena 129(1);

(b) 

da se obveže, da bo v prihodnje krila minimalne finančne obveznosti iz člena 74(3).

Člen 19

Tesne povezave

Če obstajajo tesne povezave med zavarovalnicami ali pozavarovalnicami in drugimi fizičnimi ali pravnimi osebami, nadzorni organi izdajo dovoljenje le, če te povezave ne preprečujejo učinkovitega izvajanja njihovih nadzornih funkcij.

Nadzorni organi prav tako zavrnejo izdajo dovoljenja, če zakoni ali drugi predpisi v tretji državi, ki veljajo za eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katerimi je zavarovalnica ali pozavarovalnica tesno povezana, ali težave pri izvrševanju teh ukrepov, preprečujejo učinkovito izvajanje nadzornih funkcij pristojnih organov.

Nadzorni organi zahtevajo, da jim zavarovalnice in pozavarovalnice posredujejo podatke, potrebne za stalno spremljanje skladnosti s pogoji iz prvega odstavka.

Člen 20

Sedež zavarovalnie in pozavarovalnic

Države članice zahtevajo, da je sedež zavarovalnic in pozavarovalnic v isti državi članici kot njen registrirani sedež.

Člen 21

Zavarovalni pogoji in premijski ceniki

1.  

Države članice ne zahtevajo predhodnega potrjevanja ali sistematičnega uradnega obveščanja o splošnih in posebnih zavarovalnih pogojih, premijskih cenikih, tehničnih podlagah, ki se uporabljajo zlasti za izračun premijskih cenikov in zavarovalno-tehničnih rezervacij, ali o obrazcih ali drugih tiskovinah, ki jih podjetje namerava uporabljati pri svojem poslovanju z imetnikom police, cedenti ali retro-cedenti.

Vendar lahko domača država članica za življenjsko zavarovanje in izključno za namen preverjanja skladnosti z nacionalnimi predpisi v zvezi z aktuarskimi načeli zahteva sistematično uradno obveščanje o tehničnih podlagah, ki se uporabljajo za izračun premijskih cenikov in zavarovalno-tehničnih rezervacij. Ta zahteva pa ne sme biti predpogoj za to, da bi življenjska zavarovalnica dobila dovoljenje.

2.   Države članice ne ohranijo ali uvedejo predhodnega obvestila ali odobritve predlaganih povečanj premijskih stopenj, razen v sklopu splošnega sistema nadzora cen. 3.   Države članice lahko za podjetja, ki so zaprosila ali pridobila dovoljenje za zavarovalno vrsto 18 iz dela A Priloge I, uvedejo preglede njihovih neposrednih in posrednih virov in osebja ter opreme, vključno s kvalifikacijo njihovih zdravstvenih ekip in kakovosti opreme, ki jih imajo podjetja na razpolago za izpolnjevanje svojih obveznosti, ki izhajajo iz navedene zavarovalne vrste. 4.   Države članice lahko ohranijo v veljavi ali sprejmejo zakone in druge predpise, ki zahtevajo odobritev družbene pogodbe in akta o ustanovitvi ter predložitev drugih listin, potrebnih za normalno izvajanje nadzora.

Člen 22

Gospodarske zahteve trga

Države članice ne zahtevajo, da se vloga za izdajo dovoljenja preuči glede na gospodarske zahteve trga.

Člen 23

Poslovni načrt

1.  

Poslovni načrt iz točke (c) člena 18(1) vključuje podatke ali dokazila o:

(a) 

naravi nevarnosti ali obveznosti, ki jih zadevna zavarovalnica ali pozavarovalnica želi kriti;

(b) 

vrsti ureditev pozavarovanja, ki jih pozavarovalnica želi skleniti s cedenti;

(c) 

vodilnih načelih glede pozavarovanja in retrocesije;

(d) 

postavkah osnovnih lastnih sredstev, ki sestavljajo absolutni prag zahtevanega minimalnega kapitala;

(e) 

ocenah stroškov za vzpostavitev administrativnih služb in organizacije za zaščito poslov, o finančnih virih, namenjenih za kritje teh stroškov; in če so nevarnosti, ki naj se krijejo, uvrščene v zavarovalno vrsto 18 iz dela A Priloge I, vire, ki jih ima zavarovalnica na razpolago za zagotavljanje obljubljene pomoči;

▼M13

(f) 

državah članicah, tretjih državah in, kadar se dovoljenja za začetek in opravljanje dejavnosti zavarovanja ali pozavarovanja izdajo na ravni geografskih območij znotraj tretjih držav, zadevnih geografskih območjih teh tretjih držav, v oziroma na katerih namerava zadevna zavarovalnica ali pozavarovalnica poslovati.

▼B

2.  

Poleg zahtev iz odstavka 1 mora za prva tri poslovna leta poslovni načrt vključevati:

(a) 

predvideno bilanco stanja;

(b) 

ocene prihodnjega zahtevanega solventnostnega kapitala, kot določa pododdelek 1 oddelka 4 poglavja VI, na podlagi predvidene bilance stanja iz točke (a) ter metodo izračuna teh ocen;

(c) 

ocene prihodnjega zahtevanega minimalnega kapitala, kot določata členov 128 in 129, na podlagi predvidene bilance stanja iz točke (a) ter metodo izračuna teh ocen;

(d) 

ocene finančnih sredstev, namenjenih za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij, zahtevanega minimalnega kapitala in zahtevanega solventnostnega kapitala;

(e) 

kar zadeva neživljenjsko zavarovanje in pozavarovanje pa tudi:

(i) 

ocene stroškov upravljanja brez začetnih stroškov, zlasti tekočih splošnih stroškov in provizij;

(ii) 

ocene premij ali prispevkov in zahtevkov.

(f) 

kar zadeva življenjsko zavarovanje, pa tudi načrt, ki določa podrobne ocene prihodkov in odhodkov neposrednega zavarovanja, sprejetih obveznosti pozavarovanja in prenosih pozavarovanja.

Člen 24

Delničarji in člani s kvalificiranim deležem

1.  

Nadzorni organi matične države članice podjetju ne izdajo dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti zavarovanja ali pozavarovanja, dokler niso obveščeni o identiteti delničarjev ali družbenikov, bodisi neposrednih ali posrednih, fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo v tem podjetju kvalificirane deleže, in o velikosti teh deležev.

Ti organi zavrnejo izdajo dovoljenja, če ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju varnega in skrbnega upravljanja zavarovalnice ali pozavarovalnice niso zadovoljni z usposobljenostjo delničarjev ali družbenikov.

2.  

Za namene odstavka 1 se upoštevajo glasovalne pravice iz členov 9 in 10 Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu ( 10 ) ter pogoji o združevanju teh pravic, določeni v členu 12(4) in (5) omenjene direktive.

Države članice ne upoštevajo glasovalnih pravic ali deležev, ki so jih investicijska podjetja ali kreditne institucije morda pridobile prek prodaje prve izdaje finančnih instrumentov in/ali plasiranja finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa iz točke (6) oddelka A Priloge I k ►M13  Direktivi 2014/65/EU ◄ , pod pogojem, da se te pravice po eni strani ne uveljavljajo ali drugače uporabljajo za poseganje v upravljanje izdajatelja in da se po drugi strani prodajo v enem letu od pridobitve.

Člen 25

Zavrnitev dovoljenja

Vsaka odločitev za zavrnitev izdaje dovoljenja se natančno utemelji in se sporoči zadevnemu podjetju.

Vsaka država članica predvidi pravno sredstvo za primer zavrnitve izdaje dovoljenja.

▼M13

Pravno sredstvo je treba določiti tudi za primere, v katerih nadzorni organi vloge za izdajo dovoljenja ne obravnavajo v roku šestih mesecev ali, v primeru skupne ocene na podlagi člena 26(4), v roku osmih mesecev od datuma prejema.

▼M13

Vsaka zavrnitev dovoljenja, vključno z navedbo podjetja, ki prosi zanj, in razlogi za zavrnitev, se priglasi Evropskemu nadzornemu organu (Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA), ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ). EIOPA vzdržuje posodobljeno podatkovno bazo s takimi informacijami in dovoli dostop do nje nadzornim organom.

▼M5

Člen 25a

Priglasitve in objave dovoljenj ali odvzemov dovoljenj

Vsako dovoljenje ali odvzem dovoljenja se priglasi ►M13  EIOPA ◄ . Ime vsake zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki ji je izdano dovoljenje, se vnese na seznam. EIOPA objavi in dopolnjuje ta seznam na svojem spletnem mestu.

▼B

Člen 26

Predhodno posvetovanje z organi drugih držav članic

1.  

Z nadzornimi organi katere koli druge zadevne države članice se je treba posvetovati pred izdajo dovoljenja naslednjim subjektom:

(a) 

hčerinsko podjetje zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je pridobilo dovoljenje v tej državi članici;

(b) 

hčerinsko podjetje matičnega podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je pridobilo dovoljenje v tej državi članici; ali

(c) 

podjetje, ki je pod nadzorom iste fizične ali pravne osebe, ki nadzoruje zavarovalnico ali pozavarovalnico, ki je pridobila dovoljenje v tej državi članici.

2.  

Posvetovati se je treba z organi sodelujoče države članice, ki so odgovorni za nadzor kreditnih institucij ali investicijskih podjetij, pred izdajo dovoljenja zavarovalnici ali pozavarovalnici, ki je:

(a) 

hčerinsko podjetje kreditne institucije ali investicijskega podjetja, ki je pridobilo dovoljenje v Skupnosti;

(b) 

hčerinsko podjetje matičnega podjetja kreditne institucije ali investicijskega podjetja, ki je pridobilo dovoljenje v Skupnosti; ali

(c) 

podjetje, ki je pod nadzorom iste fizične ali pravne osebe, ki nadzoruje kreditno institucijo ali investicijsko podjetje, ki je pridobila dovoljenje v Skupnosti.

3.  

Zadevni organi iz odstavkov 1 in 2 se med seboj posvetujejo predvsem pri oceni primernosti delničarjev in zahtev glede sposobnosti in primernosti vseh oseb, ki dejansko vodijo podjetje ali imajo druge ključne funkcije, vpletenih v upravljanje drugega subjekta v isti skupini.

Drug drugemu sporočijo podatke o primernosti delničarjev ter zahtevah glede sposobnosti in primernosti vseh oseb, ki dejansko vodijo podjetje ali imajo druge ključne funkcije, ki so za druge zadevne pristojne organe pomembni pri izdaji dovoljenj za opravljanje poslov kakor tudi pri rednem ocenjevanju izpolnjevanja pogojev poslovanja.

▼M13

4.   Kadar se je treba posvetovati z več nadzornimi organi na podlagi odstavka 1, lahko kateri koli zadevni nadzorni organ v enem mesecu od datuma prejema zaprosi nadzorni organ matične države članice podjetja, ki je zaprosilo za dovoljenje, za skupno oceno vloge za izdajo dovoljenja. Nadzorni organ matične države članice podjetja, ki je zaprosilo za dovoljenje, pri sprejemanju končne odločitve upošteva ugotovitve skupne ocene.

▼B

POGLAVJE III

Nadzorni organi in splošna pravila

Člen 27

Glavni cilj nadzora

Države članice zagotovijo, da so nadzornim organom zagotovljena potrebna sredstva za dosego glavnega cilja nadzora, to je zaščita imetnikov polic in upravičencev, ter da imajo ustrezno strokovno znanje, zmogljivosti in pooblastila.

Člen 28

Finančna stabilnost in procikličnost

Brez poseganja v glavni cilj nadzora, kot je opredeljen v členu 27, države članice zagotovijo, da nadzorni organi pri opravljanju svojih splošnih dolžnosti ustrezno preučijo možen učinek njihovih odločitev na stabilnost zadevnih finančnih sistemov v Evropski uniji, zlasti v izrednih razmerah, in upoštevajo razpoložljive informacije ob ustreznem času.

V času izjemnih gibanj na finančnih trgih nadzorni organi upoštevajo možne prociklične učinke njihovih ukrepov.

Člen 29

Splošna načela nadzora

1.   Nadzor temelji na v prihodnost in k tveganjem utemeljenem pristopu. Vključuje stalno preverjanje pravilnega opravljanja dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja ter upoštevanja nadzornih določb s strani zavarovalnic in pozavarovalnic. 2.   Nadzor zavarovalnic in pozavarovalnic vključuje ustrezno kombinacijo pregledov na kraju samem in dejavnosti izven njega.

▼M13

3.   Države članice zagotovijo, da se zahteve iz te direktive uporabljajo na način, ki je sorazmeren glede na naravo, obseg in zahtevnost tveganj, ki so del poslovanja zavarovalnice ali pozavarovalnice, zlasti tistih v zvezi s podjetji, ki so razvrščena kot mala in nekompleksna podjetja. 4.   Delegirani akti ter regulativni in izvedbeni tehnični standardi, ki jih sprejme Komisija, upoštevajo načelo sorazmernosti in tako zagotavljajo sorazmerno uporabo te direktive, zlasti v zvezi z malimi in nekompleksnimi podjetji.

Osnutki regulativnih tehničnih standardov, ki jih EIOPA predloži v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010, osnutki izvedbenih tehničnih standardov, ki jih predloži v skladu s členom 15 navedene uredbe, ter smernice in priporočila, ki jih izda v skladu s členom 16 navedene uredbe, zagotavljajo sorazmerno uporabo te direktive, zlasti v zvezi z malimi in nekompleksnimi podjetji.

5.  

Komisija to direktivo dopolni s sprejetjem delegiranih aktov v skladu s členom 301a, v katerih podrobno določi:

(a) 

merila iz člena 29a(1), vključno s pristopom za izračun vsote iz točk (a)(iv), (b)(v) in (c)(vii) navedenega člena;

(b) 

metodologijo, ki se uporablja pri razvrščanju podjetij med mala in nekompleksna podjetja, ter

(c) 

pogoje za odobritev ali preklic nadzorne odobritve za ukrepe sorazmernosti, ki jih uporabljajo podjetja, ki niso razvrščena kot mala in nekompleksna podjetja iz člena 29d.

▼M13

Člen 29a

Merila za opredelitev malih in nekompleksnih podjetij

1.  

Države članice zagotovijo, da se podjetja razvrstijo kot mala in nekompleksna podjetja v skladu s postopkom iz člena 29b, kadar dve zaporedni poslovni leti neposredno pred tako razvrstitvijo izpolnjujejo naslednja merila:

(a) 

za podjetja, ki opravljajo dejavnosti življenjskega zavarovanja, in podjetja, ki opravljajo dejavnosti življenjskega in neživljenjskega zavarovanja, katerih zavarovalno-tehnične rezervacije, povezane z dejavnostmi življenjskega zavarovanja, predstavljajo 20 % ali več skupnih zavarovalno-tehničnih rezervacij, vključno z izterljivimi zneski iz pozavarovalnih pogodb in namenskih družb, kot je navedeno v členu 76 in katerih letni prihodek od bruto obračunanih premij, povezan z dejavnostmi neživljenjskega zavarovanja, predstavlja manj kot 40 % skupne letne bruto obračunane premije, so izpolnjena vsa naslednja merila:

(i) 

podmodul tveganja obrestne mere iz člena 105(5), drugi pododstavek, točka (a), ni višji od 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij, vključno z izterljivimi zneski iz pozavarovalnih pogodb in namenskih družb, kot je navedeno v členu 76;

(ii) 

letni prihodek od bruto obračunanih premij iz zavarovalnih poslov, sklenjenih v državah članicah, ki niso matična država članica, v kateri je podjetje pridobilo dovoljenje v skladu s členom 14, je nižji od katerega koli od naslednjih pragov:

(1) 

20 000 000  EUR;

(2) 

10 % skupnega letnega prihodka od bruto obračunanih premij;

(iii) 

zavarovalno-tehnične rezervacije iz dejavnosti življenjskega zavarovanja, vključno z izterljivimi zneski iz pozavarovalnih pogodb in namenskih družb, kot je navedeno v členu 76, ne presegajo 1 000 000 000  EUR;

(iv) 

vsota naslednjega ni višja od 20 % skupnih naložb:

(1) 

modul tržnega tveganja iz člena 105(5);

(2) 

del modula tveganja neplačila nasprotne stranke iz člena 105(6), ki ustreza izpostavljenostim do listinjenj, izvedenih finančnih instrumentov, terjatev do posrednikov in drugih naložbenih sredstev, ki niso zajeta v podmodulu tveganja razpona;

(3) 

vse kapitalske zahteve, ki se uporabljajo za naložbe v neopredmetena sredstva, ki niso krita z moduli tržnega tveganja in tveganja neplačila nasprotne stranke;

(v) 

pozavarovanje, ki ga sprejme podjetje, ne presega 50 % njegovega skupnega letnega prihodka od bruto obračunanih premij;

(vi) 

zahtevani solventnostni kapital je ustrezen;

(b) 

za podjetja, ki opravljajo dejavnosti neživljenjskega zavarovanja, in podjetja, ki opravljajo dejavnosti življenjskega in neživljenjskega zavarovanja, katerih letni prihodek od bruto obračunanih premij, povezan z dejavnostmi neživljenjskega zavarovanja, predstavlja 40 % ali več njihovega celotnega letnega prihodka od bruto obračunanih premij in katerih zavarovalno-tehnične rezervacije, povezane z dejavnostmi življenjskega zavarovanja, predstavljajo manj kot 20 % njihovih skupnih zavarovalno-tehničnih rezervacij, vključno z izterljivimi zneski iz pozavarovalnih pogodb in namenskih družb, kot je navedeno v členu 76, so izpolnjena vsa naslednja merila:

(i) 

povprečni kombinirani količnik za dejavnosti neživljenjskega zavarovanja brez pozavarovanja v zadnjih treh letih je manjši od 100 %;

(ii) 

letni prihodek od bruto obračunanih premij iz zavarovalnih poslov, sklenjenih v državah članicah, ki niso matična država članica, v kateri je podjetje pridobilo dovoljenje v skladu s členom 14, je nižji od katerega koli od naslednjih pragov:

(1) 

20 000 000  EUR;

(2) 

10 % skupnega letnega prihodka od bruto obračunanih premij;

(iii) 

letni prihodek od bruto obračunanih premij iz dejavnosti neživljenjskega zavarovanja ne presega 100 000 000  EUR;

(iv) 

vsota letnih bruto obračunanih premij v zavarovalnih vrstah 5 do 7, 11, 12, 14 in 15 v delu A Priloge I ni višja od 30 % skupnih letnih obračunanih premij za posle neživljenjskega zavarovanja;

(v) 

vsota naslednjega ni višja od 20 % skupnih naložb:

(1) 

modul tržnega tveganja iz člena 105(5);

(2) 

del modula tveganja neplačila nasprotne stranke iz člena 105(6), ki ustreza izpostavljenostim do listinjenj, izvedenih finančnih instrumentov, terjatev do posrednikov in drugih naložbenih sredstev, ki niso zajeta v podmodulu tveganja razpona;

(3) 

vse kapitalske zahteve, ki se uporabljajo za naložbe v neopredmetena sredstva, ki niso krita z moduli tržnega tveganja in tveganja neplačila nasprotne stranke;

(vi) 

pozavarovanje, ki ga sprejme podjetje, ne presega 50 % njegovega skupnega letnega prihodka od bruto obračunanih premij;

(vii) 

zahtevani solventnostni kapital je ustrezen;

(c) 

za podjetja, ki opravljajo dejavnosti življenjskega in neživljenjskega zavarovanja, katerih zavarovalno-tehnične rezervacije, povezane z dejavnostmi življenjskega zavarovanja, predstavljajo 20 % ali več njihovih skupnih zavarovalno-tehničnih rezervacij, vključno z izterljivimi zneski iz pozavarovalnih pogodb in namenskih družb, kot je navedeno v členu 76, in katerih letni prihodek od bruto obračunanih premij, povezan z dejavnostmi neživljenjskega zavarovanja, predstavlja 40 % ali več njihovega skupnega letnega prihodka od bruto obračunanih premij, so izpolnjena vsa naslednja merila:

(i) 

podmodul tveganja obrestne mere iz člena 105(5), drugi pododstavek, točka (a), ni višji od 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij, vključno z izterljivimi zneski iz pozavarovalnih pogodb in namenskih družb, kot je navedeno v členu 76;

(ii) 

povprečni kombinirani količnik za dejavnosti neživljenjskega zavarovanja brez pozavarovanja v zadnjih treh letih je manjši od 100 %;

(iii) 

zavarovalno-tehnične rezervacije iz dejavnosti življenjskega zavarovanja, vključno z izterljivimi zneski iz pozavarovalnih pogodb in namenskih družb, kot je navedeno v členu 76 ne presegajo 1 000 000 000  EUR;

(iv) 

letni prihodek od bruto obračunanih premij iz dejavnosti neživljenjskega zavarovanja ne presega 100 000 000  EUR;

(v) 

letni prihodek od bruto obračunanih premij iz zavarovalnih poslov, sklenjenih v državah članicah, ki niso matična država članica, v kateri je podjetje pridobilo dovoljenje v skladu s členom 14, je nižji od katerega koli od naslednjih pragov:

(1) 

20 000 000  EUR;

(2) 

10 % skupnega letnega prihodka od bruto obračunanih premij;

(vi) 

vsota letnih bruto obračunanih premij v zavarovalnih vrstah 5 do 7, 11, 12, 14 in 15 v delu A Priloge I ni višja od 30 % skupnih letnih obračunanih premij za posle neživljenjskega zavarovanja;

(vii) 

vsota naslednjega ni višja od 20 % skupnih naložb:

(1) 

modul tržnega tveganja iz člena 105(5);

(2) 

del modula tveganja neplačila nasprotne stranke iz člena 105(6), ki ustreza izpostavljenostim do listinjenj, izvedenih finančnih instrumentov, terjatev do posrednikov in drugih naložbenih sredstev, ki niso zajeta v podmodulu tveganja razpona;

(3) 

vse kapitalske zahteve, ki se uporabljajo za naložbe v neopredmetena sredstva, ki niso krita z moduli tržnega tveganja in tveganja neplačila nasprotne stranke;

(viii) 

pozavarovanje, ki ga sprejme podjetje, ne presega 50 % njegovega skupnega letnega prihodka od bruto obračunanih premij;

(ix) 

zahtevani solventnostni kapital je ustrezen.

Merila iz točk (a)(ii) in (v), točk (b)(ii) in (vi) ter točk (c)(v) in (viii) prvega pododstavka se ne uporabljajo za lastne zavarovalnice ali lastne pozavarovalnice.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lastne zavarovalnice in lastne pozavarovalnice razvrstijo kot mala in nekompleksna podjetja, tudi če ne izpolnjujejo meril iz prvega pododstavka, pod pogojem, da izpolnjujejo obe naslednji merili:

(a) 

zavarovanci in upravičenci so kar koli od naslednjega:

(i) 

pravni subjekti skupine, katere del je lastna zavarovalnica ali lastna pozavarovalnica,

(ii) 

fizične osebe, ki so upravičene do kritja v okviru zavarovalnih polic te skupine, če posli s temi fizičnimi osebami ostanejo pod 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij;

(b) 

zavarovalne obveznosti in zavarovalne pogodbe, iz katerih izhajajo pozavarovalne obveznosti lastne zavarovalnice ali lastne pozavarovalnice, ne vsebujejo nobenega obveznega zavarovanja odgovornosti do tretjih oseb.

2.   Za podjetja, ki so pridobila dovoljenje v skladu s členom 14 v zadnjih dveh poslovnih letih, se skladnost z merili iz odstavka 1 tega člena oceni glede na zadnje poslovno leto pred razvrstitvijo ali, če je bilo dovoljenje pridobljeno v zadnjih 12 mesecih, glede na poslovni načrt iz člena 23. 3.  

Naslednja podjetja se nikoli ne razvrstijo kot mala in nekompleksna podjetja:

(a) 

podjetja, ki za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala uporabljajo odobren delni ali popolni notranji model v skladu z zahtevami za popolne in delne notranje modele iz poglavja VI, oddelek 4, pododdelek 3;

(b) 

podjetja, ki so matična podjetja finančnega konglomerata v smislu člena 2, točka 14, Direktive 2002/87/ES ali skupine v smislu člena 212 te direktive, za katero se uporablja nadzor skupine v skladu s členom 213(2), točka (a) ali (b) te direktive, razen če je skupina razvrščena kot mala in nekompleksna skupina;

(c) 

podjetja, ki so matično podjetje podjetja iz člena 228(1), točke (a) do (e);

(d) 

podjetja, ki upravljajo skupinske pokojninske sklade v smislu člena 2(3), točki (b)(iii) in (b)(iv), če vrednost premoženja skupinskih pokojninskih skladov presega 1 000 000 000  EUR.

Člen 29b

Postopek razvrščanja za podjetja, ki izpolnjujejo merila

1.   Države članice zagotovijo, da lahko podjetja, ki izpolnjujejo merila iz člena 29a, obvestijo nadzorni organ o takšnem izpolnjevanju z namenom, da bi se razvrstila kot mala in nekompleksna podjetja. 2.  

Podjetje predloži obvestilo iz odstavka 1 tega člena nadzornemu organu države članice, ki je izdala predhodno dovoljenje iz člena 14. To obvestilo vsebuje vse naslednje:

(a) 

dokazila o izpolnjevanju vseh meril iz člena 29a, ki se uporabljajo za navedeno podjetje;

(b) 

izjavo, da podjetje v naslednjih treh letih ne načrtuje nobene strateške spremembe, ki bi povzročila neizpolnjevanje katerih koli meril iz člena 29a;

(c) 

določitev ukrepov za sorazmernost, za katere podjetje pričakuje, da jih bo izvedlo, zlasti če se namerava uporabiti poenostavitev najboljše ocene in ali podjetje načrtuje uporabo poenostavljene metode za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij iz člena 77(8).

3.  

Nadzorni organ lahko nasprotuje razvrstitvi med mala in nekompleksna podjetja v dveh mesecih od prejema popolnega obvestila iz odstavka 1 iz razlogov, povezanih izključno s čimer koli od naslednjega:

(a) 

neizpolnjevanjem meril iz člena 29a;

(b) 

neustreznostjo zahtevanega solventnostnega kapitala, ocenjeno brez uporabe katerega koli od prehodnih ukrepov iz člena 77a(2), člena 308c, člena 308d ali, kadar je to ustrezno, člena 111(1), drugi pododstavek;

(c) 

dejstvom, da podjetje predstavlja več kot 5 % trga življenjskih ali, kadar je ustrezno, neživljenjskih zavarovanj v skladu s členom 35a(1), drugi pododstavek, v matični državi članici podjetja.

4.   Nadzorni organ v vsaki odločitvi o nasprotovanju razvrstitvi med mala in nekompleksna podjetja, pisno navede razloge za nasprotovanje in odločitev sporoči zadevnemu podjetju.

Če take odločitve ni, se podjetje po koncu dvomesečnega obdobja iz odstavka 3 razvrsti kot malo in nekompleksno podjetje.

Če nadzorni organ pred koncem dvomesečnega obdobja iz odstavka 3 izda odločitev, s katero potrdi izpolnjevanje meril, se podjetje od datuma take odločitve razvrsti kot malo in nekompleksno podjetje.

5.   V zvezi z zahtevami, ki jih nadzorni organi prejmejo v prvih šestih mesecih od 30. januarja 2027, se obdobje iz odstavka 3 podaljša na štiri mesece. 6.   Podjetje je razvrščeno kot malo in nekompleksno podjetje, dokler takšna razvrstitev ne preneha v skladu s tem odstavkom.

Če malo in nekompleksno podjetje ne izpolnjuje več katerega od meril iz člena 29a(1), o tem nemudoma obvesti nadzorni organ. Če se takšno neizpolnjevanje nadaljuje dve zaporedni leti, podjetje o tem obvesti nadzorni organ in z naslednjim poslovnim letom preneha biti razvrščeno kot malo in nekompleksno podjetje.

Če podjetje, ki je bilo razvrščeno kot malo in nekompleksno podjetje, izpolnjuje katero od meril izključitve iz člena 29a(3), o tem nemudoma obvesti nadzorni organ in z naslednjim poslovnim letom preneha biti razvrščeno kot malo in nekompleksno podjetje.

Člen 29c

Uporaba ukrepov za sorazmernost s strani podjetij, ki so razvrščena kot mala in nekompleksna podjetja

1.   Države članice zagotovijo, da lahko podjetja, razvrščena kot mala in nekompleksna podjetja, uporabijo vse ukrepe za sorazmernost. 2.  

Z odstopanjem od odstavka 1 lahko nadzorni organ, kadar ima resne pomisleke v zvezi s profilom tveganj malega in nekompleksnega podjetja, od zadevnega podjetja zahteva, da se vzdrži uporabe enega ali več ukrepov za sorazmernost, če je zahteva ustrezno pisno utemeljena s sklicevanjem na posebne pomisleke v zvezi s profilom tveganj podjetja. Šteje se, da je resen pomislek podan, kadar:

(a) 

zahtevani solventnostni kapital ni več ustrezen ali če obstaja tveganje njegove neustreznosti v naslednjih treh mesecih, po potrebi ocenjeno brez uporabe katerega koli od prehodnih ukrepov iz člena 77a(2), člena 308c, člena 308d ali, kadar je to ustrezno, člena 111(1), drugi pododstavek;

(b) 

sistem upravljanja podjetja v smislu člena 41 ni učinkovit ali

(c) 

bi lahko bistvene spremembe v profilu tveganj podjetja privedle do pomembnega neizpolnjevanja katerega od meril iz člena 29a(1).

Člen 29d

Uporaba ukrepov za sorazmernost s strani podjetij, ki niso razvrščena kot mala in nekompleksna podjetja

1.   Države članice zagotovijo, da lahko zavarovalnice in pozavarovalnice, ki niso razvrščene kot mala in nekompleksna podjetja, uporabijo ukrepe za sorazmernost določene v členu 35(5a), členu 41, členu 45(1b), členu 45(5), členu 77(8) in členu 144a(4) ter ukrepe za sorazmernost, določene v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi te direktive, ki se izrecno uporabljajo za mala in nekompleksna podjetja v skladu s členom 29c in so identificirani za namene tega člena, le če to predhodno odobri nadzorni organ.

Zavarovalnica ali pozavarovalnica nadzornemu organu predloži pisno zahtevo za odobritev. Navedena zahteva vsebuje:

(a) 

seznam ukrepov za sorazmernost, ki naj bi se uporabili, in razloge, zakaj je njihova uporaba upravičena glede na naravo, obseg in zahtevnost tveganj, ki so del poslovanja podjetja;

(b) 

vse druge pomembne informacije v zvezi s profilom tveganj podjetja;

(c) 

izjavo, da podjetje v naslednjih treh letih ne načrtuje nobene strateške spremembe, ki bi vplivala na profil tveganj podjetja.

2.   Nadzorni organ v dveh mesecih po prejemu zahteve iz odstavka 1, drugi pododstavek, zahtevo oceni in obvesti podjetje o odobritvi ali zavrnitvi ter o ukrepih za sorazmernost, katerih uporaba je bila odobrena. Kadar nadzorni organ odobri uporabo ukrepov za sorazmernost pod določenimi pogoji, se v odločitvi o odobritvi navedejo razlogi za te pogoje. Odločitev nadzornega organa, da nasprotuje uporabi enega ali več ukrepov za sorazmernost, navedenih v zahtevi, se sporoči v pisni obliki, pri čemer so navedeni tudi razlogi za odločitev nadzornega organa. Ti razlogi so povezani s profilom tveganj podjetja. 3.   Nadzorni organ lahko zahteva dodatne informacije, ki so potrebne za dokončanje ocene iz odstavka 2. Obdobje iz navedenega odstavka se začasno prekine za obdobje med datumom, ko nadzorni organi prvič zahtevajo informacije, in prejemom odgovora zadevnega podjetja. Morebitne nadaljnje zahteve nadzornega organa ne povzročijo začasne prekinitve ocenjevalnega obdobja. 4.   V zvezi z zahtevami, ki jih nadzorni organi prejmejo pred 31. julijem 2027, je obdobje iz odstavka 2 dolgo štiri mesece. 5.   Odobritev uporabe ukrepov za sorazmernost se lahko kadar koli spremeni ali prekliče, če se spremeni profil tveganj zavarovalnice ali pozavarovalnice. Vsaka odločitev nadzornega organa, da spremeni ali prekliče to odobritev, mora biti obrazložena in se pisno sporoči zadevnemu podjetju.

Člen 29e

Spremljanje uporabe ukrepov za sorazmernost

1.   Zavarovalnice in pozavarovalnice v enem letu po razvrstitvi med mala in nekompleksna podjetja svojim nadzornim organom poročajo o podatkih o ukrepih za sorazmernost, ki jih uporabljajo, kot del podatkov, ki jih je treba zagotoviti za nadzor, iz člena 35. Kadar nameravajo taka podjetja spremeniti seznam ukrepov za sorazmernost, ki se uporabijo, o tem nemudoma obvestijo svoje nadzorne organe. 2.   Kadar se zavarovalnice in pozavarovalnice, ki uporabljajo ukrepe za sorazmernost na podlagi člena 29d, odločijo, da jih bodo prenehale uporabljati, o tem obvestijo svoje nadzorne organe. 3.   Zavarovalnice in pozavarovalnice, ki uporabljajo katere koli ukrepe za sorazmernost, ki ustrezajo obstoječim ukrepom na podlagi te direktive, do 28. januarja 2025, lahko take ukrepe še naprej uporabljajo brez uporabe zahtev iz členov 29b, 29c in 29d za obdobje, ki ni daljše od štirih poslovnih let.

▼B

Člen 30

Nadzorni organi in področje uporabe nadzora

1.   Za finančni nadzor zavarovalnic in pozavarovalnic, vključno s posli, ki jih opravljajo prek podružnic ali iz naslova svobode opravljanja storitev, je pristojna izključno matična država članica. 2.  

►M13  Finančni nadzor celotnega poslovanja zavarovalnice in pozavarovalnice na podlagi odstavka 1 vključuje preverjanje njenega sistema upravljanja, kapitalske ustreznosti, oblikovanja zavarovalno-tehničnih rezervacij, njenih sredstev ter primernih lastnih sredstev v skladu s pravili, ki so določena, ali praksami, ki veljajo v matični državi članici na podlagi predpisov, sprejetih na ravni Unije. ◄

Če ima zadevna zavarovalnica dovoljenje za kritje nevarnosti, uvrščenih v zavarovalno vrsto 18 iz dela A Priloge I, se nadzor razširi na spremljanje tehničnih virov, ki jih ima zavarovalnica na razpolago za opravljanje poslov pomoči, za katere se je obvezala, da jih bo izvajala, če zakonodaja matične države članice predvideva spremljanje teh virov.

3.  

Če imajo nadzorni organi države članice, v kateri je nevarnost, ali države članice obveznosti ali v primeru pozavarovalnice nadzorni organi države članice gostiteljice razlog, da menijo, da bi dejavnosti zavarovalnice ali pozavarovalnice lahko vplivale na njeno finančno trdnost, obvestijo nadzorne organe domače države članice te zavarovalnice.

Nadzorni organi matične države članice presodijo, ali podjetje izpolnjuje načela o varnem in skrbnem poslovanju, določena v tej direktivi.

Člen 31

Preglednost in odgovornost

1.   Nadzorni organi izvajajo svoje naloge na pregleden in odgovoren način z ustreznim upoštevanjem varstva zaupnih podatkov. 2.  

Države članice zagotovijo, da se razkrijejo naslednje informacije:

(a) 

besedila zakonov in drugih predpisov ter splošnih smernic na področju ureditve zavarovalništva;

(b) 

splošna merila in metode, vključno z instrumenti, ki so bili razviti v skladu s členom 34(4), uporabljene pri postopku nadzornega pregleda, kot določa člen 36;

(c) 

skupni statistični podatki o ključnih vidikih uporabe nadzornega okvira;

(d) 

način izvajanja možnosti, ki jih določa ta direktiva;

(e) 

cilji nadzora ter njegove glavne funkcije in dejavnosti.

Razkritje, določeno v prvem pododstavku, mora biti zadostno, da omogoči primerjavo nadzornih pristopov, ki so jih sprejeli nadzorni organi različnih držav članic.

Razkritje se naredi v standardni obliki in se redno dopolnjuje. Informacije iz točk (a) do (e) prvega pododstavka so dostopne na enotnem elektronskem naslovu v vsaki državi članici.

3.   Države članice zagotovijo pregledne procese glede imenovanja in razrešitve članov upravnih organov svojih nadzornih organov.

▼M5

4.   Brez poseganja v člen 35, člen 51, člen 254(2) in člen 256 Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki se nanašajo na odstavek 2 tega člena, in v njih opredeli poglavitne vidike, po katerih se morajo razkriti zbirni statistični podatki, ter seznam vsebine in datum objave razkritij. 5.   Da se zagotovijo enotni pogoji uporabe v zvezi z odstavkom 2 tega člena in brez poseganja v člen 35, člen 51, člen 254(2) in člen 256, EIOPA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov za določitev predlog in struktur razkritja iz tega člena.

EIOPA osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 30. septembra 2015 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

Člen 32

Prepoved zavrnitve pozavarovalnih pogodb ali pogodb o retrocesiji

1.   Matična država članica zavarovalnice ne sme zavrniti pozavarovalne pogodbe, sklenjene s pozavarovalnico ali zavarovalnico, ki je pridobila dovoljenje v skladu s členom 14 na podlagi neposredne povezave s finančno trdnostjo te pozavarovalnice ali zavarovalnice. 2.   Matična država članica pozavarovalnice ne sme zavrniti pogodbe o retrocesiji, ki jo sklene pozavarovalnica s pozavarovalnico ali zavarovalnico, ki je pridobila dovoljenje v skladu s členom 14 na podlagi neposredne povezave s finančno trdnostjo te pozavarovalnice ali zavarovalnice.

Člen 33

Nadzor podružnic s sedežem v drugi državi članici

Države članice predvidijo, da lahko v primerih, ko zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki je dovoljenje pridobila v drugi državi članici in ki opravlja dejavnosti preko podružnice, nadzorni organi matične države članice, potem ko so obvestili nadzorne organe zadevne države članice gostiteljice, opravijo preverjanja podatkov na kraju samem, potrebnih za omogočanje finančnega nadzora podjetja, bodisi sami bodisi s posredovanjem oseb, imenovanih v ta namen.

Organi zadevne države članice gostiteljice lahko sodelujejo v teh preverjanjih.

▼M5

Kadar nadzorni organ obvesti nadzorne organe v državi članici gostiteljici, da namerava opraviti preverjanje na kraju samem v skladu s prvim odstavkom, in kadar se temu nadzornemu organu prepove, da bi uveljavil to pravico, ali kadar mu je onemogočeno, da bi uveljavil svojo pravico do sodelovanja v skladu z drugim odstavkom, lahko nadzorni organi zadevo posredujejo EIOPA in ga prosijo za pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.

V skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1094/2010 lahko EIOPA sodeluje pri pregledih na kraju samem, ki jih izvajata skupaj dva ali več nadzornih organov.

▼B

Člen 34

Splošna nadzorna pooblastila

1.   Države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi pooblastila za sprejemanje preventivnih in popravnih ukrepov, s katerimi zagotovijo, da zavarovalnice in pozavarovalnice upoštevajo zakone in druge predpise, ki jih morajo spoštovati v vsaki državi članici. 2.   Nadzorni organi imajo pooblastila za sprejemanje potrebnih ukrepov, vključno z upravnimi in finančnimi ukrepi, kjer je ustrezno, v zvezi z zavarovalnicami in pozavarovalnicami ter s člani njihovih upravnih, upravljalnih ali nadzornih organov. 3.   Države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi pooblastila, da zahtevajo vse potrebne informacije za izvajanje nadzora v skladu s členom 35. 4.   Države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi pooblastila, da poleg izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala, če je primerno in je to nujno, razvijejo količinska orodja v okviru postopka nadzornega pregleda za oceno zmožnosti soočanja zavarovalnic ali pozavarovalnic z morebitnimi dogodki ali prihodnjimi spremembami v gospodarskih razmerah, ki bi lahko neugodno vplivali na njihov splošni finančni položaj. Nadzorni organi imajo pooblastila, da zahtevajo, da podjetja opravijo ustrezne preskuse. 5.   Nadzorni organi imajo pooblastila, da izvajajo preglede na kraju samem v prostorih zavarovalnic in pozavarovalnic. 6.   Nadzorna pooblastila se uporabljajo pravočasno in sorazmerno. 7.   Pooblastila glede zavarovalnic in pozavarovalnic iz odstavkov 1 do 5 so tudi na voljo glede zunanjega izvajanja dejavnosti zavarovalnic in pozavarovalnic. 8.   Pristojnosti iz odstavkov 1 do 5 in 7 se izvršujejo po potrebi z izvršbo in, kadar primerno, po sodni poti.

Člen 35

Podatki, ki jih je treba zagotoviti za nadzor

▼M5

1.  

►M13  Države članice od zavarovalnic in pozavarovalnic zahtevajo, da nadzornim organom predložijo podatke, potrebne za nadzor, pri čemer je treba upoštevati cilje nadzora, določene v členih 27 in 28, ter splošna načela nadzora, določena v členu 29, zlasti načelo sorazmernosti. ◄ Take informacije zajemajo vsaj informacije, ki so pri izvajanju postopka iz člena 36 potrebne za:

▼B

(a) 

oceno sistema upravljanja, ki ga uporabljajo podjetja, poslov, ki jih izvajajo, načel vrednotenja, uporabljenih za solventnost, tveganj, s katerimi se soočajo, in sistemov za upravljanje tveganja ter njihove strukture kapitala, potreb in upravljanja;

(b) 

sprejem kakršnih koli ustreznih odločitev, ki izhajajo iz opravljanja njihovih nadzornih pravic in dolžnosti.

2.  

Države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi naslednja pooblastila:

(a) 

da določijo naravo, obseg in obliko podatkov iz odstavka 1, za katere zahtevajo, da jih zavarovalnice in pozavarovalnice predložijo v naslednjih časovnih obdobjih:

(i) 

v vnaprej določenih obdobjih;

(ii) 

ob vnaprej določenih dogodkih;

(iii) 

v času poizvedb glede stanja zavarovalnice ali pozavarovalnice;

(b) 

da pridobijo vse podatke v zvezi s pogodbami, ki jih imajo posredniki, ali v zvezi s pogodbami, ki so sklenjene s tretjimi osebami; in

(c) 

da zahtevajo podatke od zunanjih strokovnjakov, kot so revizorji in aktuarji.

3.  

Podatki iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo:

(a) 

kakovostne in količinske elemente ali kakršno koli primerno kombinacijo obojih;

(b) 

pretekle, sedanje ali prihodnje elemente ali kakršno koli primerno kombinacijo teh elementov; in

(c) 

podatke iz notranjih ali zunanjih virov ali kakršno koli kombinacijo obojih.

4.  

Podatki iz odstavkov 1 in 2 so skladni z naslednjimi načeli::

(a) 

odražati morajo naravo, obseg in zahtevnost poslovanja zadevnega podjetja, zlasti pa tveganja, ki so del tega posla;

(b) 

morajo biti dostopni, popolni z vseh pomembnih vidikov, primerljivi in ves čas dosledni; in

(c) 

morajo biti ustrezni, zanesljivi in razumljivi.

5.   Države članice od zavarovalnic in pozavarovalnic zahtevajo, da imajo na voljo ustrezne sisteme za izpolnjevanje zahtev iz odstavkov 1 do 4 kot tudi pisna pravila, ki so jih odobrili upravni, upravljalni ali nadzorni organi zavarovalnic ali pozavarovalnic in ki omogočajo stalno ustreznost predloženih podatkov.

▼M13

5a.   Ob upoštevanju podatkov, zahtevanih v odstavkih 1, 2 in 3, ter načel iz odstavka 4 države članice zagotovijo, da zavarovalnice in pozavarovalnice nadzornim organom predložijo redno poročilo nadzorniku, ki vsebuje podatke o poslovanju in uspešnosti podjetja, sistemu upravljanja, profilu tveganj, vrednotenju za potrebe solventnosti in upravljanju kapitala v obdobju poročanja.

Pogostost rednega poročila nadzorniku je:

(a) 

za mala in nekompleksna podjetja vsaka tri leta ali, če to dovoli nadzorni organ, do vsakih pet let;

(b) 

za zavarovalnice in pozavarovalnice, ki niso mala in nekompleksna podjetja, vsaka tri leta.

Za namene točke (b) drugega pododstavka lahko nadzorni organ po potrebi zahteva, da nadzorovana podjetja poročajo pogosteje.

▼M13 —————

▼M13

9.  

Komisija v skladu s členom 301a dopolni to direktivo s sprejetjem delegiranih aktov, v katerih podrobno določi:

(a) 

podatke iz odstavkov 1 do 4 tega člena;

(b) 

merila za omejeno nadzorno poročanje lastnih zavarovalnic in lastnih pozavarovalnic ob upoštevanju narave, obsega in zahtevnosti tveganj teh posebnih vrst podjetij, da se v ustrezni meri zagotovi konvergenca nadzornega poročanja.

▼M5

10.   ►M13  Da bi zagotovili enotne pogoje uporabe v zvezi s tem členom, EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o rednem nadzornem poročanju v zvezi s predlogami za posredovanje informacij nadzornim organom iz odstavkov 1 in 2, vključno s pragi na podlagi tveganja, ki določajo sprožilec za zahteve glede poročanja, kadar je to ustrezno, ali kakršno koli izvzetje določenih informacij za nekatere vrste podjetij, kot so lastne zavarovalnice in lastne pozavarovalnice, ob upoštevanju narave, obsega in zahtevnosti tveganj posebnih vrst podjetij. EIOPA razvije rešitve informacijske tehnologije, vključno s predlogami in navodili za poročanje iz odstavkov 1 in 2. ◄

EIOPA osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 30. junija 2015 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼M13 —————

▼M13

12.  

EIOPA do 29. januarja 2027 Komisiji predloži poročilo o morebitnih ukrepih, vključno z zakonodajnimi spremembami, za oblikovanje integriranega zbiranja podatkov, da se:

(a) 

zmanjšajo podvajanja in nedoslednosti med okviri poročanja v zavarovalniškem sektorju in drugih sektorjih finančne industrije;

(b) 

izboljšata standardizacija podatkov ter učinkovitost izmenjave in uporabe podatkov o katerih pristojni organi na ravni Unije in na nacionalni ravni že poročajo v katerem koli okviru Unije za poročanje, ter

(c) 

zmanjšajo stroški izpolnjevanja obveznosti.

EIOPA daje prednost informacijam v zvezi s poročanjem o kolektivnih naložbenih podjemih in o izvedenih finančnih instrumentih, vendar se ne omejuje nanje.

EIOPA pri pripravi poročila iz prvega pododstavka tesno sodeluje z drugimi evropskimi nadzornimi organi in Evropsko centralno banko (ECB) ter po potrebi vključi nacionalne pristojne organe.

Člen 35a

Izvzetja in omejitve pri kvantitativnem rednem nadzornem poročanju, ki ga odobrijo nadzorni organi

1.  

Kadar so vnaprej določena obdobja iz člena 35(2), točka (a)(i), krajša od enega leta, lahko zadevni nadzorni organi brez poseganja v člen 129(4) omejijo redno nadzorno poročanje, če:

(a) 

bi bila predložitev teh podatkov preveliko breme glede na naravo, obseg in zahtevnost tveganj, ki so del poslovanja podjetja;

(b) 

se ti podatki poročajo vsaj enkrat letno.

Omejitev rednega nadzornega poročanja se dovoli samo podjetjem, ki skupaj ne predstavljajo več kot 20 % trga življenjskih oziroma neživljenjskih zavarovanj in pozavarovanj v državi članici, pri čemer tržni delež življenjskih zavarovanj in pozavarovanj temelji na bruto zavarovalno-tehničnih rezervacijah, tržni delež neživljenjskih zavarovanj in pozavarovanj pa na bruto obračunanih premijah.

Nadzorni organi pri določanju upravičenosti podjetij do teh omejitev dajo prednost malim in nekompleksnim podjetjem.

2.  

Zadevni nadzorni organi lahko omejijo redno nadzorno poročanje zavarovalnic in pozavarovalnic ali jih izvzamejo iz obveznosti poročanja po posameznih postavkah, kadar:

(a) 

bi bila predložitev teh podatkov preveliko breme glede na naravo, obseg in zahtevnost tveganj, ki so del poslovanja podjetja;

(b) 

predložitev teh podatkov ni potrebna za učinkovit nadzor nad podjetjem;

(c) 

izvzetje ne spodkopava stabilnosti zadevnih finančnih sistemov v Uniji ter

(d) 

je podjetje zmožno podatke zagotoviti na zahtevo.

Izvzetje iz obveznosti poročanja po posameznih postavkah se dovoli samo podjetjem, ki skupaj ne predstavljajo več kot 20 % trga življenjskih oziroma neživljenjskih zavarovanj in pozavarovanj v državi članici, pri čemer tržni delež življenjskih zavarovanj in pozavarovanj temelji na bruto zavarovalno-tehničnih rezervacijah, tržni delež neživljenjskih zavarovanj in pozavarovanj pa na bruto obračunanih premijah.

Nadzorni organi pri določanju upravičenosti podjetij do teh omejitev ali izvzetij dajo prednost malim in nekompleksnim podjetjem.

3.  

Lastne zavarovalnice in lastne pozavarovalnice so izvzete iz rednega nadzornega poročanja po posameznih postavkah, kadar so vnaprej določena obdobja iz člena 35(2), točka (a)(i), krajša od enega leta, če izpolnjujejo oba naslednja pogoja:

(a) 

zavarovanci in upravičenci so kar koli od naslednjega:

(i) 

pravni subjekti skupine, katere del je lastna zavarovalnica ali lastna pozavarovalnica,

(ii) 

fizične osebe, ki so upravičene do kritja v okviru zavarovalnih polic te skupine, če posli s temi fizičnimi osebami ostanejo pod 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij;

(b) 

zavarovalne obveznosti in zavarovalne pogodbe, iz katerih izhajajo pozavarovalne obveznosti lastne zavarovalnice ali lastne pozavarovalnice, ne vsebujejo nobenega obveznega zavarovanja odgovornosti do tretjih oseb.

4.  

Za namene odstavkov 1 in 2 tega člena nadzorni organi kot del postopka nadzornega pregleda v zvezi s podjetji, ki so razvrščena kot mala in nekompleksna podjetja, ocenijo, ali bi bila predložitev podatkov preveliko breme glede na naravo, obseg in zahtevnost tveganj podjetja, pri čemer upoštevajo vsaj:

(a) 

tržna tveganja, ki so posledica naložb podjetja;

(b) 

stopnjo koncentracij tveganja;

(c) 

možne učinke upravljanja sredstev podjetja na finančno stabilnost;

(d) 

sisteme in strukture podjetja za zagotavljanje podatkov za namene nadzora in pisna pravila iz člena 35(5).

5.  

Za namene odstavkov 1 in 2 nadzorni organi kot del postopka nadzornega pregleda v zvezi s podjetji, ki niso razvrščena kot mala in nekompleksna podjetja, ocenijo, ali bi bila predložitev podatkov preveliko breme glede na naravo, obseg in zahtevnost tveganj podjetja, pri čemer upoštevajo vsaj odstavek 4, točke (a) do (d), ter naslednje:

(a) 

obseg premij, zavarovalno-tehnične rezervacije in sredstva podjetja;

(b) 

nestanovitnost zahtevkov in prejemkov, ki jih podjetje krije;

(c) 

skupno število zavarovalnih vrst življenjskega in neživljenjskega zavarovanja, za katere je izdano dovoljenje;

(d) 

primernost sistema upravljanja podjetja;

(e) 

višino lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala in zahtevanega minimalnega kapitala;

(f) 

ali je podjetje lastna zavarovalnica ali lastna pozavarovalnica, ki krije samo tveganja, povezana z industrijsko ali poslovno skupino, ki ji pripada.

6.  

Da bi zagotovili usklajeno in dosledno uporabo odstavkov 1 do 5 tega člena, EIOPA izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1094/2010, v katerih podrobneje opredeli:

(a) 

metode za določanje tržnih deležev iz odstavka 1, drugi pododstavek, in odstavka 2, drugi pododstavek, tega člena;

(b) 

postopek, ki ga naj nadzorni organi uporabljajo za obveščanje zavarovalnic in pozavarovalnic o kakršnih koli omejitvah ali izvzetjih iz tega člena.

Člen 35b

Roki za poročanje

1.   Države članice zagotovijo, da zavarovalnice in pozavarovalnice vsako leto ali manj pogosto nadzornim organom predložijo podatke iz člena 35(1) do (4) v 16 tednih po koncu poslovnega leta podjetja. 2.   Države članice zagotovijo, da zavarovalnice in pozavarovalnice vsako četrtletje nadzornim organom predložijo podatke iz člena 35(1) do (4) v petih tednih po koncu vsakega četrtletja. 3.   Države članice zagotovijo, da zavarovalnice in pozavarovalnice nadzornim organom predložijo redno poročilo nadzorniku iz člena 35(5a) v 18 tednih po koncu poslovnega leta podjetja.

▼B

Člen 36

Postopek nadzornega pregleda

1.  

Države članice zagotovijo, da nadzorni organi pregledajo in ovrednotijo strategije, procese in postopke poročanja, ki so jih zavarovalnice in pozavarovalnice vzpostavile za upoštevanje zakonov in drugih predpisov, ki so bili sprejeti v skladu s to direktivo.

Ti pregledi in vrednotenja zajemajo oceno kakovostnih zahtev, ki se nanašajo na sistem upravljanja, oceno tveganj, s katerimi se zadevna podjetja soočajo ali se lahko soočijo in oceno zmožnosti teh podjetij, da ocenijo ta tveganja ob upoštevanju okolja v katerem podjetja poslujejo.

2.  

Nadzorni organi pregledajo in ovrednotijo zlasti:

▼M13

(a) 

sistem upravljanja, vključno z zahtevami glede sposobnosti in primernosti, kot je določeno v členu 42, ter lastno oceno tveganja in solventnosti, kot je določeno v poglavju IV, oddelek 2;

▼B

(b) 

zavarovalno-tehnične rezervacije iz oddelka 2 poglavja IV;

(c) 

zahtevani kapital iz oddelkov 4 in 5 poglavja VI;

(d) 

naložbena pravila iz oddelka 6 poglavja VI;

(e) 

kakovost in količino lastnih sredstev iz oddelka 3 poglavja VI;

(f) 

če zavarovalnica ali pozavarovalnica uporablja popolni ali delni notranji model, stalno skladnost z zahtevami za popolne ali delne notranje modele iz pododdelka 3 oddelka 4 poglavja VI.

3.   Nadzorni organi imajo na voljo ustrezna orodja za spremljanje, da lahko ugotovijo poslabšanje finančnega stanja zavarovalnice ali pozavarovalnice in da spremljajo, kako se takšno poslabšanje odpravi. 4.  

Nadzorni organi ocenijo ustreznost metod in praks zavarovalnic in pozavarovalnic, ki so namenjene opredelitvi možnih dogodkov ali prihodnjih sprememb v gospodarskih razmerah, ki bi lahko neugodno vplivali na splošni finančni položaj zadevnega podjetja.

Nadzorni organi ocenijo sposobnost podjetja, da prenese takšne možne dogodke ali prihodnje spremembe v gospodarskih razmerah.

5.   Nadzorni organi imajo potrebna pooblastila, da od zavarovalnic in pozavarovalnic zahtevajo, da odpravijo slabosti ali pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v postopku nadzornega pregleda. 6.  

Pregledi, vrednotenja in ocene iz odstavkov 1, 2 in 4 se izvajajo redno.

Nadzorni organi vzpostavijo najmanjšo pogostost in obseg teh pregledov, vrednotenj in ocenjevanj, pri čemer upoštevajo naravo, obseg in zahtevnost dejavnosti zadevne zavarovalnice ali pozavarovalnice.

Člen 37

Kapitalski pribitek

1.  

Po postopku nadzornega pregleda lahko nadzorni organi v izjemnih okoliščinah določijo kapitalski pribitek za zavarovalnico ali pozavarovalnico s sklepom, ki navaja razloge za to. Takšna možnost obstaja le v naslednjih primerih:

(a) 

nadzorni organ sklene, da profil tveganj zavarovalnice ali pozavarovalnice močno odstopa od predpostavk, ki so bile osnova za zahtevani solventnostni kapital, kot je bil izračunan po standardni formuli v skladu s pododdelkom 2 oddelka 4 poglavja VI, in:

(i) 

je zahteva za uporabo notranjega modela iz člena 119 neustrezna ali je bila neučinkovita; ali

(ii) 

medtem ko se razvija delni ali popolni notranji model v skladu s členom 119;

▼M5

(b) 

nadzorni organ sklene, da profil tveganja zavarovalnice ali pozavarovalnice močno odstopa od predpostavk, ki so bile osnova za zahtevani solventnostni kapital, kakor je bil izračunan po notranjem modelu ali delnem notranjem modelu v skladu s pododdelkom 3 oddelka 4 poglavja VI, ker so nekatera merljiva tveganja pomanjkljivo zajeta in ker model v ustreznem časovnem obdobju ni bil prilagojen, da bi bolje odražal dani profil tveganja;

▼B

(c) 

nadzorni organ sklene, da sistem upravljanja zavarovalnice ali pozavarovalnice močno odstopa od standardov, ki so določeni v oddelku 2 poglavja IV, da te razlike onemogočajo, da se pravilno opredeli, izmeri, spremlja, obvladuje in poroča o tveganju, ki jim je ali bi jim lahko bila zavarovalnica ali pozavarovalnica izpostavljena in da je malo možnosti, da bi uporaba drugih ukrepov sama po sebi lahko dovolj izboljšala pomanjkljivosti v primernem časovnem obdobju;

▼M5

(d) 

zavarovalnica ali pozavarovalnica uporablja uskladitveno prilagoditev iz člena 77b, je prilagoditev za nestanovitnost iz člena 77d ali prehodne ukrepe iz členov 308c in 308d, nadzorni organ pa sklene, da profil tveganja podjetja znatno odstopa od predpostavk, ki so podlaga za te prilagoditve in prehodne ukrepe;

▼M13

(e) 

zavarovalnica ali pozavarovalnica uporablja enega od prehodnih ukrepov iz členov 308c in 308d ter so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(i) 

podjetje ne bi izpolnjevalo zahtevanega solventnostnega kapitala brez uporabe prehodnega ukrepa;

(ii) 

podjetje nadzornemu organu ni predložilo prvotnega načrta postopnega uvajanja v zahtevanem obdobju, kot je določeno v členu 308e, drugi odstavek, ali zahtevanega letnega poročila, kot je določeno v tretjem odstavku navedenega člena.

▼M5

2.   V okoliščinah iz točk (a) in (b) odstavka 1 tega člena se kapitalski pribitek izračuna tako, da bo podjetje zagotovo upoštevalo člen 101(3).

V okoliščinah iz točke (c) odstavka 1 je kapitalski pribitek sorazmeren z materialnimi tveganji, ki nastanejo zaradi pomanjkljivosti, zaradi katerih se je nadzorni organ odločil, da določi ta pribitek.

▼M13

V okoliščinah iz odstavka 1, točki (d) in (e), je kapitalski pribitek sorazmeren z materialnimi tveganji, ki nastanejo zaradi odstopanja oziroma neskladnosti iz navedenih točk.

▼B

3.   V primerih iz točk (b) in (c) odstavka 1 nadzorni organ zagotovi, da zavarovalnica ali pozavarovalnica naredi vse, da odpravi pomanjkljivosti, ki so pripeljale do uvedbe kapitalskega pribitka. 4.   Kapitalski pribitek iz odstavka 1 nadzorni organ preuči najmanj enkrat letno in ga odpravi, ko je podjetje odpravilo pomanjkljivosti, ki so pripeljale do njegove uvedbe. 5.  

Zahtevani solventnostni kapital skupaj s kapitalskim pribitkom, ki je bil naložen, nadomesti neustrezni zahtevani solventnostni kapital.

Ne glede na prvi pododstavek zahtevani solventnostni kapital ne bi smel vključevati kapitalskega pribitka, ki se zahteva v skladu s točko (c) odstavka 1 za izračun marže za tveganje iz člena 77(5).

▼M5

6.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo nadaljnje specifikacije za okoliščine, v katerih se lahko naloži kapitalski pribitek. 7.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 301a, s katerimi določi nadaljnje specifikacije za metodologije za izračun kapitalskih pribitkov. 8.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe v zvezi s tem členom EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke za odločitve za določitev, izračun in odpravo kapitalskih pribitkov.

EIOPA osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 30. septembra 2015 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

Člen 38

Nadzor zunanjega izvajanja funkcij in dejavnosti

1.  

Brez poseganja v člen 49 države članice zagotovijo, da zavarovalnice in pozavarovalnice, ki oddajo funkcijo ali dejavnost zavarovanja ali pozavarovanja v zunanje izvajanje, sprejmejo ustrezne ukrepe, da se zagotovi izpolnjevanje naslednjih pogojev:

(a) 

ponudnik storitev mora sodelovati z nadzornimi organi zavarovalnice in pozavarovalnice v zvezi s funkcijo ali dejavnostjo, ki se odda v zunanje izvajanje;

(b) 

zavarovalnice in pozavarovalnice, njihovi revizorji in nadzorni organi morajo imeti učinkovit dostop do podatkov, ki se nanašajo na funkcije ali dejavnosti, oddane v zunanje izvajanje;

(c) 

nadzorni organi morajo imeti učinkovit dostop do poslovnih prostorov ponudnika storitevin morajo imeti možnost izvajanja teh pravic dostopa.

2.  

Država članica, kjer se nahaja ponudnik storitev, nadzornim organom zavarovalnice ali pozavarovalnice dovoli, da sami ali preko posredovanja oseb, ki jih v ta namen imenujejo, izvajajo preglede na kraju samem v prostorih ponudnika storitev. Nadzorni organ zavarovalnice ali pozavarovalnice obvesti ustrezni organ države članice ponudnika storitev pred izvedbo pregleda na kraju samem. V primeru nenadzorovanega subjekta je ustrezni organ nadzorni organ.

Nadzorni organi države članice zavarovalnice ali pozavarovalnice lahko takšne preglede na kraju samem prenesejo na nadzorne organe države članice, kjer se nahaja ponudnik storitev.

▼M5

Kadar nadzorni organ obvesti ustrezni organ države članice ponudnika storitev, da namerava opraviti inšpekcijski pregled na kraju samem v skladu s tem odstavkom, ali če izvaja inšpekcijski pregled na kraju samem v skladu s prvim pododstavkom in če ne more v praksi uveljaviti svoje pravice do pregleda na kraju samem, lahko predloži zadevo EIOPA in ga zaprosi za pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.

V skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1094/2010 ima EIOPA pravico sodelovati pri pregledih na kraju samem, ki jih izvajata skupaj dva ali več nadzornih organov.

▼B

Člen 39

Prenos portfelja

1.  

Države članice pod pogoji, določenimi z nacionalnim pravom, pooblastijo zavarovalnice in pozavarovalnice s sedežem na njihovem ozemlju, da v celoti ali delno prenesejo portfelj zavarovalnih pogodb, sklenjenih iz naslova pravice do ustanavljanja ali iz naslova svobode opravljanja storitev, na prevzemno podjetje s sedežem v Skupnosti.

Tak prenos se lahko dovoli, le če nadzorni organi domače države članice prevzemnega podjetja potrdijo, da ima prevzemno podjetje ob upoštevanju prenosa potrebna primerna lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala iz prvega odstavka člena 100.

2.   V primeru zavarovalnic se uporabljajo odstavki 3 do 6. 3.   Če podružnica predlaga prenos vsega ali dela svojega portfelja zavarovalnih pogodb, se posvetuje z državo članico, v kateri se nahaja podružnica. 4.   V okoliščinah iz odstavkov 1 in 3 nadzorni organi domače države članice prenosne zavarovalnice dovolijo prenos po pridobitvi soglasja organov držav članic, kjer so bile pogodbe sklenjene iz naslova pravice do ustanavljanja ali iz naslova svobode opravljanja storitev. 5.  

Organi držav članic, s katerimi se posvetujejo, organom domače države članice prenosne zavarovalnice dajo svoje mnenje ali odobritev v treh mesecih od prejema zahteve za posvetovanje.

Če v tem obdobju od organov, s katerimi so se posvetovali, ne prejmejo nobenega odgovora, se to šteje kot tiho soglasje.

6.  

Prenos portfelja, dovoljen v skladu z odstavki 1 do 5, se objavi pred ali po izdaji dovoljenja pod pogoji, določenimi z nacionalnim pravom domače države članice, države članice, v kateri je nevarnost, ali države članice obveznosti.

Takšen prenos samodejno velja za imetnike polic, zavarovance in vse druge osebe, ki imajo pravice ali dolžnosti, ki izhajajo iz prenesenih pogodb.

Prvi in drugi pododstavek tega odstavka ne vplivata na pravico držav članic, da imetnikom polic zagotovijo možnost odpovedi pogodbe v določenem roku po prenosu.

POGLAVJE IV

Pogoji, ki urejajo opravljanje poslov

Oddelek 1

Odgovornost upravnih, upravljalnih ali nadzornih organov

Člen 40

Odgovornost upravnih, upravljalnih ali nadzornih organov

Države članice zagotovijo, da imajo upravni, upravljalni ali nadzorni organi zavarovalnice ali pozavarovalnice končno odgovornost za skladnost zadevnega podjetja z zakoni in drugimi predpisi, sprejetimi v skladu s to direktivo.

▼M13

Člani upravnih, upravljalnih in nadzornih organov zavarovalnice ali pozavarovalnice morajo ves čas imeti dober ugled in skupaj dovolj znanja, spretnosti in izkušenj za opravljanje svojih nalog.

Člani upravnih, upravljalnih in nadzornih organov so lahko samo osebe, ki vsaj v desetih letih pred letom, v katerem opravljajo ali naj bi opravljali svoje dolžnosti v podjetju, niso bile obsojene za nobeno hudo kaznivo dejanje ali ponavljajoča se kazniva dejanja, povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, ali druga kazniva dejanja, ki bi ogrozila njihov dober ugled.

▼B

Oddelek 2

Sistem upravljanja

Člen 41

Splošne zahteve glede upravljanja

1.  

Države članice zahtevajo od vseh zavarovalnic in pozavarovalnic, da imajo na voljo učinkovit sistem upravljanja, ki zagotavlja dobro in preudarno upravljanje dejavnosti.

Sistem vključuje najmanj ustrezno pregledno organizacijsko strukturo z jasno dodelitvijo in ustrezno ločitvijo odgovornosti ter učinkovit sistem za zagotovitev prenosa informacij. Vključuje tudi skladnost z zahtevami, določenimi v členih 42 do 49.

▼M13

Sistem upravljanja je predmet rednega notranjega pregleda. Tak notranji pregled vključuje oceno ustreznosti sestave, učinkovitosti in notranjega upravljanja upravnega, upravljalnega ali nadzornega organa ob upoštevanju narave, obsega in zahtevnosti tveganj, ki so del poslovanja podjetja.

Zavarovalnice in pozavarovalnice vzpostavijo politiko spodbujanja raznolikosti v upravnem, upravljalnem ali nadzornem organu, vključno z določanjem posameznih kvantitativnih ciljev v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov.

EIOPA izda smernice o pojmu raznolikosti, ki jih je treba upoštevati pri izbiri članov upravnega, upravljalnega ali nadzornega organa.

▼B

2.   Sistem upravljanja je sorazmeren glede na naravo, obseg in zahtevnost poslov zavarovalnice ali pozavarovalnice.

▼M13

2a.   Države članice zahtevajo, da zavarovalnice in pozavarovalnice imenujejo različne osebe za izvajanje ključnih funkcij, in sicer funkcije upravljanja tveganja, aktuarske funkcije, funkcije spremljanja skladnosti in notranje revizije, ter da se vsaka taka funkcija izvaja neodvisno od drugih funkcij, da se preprečijo navzkrižja interesov.

Če je bilo podjetje razvrščeno kot malo in nekompleksno podjetje na podlagi člena 29b ali je pridobilo predhodno nadzorno odobritev na podlagi člena 29d, lahko osebe, odgovorne za ključne funkcije, in sicer funkcije upravljanja tveganj, aktuarske funkcije in funkcije spremljanja skladnosti, opravljajo tudi katero koli drugo ključno funkcijo, razen notranje revizije, katero koli drugo funkcijo ali so člani upravnega, upravljalnega ali nadzornega organa, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) 

potencialna navzkrižja interesov se ustrezno obvladujejo;

(b) 

kombinacija funkcij ali kombinacija funkcije s pogojem članstva v upravnem, upravljalnem ali nadzornem organu ne ogroža zmožnosti osebe za izvajanje njenih odgovornosti.

▼M13

3.   Zavarovalnice in pozavarovalnice imajo pisna pravila vsaj v zvezi z upravljanjem tveganj, notranjim nadzorom, notranjo revizijo, prejemki in, če je primerno, zunanjim izvajanjem. Zagotovijo tudi, da se ta pravila izvajajo.

Ta pisna pravila se pregledajo vsaj enkrat letno. So predmet predhodne odobritve upravnega, upravljalnega ali nadzornega organa in se prilagodijo v primeru kakršne koli pomembne spremembe v sistemu ali na zadevnemu področju. Mala in nekompleksna podjetja lahko izvajajo redkejše preglede, vsaj vsakih pet let, razen če nadzorni organ na podlagi posebnih okoliščin tega podjetja ugotovi, da je potreben pogostejši pregled.

▼M11

4.   Zavarovalnice in pozavarovalnice sprejmejo razumne ukrepe za zagotovitev stalnega in rednega opravljanje njihovih dejavnosti, vključno z razvojem kriznih načrtov. V ta namen podjetja uporabljajo ustrezne in sorazmerne sisteme, vire in postopke ter zlasti vzpostavijo in upravljajo omrežne in informacijske sisteme v skladu z Uredbo (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ).

▼B

5.  

Nadzorni organi imajo ustrezna sredstva, metode in pooblastila za preverjanje sistema upravljanja zavarovalnic in pozavarovalnic ter za vrednotenje nastajajočih tveganj, ki so jih ta podjetja odkrila in ki lahko vplivajo na njihovo finančno trdnost.

Države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi potrebna pooblastila, da zahtevajo izboljšanje in okrepitev sistema upravljanja za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz členov 42 do 49.

Člen 42

Zahteve glede sposobnosti in primernosti oseb, ki dejansko vodijo podjetje ali imajo druge ključne funkcije

1.  

Zavarovalnice in pozavarovalnice zagotovijo, da osebe, ki dejansko vodijo podjetje ali imajo druge ključne funkcije, ves čas izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a) 

njihova strokovna usposobljenost, znanje in izkušnje so ustrezni za dobro in preudarno upravljanje (sposobnost); in

(b) 

so osebe dobrega ugleda in integritete (primernost).

▼M13

2.   Zavarovalnice in pozavarovalnice obvestijo nadzorni organ o kakršnih koli spremembah identitete oseb, ki dejansko vodijo podjetje ali opravljajo druge ključne funkcije, skupaj z razlogi za spremembe in vsemi potrebnimi podatki za oceno sposobnosti in primernosti teh novih oseb, imenovanih za upravljanje podjetja. 3.   Zavarovalnice in pozavarovalnice obvestijo svoj nadzorni organ, če katera koli od oseb iz odstavka 1 ne izpolnjuje več zahtev iz odstavka 1 ali če je bila zamenjana iz tega razloga. 4.   Kadar oseba, ki dejansko vodi podjetje ali opravlja druge ključne funkcije, ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 1, imajo nadzorni organi pooblastilo, da od zavarovalnice in pozavarovalnice zahtevajo, da takšno osebo odstrani s tega položaja.

▼B

Člen 43

Dokazilo o dobrem imenu

1.   Če država članica od svojih državljanov zahteva dokazilo o dobrem imenu, dokazilo, da v preteklosti niso bili v stečaju, ali obe, navedena država članica kot zadosten dokaz glede državljanov drugih držav članic sprejme predložitev izpiska iz sodnega registra, ali če tega ni, enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v domači državi članici ali v državi članici, iz katere tuji državljan prihaja, ki dokazuje, da so te zahteve izpolnjene. 2.  

Kadar domača država članica ali država članica, iz katere tuji državljan prihaja, ne izda dokumenta iz odstavka 1, ga lahko nadomesti izjava pod prisego – ali v državah članicah, v katerih izjava pod prisego ni predvidena, slovesna izjava – ki jo da zadevni tuji državljan pred pristojnim sodnim ali upravnim organom ali po potrebi pred notarjem domače države članice ali države članice, iz katere tuji državljan prihaja.

Tak organ ali notar izda potrdilo, s katerim potrjuje pristnost izjave pod prisego ali slovesne izjave.

Tudi izjava iz prvega pododstavka, da v preteklosti ni bil v stečaju, se lahko poda pred pristojnim organom ali strokovnim organom zadevne države članice.

3.   Dokumenti in potrdila iz odstavkov 1 in 2, se predložijo v treh mesecih od njihove izdaje. 4.  

Države članice določijo organe, pristojne za izdajanje dokumentov iz odstavkov 1 in 2, ter o tem takoj obvestijo druge države članice in Komisijo.

Vsaka država članica tudi obvesti druge države članice in Komisijo o organih in telesih, katerim je treba predložiti dokumente iz odstavkov 1 in 2 kot podlago prošnji za opravljanje dejavnosti iz člena 2 na ozemlju te države članice.

Člen 44

Upravljanje tveganja

1.  

Zavarovalnice in pozavarovalnice imajo na voljo učinkovit sistem upravljanja tveganj, ki vsebuje strategije, procese in postopke poročanja, ki so potrebni za redno odkrivanje, merjenje, spremljanje, upravljanje in poročanje na posamezni in skupnih ravni tveganj, ki so jim ali bi jim lahko bile izpostavljene, in o njihovih medsebojnih odvisnostih.

Ta sistem upravljanja tveganj mora biti učinkovit in dobro integriran v organizacijsko strukturo in procese odločanja zavarovalnice ali pozavarovalnice ter mora ustrezno upoštevati osebe, ki dejansko vodijo podjetje ali imajo druge ključne funkcije.

2.  

Sistem upravljanja tveganj zajema tveganja, ki bodo vključena v izračun zahtevanega solventnostnega kapitala iz člena 101(4), in tveganja, ki niso ali niso popolnoma vključena v tak izračun.

Sisitem upravljanja tveganj zajema najmanj naslednja področja:

(a) 

sklepanje zavarovanj in oblikovanje rezervacij;

(b) 

upravljanje sredstev - obveznosti;

(c) 

naložbe, zlasti izvedene finančne instrumente in podobne obveze;

(d) 

likvidnost in upravljanje tveganja koncentracije;

▼M13

(e) 

upravljanje operativnega tveganja, vključno s kibernetsko varnostjo, kakor je opredeljena v členu 2, točka 1, Uredbe (EU) 2019/881 Evropskega parlamenta in Sveta ( 13 );

▼B

(f) 

pozavarovanje in druge tehnike za zmanjševanje tveganja.

Pisna pravila glede upravljanja tveganj iz člena 41(3) zajemajo pravila glede točk (a) do (f) drugega pododstavka tega odstavka.

▼M5

Kadar zavarovalnice ali pozavarovalnice uporabijo uskladitveno prilagoditev iz člena 77b ali prilagoditev za nestanovitnost iz člena 77d, oblikujejo likvidnostni načrt, v katerem so predvideni vhodni in izhodni denarni tokovi glede na sredstva in obveznosti, za katere se izvedejo te prilagoditve.

▼M13

Kadar zavarovalnice ali pozavarovalnice uporabijo prilagoditev za nestanovitnost iz člena 77d, njihovi likvidnostni načrti upoštevajo uporabo prilagoditve za nestanovitnost in ocenijo, ali lahko nastanejo likvidnostne omejitve, ki niso skladne z uporabo prilagoditve za nestanovitnost.

Zavarovalnice in pozavarovalnice pri ocenjevanju tveganj glede trajnostnosti upoštevajo kratko-, srednje- in dolgoročno obdobje.

Za namene ocene iz petega pododstavka nadzorni organi zagotovijo, da imajo podjetja v okviru obvladovanja tveganj strategije, politike, postopke in sisteme za ugotavljanje, merjenje, upravljanje in spremljanje tveganj glede trajnostnosti v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju.

▼M5

2a.  

Kar zadeva upravljanje sredstev in obveznosti, zavarovalnice in pozavarovalnice redno ocenjujejo:

(a) 

občutljivost zavarovalno-tehničnih rezervacij in primernih lastnih sredstev za predpostavke, ki so osnova za ekstrapolacijo ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere iz člena 77a;

(b) 

kadar se uporabi uskladitvena prilagoditev iz člena 77b:

▼M13

(i) 

občutljivost svojih zavarovalno-tehničnih rezervacij in primernih lastnih sredstev na predpostavke, na katerih temelji izračun uskladitvenih prilagoditev, tudi v zvezi z izračunom temeljnega razmika iz člena 77c(1), točka (b);

▼M5

(ii) 

občutljivost svojih zavarovalno-tehničnih rezervacij in primernih lastnih sredstev za spremembe v sestavi določenega portfelja sredstev;

▼M13 —————

▼M13

(c) 

kadar se uporabi prilagoditev za nestanovitnost iz člena 77d, občutljivost svojih zavarovalno-tehničnih rezervacij in primernih lastnih sredstev na spremembe gospodarskih razmer, ki bi vplivale na razmik s popravkom za tveganje iz člena 77d(3).

▼M5

Zavarovalnice in pozavarovalnice ocene iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka vsako leto posredujejo nadzornemu organu kot del informacij, ki jih sporočajo v okviru člena 35. Kadar zmanjšanje uskladitvene prilagoditve ali prilagoditve za nestanovitnost na nič povzroči neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom, podjetje posreduje tudi analizo ukrepov, ki bi jih moglo v takih okoliščinah uporabiti, da bi ponovno vzpostavilo raven primernih lastnih sredstev za zagotovitev zahtevanega solventnostnega kapitala ali zmanjšanje profila tveganja in tako ponovno doseglo skladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom.

▼M13

Kadar se uporabi prilagoditev za nestanovitnost iz člena 77d, pisna pravila glede upravljanja tveganj iz člena 41(3) upoštevajo prilagoditev za nestanovitnost.

▼M13

2b.   Države članice zagotovijo, da zavarovalnice in pozavarovalnice pripravijo konkretne načrte, ki vsebujejo merljive cilje in procese, ter spremljajo njihovo izvajanje, da bi spremljale in obravnavale finančna tveganja, ki kratko-, srednje- in dolgoročno izhajajo iz dejavnikov trajnostnosti, vključno s tistimi, ki izhajajo iz procesa prilagajanja in trendov na področju prehoda v okviru ustreznih regulativnih ciljev in pravnih aktov Unije ter držav članic v zvezi z dejavniki trajnostnosti, zlasti tistimi iz Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta ( 14 ).

Pri merljivih ciljih in procesih za obravnavanje tveganj glede trajnostnosti, vključenih v načrte iz prvega pododstavka tega odstavka, se upoštevajo najnovejša poročila in ukrepi, ki jih predpiše Evropski znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe, še posebej v zvezi z doseganjem podnebnih ciljev Unije. Kadar podjetje razkrije podatke o zadevah v zvezi s trajnostnostjo v skladu z Direktivo 2013/34/EU, morajo biti načrti iz prvega pododstavka tega odstavka skladni z načrti iz člena 19a oziroma 29a navedene direktive in vključujejo predvsem ukrepe v zvezi s poslovnim modelom in poslovno strategijo podjetja, ki so skladni v obeh načrtih. Kadar je ustrezno, morajo biti metodologije in predpostavke, ki podpirajo cilje, zaveze in strateške odločitve, ki jih podjetja razkrijejo javnosti, skladne z metodologijami in predpostavkami, vključenimi v načrte iz prvega pododstavka tega odstavka.

Cilji, procesi in ukrepi za obravnavanje tveganj glede trajnostnosti, vključeni v načrte iz prvega pododstavka tega odstavka morajo biti v skladu s členom 29(3) sorazmerni z naravo, obsegom in zahtevnostjo tveganj poslovnega modela zavarovalnic in pozavarovalnic glede trajnostnosti.

2c.  

Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki podrobneje določajo:

(a) 

minimalne standarde in referenčne metodologije za ugotavljanje, merjenje, upravljanje in spremljanje tveganj glede trajnostnosti;

(b) 

elemente, ki jih morajo zajemati načrti, ki jih je treba pripraviti v skladu z odstavkoma 2b in 2e tega člena, in ki vključujejo posebne časovne okvire ter vmesne merljive cilje in mejnike, da bi spremljali in obravnavali finančna tveganja, ki izhajajo iz dejavnikov trajnostnosti, ter povezave z zahtevami iz členov 45 in 45a;

(c) 

nadzorne pristope v zvezi z načrti, merljivimi cilji in postopki iz odstavkov 2b in 2e;

(d) 

elemente načrtov iz odstavkov 2b in 2e tega člena, ki jih je treba razkriti, vključno z ustreznimi merljivimi cilji, v skladu s členom 51.

EIOPA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka predloži Komisiji do 29. januarja 2026.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

2d.   Podjetje vsako leto razkrije merljive cilje, vključene v načrtih iz odstavkov 2b in 2e. 2e.   Kadar mora udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding s sedežem v Uniji na ravni skupine pripraviti načrt v skladu z odstavkom 2b tega člena, države članice zagotovijo, da so hčerinske zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki jih navedeni načrt zajema in ki so vključene v nadzor skupine v skladu s členom 213(2), točki (a) in (b), izvzete iz priprave načrta na individualni ravni v skladu z odstavkom 2b tega člena.

▼B

3.   Kar zadeva naložbeno tveganje, morajo zavarovalnice in pozavarovalnice dokazati, da upoštevajo oddelek 6 poglavja VI. 4.   Zavarovalnice in pozavarovalnice zagotovijo funkcijo upravljanja tveganj, ki bo strukturirana na način, ki olajšuje izvajanje sistema upravljanja tveganj.

▼M5

4a.   Da bi preprečili preveliko zanašanje na zunanje bonitetne institucije, velja, da če zavarovalnice in pozavarovalnice uporabljajo zunanje bonitetne ocene za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij in zahtevanega solventnostnega kapitala, v okviru svojega obvladovanja tveganj redno ocenjujejo primernost teh zunanjih bonitetnih ocen in pri tem uporabljajo dodatne ocene, kadar je to praktično izvedljivo, da bi preprečili samodejno odvisnost od zunanjih ocen.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe v zvezi s tem odstavkom EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke za ocenjevanje zunanjih bonitetnih ocen.

EIOPA osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 30. junija 2015 predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

5.  

Za zavarovalnice in pozavarovalnice, ki uporabljajo delni ali popolni notranji model, odobren v skladu s členi 112 in 113, zajema funkcija upravljanja tveganj naslednje dodatne naloge:

(a) 

oblikovanje in izvajanje notranjega modela;

(b) 

preizkušanje in validiranje notranjega modela;

(c) 

dokumentiranje in kakršne koli nadaljnje spremembe notranjega modela;

(d) 

analiza izvajanja notranjega modela in priprava zbirnih poročil o tem;

(e) 

obveščanje upravnega, upravljalnega ali nadzornega organa o izvajanju notranjega modela, predlaganje področij, kjer so potrebne izboljšave, in obveščanje tega organa o stanju prizadevanj za izboljšanje predhodno ugotovljenih pomanjkljivosti.

Člen 45

Lastna ocena tveganj in solventnosti

1.  

Kot del svojega sistema upravljanja tveganj vsaka zavarovalnica in pozavarovalnica izvede lastno oceno tveganj in solventnosti.

Ocena mora vsebovati najmanj:

(a) 

skupne potrebe solventnosti ob upoštevanju specifičnega profila tveganj, odobrenih meja dovoljenega tveganja in poslovne strategije podjetij;

(b) 

stalno skladnost s kapitalskimi zahtevami, kot določata oddelka 4 in 5 poglavja VI, ter z zahtevami glede zavarovalno-tehničnih rezervacij, kot določa oddelek 2 poglavja VI;

(c) 

pomen tega, koliko profil tveganj zadevnega podjetja odstopa od predpostavk, ki so bile osnova za zahtevani solventnostni kapital iz člena 101(3), izračunan po standardni formuli v skladu s pododdelkom 2 oddelka 4 poglavja VI ali po delnem ali popolnem notranjem modelu v skladu s pododdelkom 3 oddelka 4 poglavja VI;

▼M13

(d) 

upoštevanje in analizo makroekonomskih razmer ter možnega makroekonomskega razvoja in razvoja na finančnih trgih;

(e) 

na obrazloženo zahtevo nadzornega organa, upoštevanje in analizo:

(i) 

makrobonitetnih pomislekov, ki lahko vplivajo na specifičen profil tveganja, odobrene meje dovoljenega tveganja, poslovno strategijo, sklepanje zavarovalnih poslov ali naložbene odločitve ter skupne potrebe solventnosti podjetja iz točke (a);

(ii) 

dejavnosti podjetja, ki bi lahko vplivale na makroekonomski razvoj in razvoj na finančnih trgih ter bi se lahko potencialno spremenile v vire sistemskega tveganja;

(f) 

splošno sposobnost podjetja, da poravna svoje finančne obveznosti do imetnikov polic in drugih nasprotnih strank, ko te obveznosti zapadejo v plačilo, tudi v stresnih razmerah.

1a.  

Za namene odstavka 1, točki (d) in (e), makroekonomski razvoj in razvoj na finančnih trgih vključuje vsaj:

(a) 

raven obrestnih mer in razmikov;

(b) 

raven indeksov finančnih trgov;

(c) 

inflacijo;

(d) 

medsebojno povezanost z drugimi udeleženci na finančnem trgu;

(e) 

podnebne spremembe, pandemije, druge množične dogodke in druge katastrofe, ki lahko vplivajo na zavarovalnice in pozavarovalnice.

Za namene odstavka 1, točka (e)(i), makrobonitetni pomisleki vključujejo vsaj verjetne neugodne prihodnje scenarije in tveganja, povezana s kreditnim ciklom in gospodarskim upadom, črednim vedenjem pri naložbah ali prekomernimi koncentracijami izpostavljenosti na sektorski ravni.

1b.   Države članice zagotovijo, da je analiza, ki se zahteva na podlagi odstavka 1, točka (d), tega člena sorazmerna z naravo tveganj ter obsegom in zahtevnostjo dejavnosti podjetij. Države članice zagotovijo, da malim in nekompleksnim podjetjem ter podjetjem, ki so pridobila predhodno nadzorno odobritev na podlagi člena 29d, ni treba izvesti analize iz odstavka 1, točka (e), tega člena.

▼B

2.   Za namene točke (a) odstavka 1 ima zadevno podjetje na voljo postopke, ki so sorazmerni glede na naravo, obseg in zahtevnost tveganj, ki so del njegovega poslovanja, in ki mu omogočajo, da ustrezno opredeli in oceni tveganja, s katerimi se sooča kratkoročno in dolgoročno, ter je ali bi lahko bilo njim izpostavljeno. Podjetje prikaže metode, ki jih je uporabilo pri tej oceni.

▼M13

2a.   Kadar zavarovalnica ali pozavarovalnica uporabi uskladitveno prilagoditev iz člena 77b, prilagoditev za nestanovitnost iz člena 77d ali prehodne ukrepe iz člena 77a(2), členov 308c in 308d ali, če je ustrezno, člena 111(1), drugi pododstavek, in člena 111(2a), izvaja oceno skladnosti s kapitalskimi zahtevami iz odstavka 1, točka (b), tega člena z upoštevanjem in brez upoštevanja teh prilagoditev in prehodnih ukrepov.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka se zahteva po oceni, kar zadeva mehanizem postopnega uvajanja iz člena 77a, ne uporablja za valuto, za katero velja kar koli od naslednjega:

(a) 

delež prihodnjih denarnih tokov, povezanih z zavarovalnimi ali pozavarovalnimi obveznostmi v navedeni valuti, glede na vse prihodnje denarne tokove, povezane z zavarovalnimi ali pozavarovalnimi obveznostmi, ne presega 5 %;

(b) 

v zvezi s prihodnjimi denarnimi tokovi, povezanimi z zavarovalnimi ali pozavarovalnimi obveznostmi v tej valuti, delež prihodnjih denarnih tokov, ki se nanašajo na zapadlosti, pri katerih se ustrezna časovna struktura netvegane obrestne mere ekstrapolira, glede na vse prihodnje denarne tokove, povezane z zavarovalnimi ali pozavarovalnimi obveznostmi, ne presega 10 %.

2b.   Kadar zavarovalnica ali pozavarovalnica uporabi prilagoditev za nestanovitnost iz člena 77d, ocena iz odstavka 1 tega člena poleg tega vključuje obseg odstopanja profila tveganj zadevnega podjetja od predpostavk, na katerih temelji prilagoditev za nestanovitnost.

▼B

3.   V primeru iz točke (c) odstavka 1 se pri uporabi notranjega modela ocena izvede skupaj s ponovno kalibracijo, ki pretvori število notranjega tveganja v mero tveganja in kalibracijo zahtevanega solventnostnega kapitala. 4.   Lastna ocena tveganj in solventnosti je sestavni del poslovne strategije in se stalno upošteva pri strateških odločitvah podjetja.

▼M13

5.   Zavarovalnice in pozavarovalnice izvedejo oceno iz odstavka 1 letno in brez odlašanja po vsaki pomembni spremembi v njihovem profilu tveganj.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka lahko zavarovalnice in pozavarovalnice izvedejo oceno iz odstavka 1 vsaj vsaki dve leti in brez odlašanja po vsaki pomembni spremembi v njihovem profilu tveganj, razen če nadzorni organ na podlagi posebnih okoliščin podjetja ugotovi, da je potrebna pogostejša ocena, kadar je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a) 

podjetje je razvrščeno kot malo in nekompleksno podjetje;

(b) 

podjetje je lastna zavarovalnica ali lastna pozavarovalnica, ki izpolnjuje vsa naslednja merila:

(i) 

zavarovanci in upravičenci so pravni subjekti skupine, katere del je lastna zavarovalnica ali lastna pozavarovalnica, ali fizične osebe, ki so upravičene do kritja v okviru zavarovalnih polic te skupine, posli s fizičnimi osebami, ki so upravičene do kritja v okviru zavarovalnih polic skupine, pa ostajajo pod 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij;

(ii) 

zavarovalne obveznosti in zavarovalne pogodbe, iz katerih izhajajo pozavarovalne obveznosti lastne zavarovalnice ali lastne pozavarovalnice, ne vsebujejo nobenega obveznega zavarovanja odgovornosti do tretjih oseb.

Izvzetje iz letne ocene podjetju ne preprečuje stalnega opredeljevanja, merjenja, upravljanja in spremljanja tveganj ter poročanja o njih.

▼B

6.   Zavarovalnice in pozavarovalnice obvestijo nadzorne organe o rezultatih posamezne lastne ocene tveganj in solventnosti kot del informacij, o katerih poročajo v okviru člena 35. 7.   Lastna ocena tveganj in solventnosti se ne uporablja za izračun zahtevanega kapitala. Zahtevana solventnostni kapital se lahko spreminja le v skladu s členi 37, 231 do 233 in 238.

▼M13

8.   Kadar je makrobonitetni mandat podeljen organom, ki niso nadzorni organi, države članice za namene odstavka 1, točki (d) in (e), zagotovijo, da nadzorni organi ugotovitve iz svojih makrobonitetnih ocen lastnih ocen tveganja in solventnosti zavarovalnic in pozavarovalnic iz tega člena delijo z zadevnimi nacionalnimi telesi in organi z makrobonitetnim mandatom.

Države članice zagotovijo, da nadzorni organi sodelujejo s katerimi koli nacionalnimi telesi in organi z makrobonitetnim mandatom, da bi analizirali rezultate in po potrebi opredelili morebitne makrobonitetne pomisleke glede tega, kako bi lahko dejavnost podjetja vplivala na makroekonomski razvoj in razvoj na finančnih trgih.

Države članice zagotovijo, da nadzorni organi z zadevnim podjetjem delijo vse makrobonitetne pomisleke in zadevne vhodne parametre, pomembne za oceno.

9.   Nadzorni organ pri odločanju, ali naj od zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je hčerinsko podjetje, vključeno v nadzor skupine v skladu s členom 213(2), točki (a) in (b), zahteva katero koli analizo iz odstavka 1, točka (e), tega člena, preuči, ali na ravni skupine udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding s sedežem v Uniji izvaja katero od teh analiz, ta analiza pa zajema posebnosti tega hčerinskega podjetja.

Nacionalni nadzorni organi vsako leto EIOPA in Evropskemu odboru za sistemska tveganja (ESRB), ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 15 ), pošljejo seznam zavarovalnic in pozavarovalnic ter seznam skupin, za katere zahtevajo dodatne makrobonitetne ukrepe.

Člen 45a

Analiza podnebnega scenarija

1.   Za namene opredelitve in ocene tveganj iz člena 45(2) zadevno podjetje oceni tudi, ali je pomembno izpostavljeno tveganjem, povezanim s podnebnimi spremembami. Podjetje dokaže pomembnost svoje izpostavljenosti tveganjem, povezanim s podnebnimi spremembami, v oceni iz člena 45(1). 2.  

Kadar je zadevno podjetje pomembno izpostavljeno tveganjem, povezanim s podnebnimi spremembami, določi vsaj dva dolgoročna podnebna scenarija, vključno z naslednjima:

(a) 

dolgoročni podnebni scenarij, pri katerem se globalna temperatura poveča za manj kot dve stopinji Celzija;

(b) 

dolgoročni podnebni scenarij, pri katerem se globalna temperatura poveča za znatno več kot dve stopinji Celzija.

3.   Ocena iz člena 45(1) v rednih časovnih presledkih vsebuje analizo učinka dolgoročnih podnebnih scenarijev, določenih na podlagi odstavka 2 tega člena, na poslovanje podjetja. Ti časovni presledki morajo biti sorazmerni z naravo, obsegom in zapletenostjo tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, ki so del poslovanja podjetja, ne smejo pa biti daljši od treh let. 4.   Dolgoročni podnebni scenariji iz odstavka 2 se pregledajo vsaj vsaka tri leta in se po potrebi posodobijo. Zavarovalnice in pozavarovalnice pri pregledu dolgoročnih podnebnih scenarijev upoštevajo uspešnost orodij in načel, uporabljenih v prejšnjih podnebnih scenarijih, da bi povečale njihovo učinkovitost. 5.   Z odstopanjem od odstavkov 2, 3 in 4 malim in nekompleksnim podjetjem ni treba določiti podnebnih scenarijev ali oceniti njihovega učinka na poslovanje podjetja.

▼B

Člen 46

Notranji nadzor

1.  

Zavarovalnice in pozavarovalnice morajo imeti na voljo učinkovit sistem notranjega nadzora.

Ta sistem vsebuje najmanj upravne in računovodske postopke, okvir notranjega nadzora, ustrezno ureditev glede poročanja na vseh ravneh podjetja in funkcijo spremljanja skladnosti.

2.   Funkcija spremljanja skladnosti vključuje seznanitev upravnih, upravljalnih ali nadzornih organov glede skladnosti z zakoni in drugimi predpisi, sprejetimi v skladu s to direktivo. Vključuje tudi oceno možnih vplivov kakršnih koli sprememb v pravnem okolju na posle zadevnega podjetja ter opredelitev in oceno tveganj glede skladnosti.

Člen 47

Notranja revizija

1.  

Zavarovalnice in pozavarovalnice zagotovijo učinkovito funkcijo notranje revizije.

Funkcija notranje revizije vključuje oceno tega, ali so notranji sistem nadzora podjetja in drugi elementi sistema upravljanja ustrezni in učinkoviti.

2.   Funkcija notranje revizije je objektivna in neodvisna od funkcij poslovanja. 3.   Vse ugotovitve in vsa priporočila notranje revizije se poročajo upravnim, upravljalnim ali nadzornim organom, ki določijo, kakšni ukrepi se sprejmejo v zvezi z vsako ugotovitvijo in priporočilom notranje revizije, in zagotovijo izvrševanje teh ukrepov.

Člen 48

Aktuarska funkcija

1.  

Zavarovalnice in pozavarovalnice zagotovijo učinkovito in trajno aktuarsko funkcijo, ki:

(a) 

koordinira izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij;

(b) 

zagotovi ustreznost uporabljenih metod in osnovnih modelov kot tudi predpostavk, narejenih pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij;

(c) 

oceni ustreznost in kakovost podatkov, uporabljenih pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij;

(d) 

primerja najboljše ocene z izkušnjami;

(e) 

obvešča upravne, upravljalne ali nadzorne organe o zanesljivosti in ustreznosti izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij;

(f) 

nadzira izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij v primerih iz člena 82;

(g) 

poda mnenje o splošni politiki prevzemanja tveganj;

(h) 

poda mnenje o ustreznosti ureditve pozavarovanja; in

(i) 

prispeva k učinkovitemu izvajanju sistema upravljanja tveganj iz člena 44 zlasti glede modelov tveganja, ki so podlaga za izračun kapitalske zahteve, določene v oddelkih 4 in 5 poglavja VI, ter za oceno iz člena 45.

2.   Aktuarsko funkcijo izvajajo osebe, ki imajo ustrezno znanje aktuarske in finančne matematike, ki je sorazmerno glede na naravo, zahtevnost in obseg tveganj, ki so del poslov zavarovalnice ali pozavarovalnice, in ki lahko dokažejo svoje zadevne izkušnje z ustreznimi strokovnimi in drugimi standardi.

Člen 49

Zunanje izvajanje

1.   Države članice zagotovijo, da zavarovalnice in pozavarovalnice ostanejo v celoti odgovorne za izpolnjevanje vseh svojih obveznosti v okviru te direktive, kadar oddajo funkcije ali kakršne koli dejavnosti zavarovanja ali pozavarovanja v zunanje izvajanje. 2.  

Zunanje izvajanje ključnih ali pomembnih operativnih funkcij ali dejavnosti se ne sme odvijati na način, ki bi:

(a) 

materialno poslabšal kakovost sistema upravljanja zadevnega podjetja;

(b) 

neupravičeno povečal operativno tveganje;

(c) 

zmanjšal sposobnost nadzornih organov, da spremljajo skladnost podjetja z njegovimi obveznostmi;

(d) 

ogrozil stalne in ustrezne storitve imetnikom polic.

3.   Zavarovalnice in pozavarovalnice pravočasno obvestijo nadzorne organe pred oddajo ključnih ali pomembnih funkcij ali dejavnosti v zunanje izvajanje in o poznejšem vsebinskem razvoju v zvezi s temi funkcijami ali dejavnostmi.

▼M5

Člen 50

Delegirani akti in regulativni tehnični standardi

1.  

Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte za podrobno opredelitev:

▼M11

(a) 

elementov sistemov iz člena 41, člena 44, ter zlasti področij iz člena 44(2), in členov 46 in 47, razen elementov, povezanih z upravljanjem tveganja na področju informacijske in komunikacijske tehnologije;

(b) 

funkcij iz členov 44, 46, 47 in 48, razen funkcij, povezanih z upravljanjem tveganja na področju informacijske in komunikacijske tehnologije.

▼M5

2.  

Za zagotovitev dosledne harmonizacije v zvezi s tem oddelkom EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za podrobno opredelitev:

(a) 

zahtev, določenih v členu 42, in funkcij, ki jih ureja navedeni člen;

(b) 

pogojev za opravljanje zunanjega izvajanja, zlasti glede ponudnikov storitev v tretjih državah.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

3.   Za dosledno harmonizacijo v zvezi z oceno iz točke (a) člena 45(1) EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za podrobnejšo opredelitev elementov te ocene.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

Oddelek 3

Javno razkritje

▼M13

Člen 51

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju: vsebina

1.   Države članice ob upoštevanju podatkov, ki se zahtevajo na podlagi člena 35(3), in načel iz odstavka 4 navedenega člena od zavarovalnic in pozavarovalnic zahtevajo, da vsako leto javno razkrijejo poročilo o svoji solventnosti in finančnem položaju.

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju je sestavljeno iz dveh jasno prepoznavnih delov, ki se razkrijeta skupaj. Prvi del je sestavljen iz podatkov, posebej namenjenih imetnikom polic in upravičencem, drugi del pa je sestavljen iz podatkov, namenjenih tržnim strokovnjakom.“;

1a.  

Del poročila o solventnosti in finančnem položaju, ki vsebuje podatke, namenjene imetnikom polic in upravičencem, vsebuje naslednje podatke:

(a) 

kratek opis poslovanja in uspešnosti podjetja;

(b) 

kratek opis upravljanja kapitala in profila tveganj podjetja, tudi v zvezi s tveganji glede trajnostnosti, ter

(c) 

izjavo, ali podjetje razkrije načrte iz člena 19a ali člena 29a Direktive 2013/34/EU.

1b.  

Del poročila o solventnosti in finančnem položaju, ki vsebuje podatke, namenjene tržnim strokovnjakom, vsebuje naslednje podatke, bodisi v celoti bodisi s sklicevanjem na po naravi in obsegu enakovredne podatke, ki so bili javno razkriti na podlagi drugih pravnih ali regulativnih zahtev:

(a) 

opis poslovanja in uspešnosti podjetja;

(b) 

opis sistema upravljanja;

(c) 

opis osnov in metod, uporabljenih za vrednotenje, in sicer ločeno za sredstva, zavarovalno-tehnične rezervacije in druge obveznosti;

(d) 

opis upravljanja kapitala in profila tveganj, vključno vsaj z naslednjim:

(i) 

strukturo in zneskom lastnih sredstev ter njihovo kakovostjo;

(ii) 

zneski zahtevanega solventnostnega kapitala in zahtevanega minimalnega kapitala;

(iii) 

za zavarovalnice in pozavarovalnice, pomembne za stabilnost finančnih sistemov v Uniji, podatki o občutljivosti na tveganje;

(iv) 

možnostjo iz člena 304, ki se uporablja za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala;

(v) 

podatki, ki omogočajo ustrezno razumevanje glavnih razlik med temeljnimi predpostavkami standardne formule in temeljnimi predpostavkami katerega koli notranjega modela, ki ga je podjetje uporabilo za izračun svojega zahtevanega solventnostnega kapitala;

(vi) 

zneskom kakršne koli neskladnosti z zahtevanim minimalnim kapitalom ali kakršne koli pomembne neskladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom v obdobju poročanja, tudi če je bila pozneje odpravljena, z obrazložitvijo njenega vzroka in posledic kot tudi kakršnih koli popravnih ukrepov, ki so bili sprejeti;

(e) 

navedba, ali je podjetje kakor koli pomembno izpostavljeno tveganjem, povezanim s podnebnimi spremembami, na podlagi ocene pomembnosti iz člena 45a(1) ter ali je, kadar je ustrezno, sprejelo kakršne koli ukrepe;

(f) 

izjava, ali podjetje razkrije načrte iz člena 19a ali člena 29a Direktive 2013/34/EU;

(g) 

elementi iz člena 44(2c), točka (d).

1c.   Kadar se uporabi uskladitvena prilagoditev iz člena 77b, opis iz odstavka 1b, točka (c) ter točki (d)(i) in (ii), tega člena opisuje tudi uskladitveno prilagoditev ter portfelj obveznosti in dodeljenih sredstev, za katera se uporabi uskladitvena prilagoditev, pa tudi količinsko opredelitev učinka spremembe uskladitvene prilagoditve na nič na finančno stanje podjetja.

Opis iz odstavka 1b, točka (c) ter točki (d)(i) in (ii), tega člena vsebuje tudi izjavo o tem, ali podjetje uporablja prilagoditev za nestanovitnost iz člena 77d, in kadar se prilagoditev za nestanovitnost uporablja, razkrije naslednje podatke:

(a) 

količinsko opredelitev učinka spremembe prilagoditve za nestanovitnost na nič na finančno stanje podjetja;

(b) 

za vsako zadevno valuto ali po potrebi državo prilagoditev za nestanovitnost, izračunano v skladu s členom 77d, in ustrezne najboljše ocene za zavarovalne ali pozavarovalne obveznosti.

2.   Opis iz odstavka 1b, točka (d)(i), vključuje analizo vseh pomembnih sprememb v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja in obrazložitev vseh pomembnih razlik v zvezi z vrednostjo takšnih elementov v računovodskih izkazih ter kratek opis prenosljivosti kapitala.

Razkritje zahtevanega solventnostnega kapitala iz odstavka 1b, točka (d)(ii), tega člena ločeno prikaže znesek, izračunan v skladu s poglavjem VI, oddelek 4, pododdelka 2 in 3, ter kakršen koli kapitalski pribitek, naložen v skladu s členom 37, ali vpliv posebnih parametrov, ki jih mora uporabljati zavarovalnica ali pozavarovalnica v skladu s členom 110, skupaj z jedrnatimi podatki o njihovi utemeljitvi s strani zadevnega nadzornega organa.

Kadar je ustrezno, razkritje zahtevanega solventnostnega kapitala vključuje navedbo, da je njegov končni znesek še vedno predmet nadzorne ocene.

3.  

Od lastnih zavarovalnic se ne zahteva, da razkrijejo del, namenjen imetnikom polic in upravičencem, v del, namenjen tržnim strokovnjakom, pa morajo vključiti kvantitativne podatke, ki se zahtevajo z izvedbenimi tehničnimi standardi iz člena 56, samo če ta podjetja izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a) 

zavarovanci in upravičenci so pravni subjekti skupine, katere del je lastna zavarovalnica, ali fizične osebe, ki so upravičene do kritja v okviru zavarovalnih polic te skupine, posli s fizičnimi osebami, ki so upravičene do kritja v okviru zavarovalnih polic skupine, pa ostajajo pod 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij;

(b) 

zavarovalne obveznosti lastne zavarovalnice ne vsebujejo nobenega obveznega zavarovanja odgovornosti do tretjih oseb.

4.  

Od lastnih zavarovalnic se ne zahteva, da razkrijejo del, namenjen imetnikom polic in upravičencem, v del, namenjen tržnim strokovnjakom, pa morajo vključiti kvantitativne podatke, ki se zahtevajo z izvedbenimi tehničnimi standardi iz člena 56, če ta podjetja izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a) 

zavarovanci in upravičenci so pravni subjekti skupine, katere del je lastna pozavarovalnica, ali fizične osebe, ki so upravičene do kritja v okviru zavarovalnih polic te skupine, posli s fizičnimi osebami, ki so upravičene do kritja v okviru zavarovalnih polic skupine, pa ostajajo pod 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij;

(b) 

zavarovalne pogodbe, iz katerih izhajajo pozavarovalne obveznosti lastne pozavarovalnice, se ne nanašajo na nobeno obvezno zavarovanje odgovornosti do tretjih oseb;

(c) 

obstoječa posojila z matično družbo ali katero koli družbo v skupini, vključno z združenimi denarnimi sredstvi skupin, ne presegajo 20 % skupnih sredstev, ki jih ima lastna pozavarovalnica, ter

(d) 

največjo izgubo, ki izhaja iz bruto zavarovalno-tehničnih rezervacij, je mogoče oceniti deterministično brez uporabe stohastičnih metod.

5.   Z odstopanjem od odstavka 1 se pozavarovalnice lahko odločijo, da ne razkrijejo dela poročila o solventnosti in finančnem položaju, namenjenega imetnikom polic in upravičencem. 6.   Z odstopanjem od odstavka 1b tega člena lahko mala in nekompleksna podjetja, v delu poročila o solventnosti in finančnem položaju, ki ga sestavljajo podatki, namenjeni drugim tržnim strokovnjakom, razkrijejo samo kvantitativne podatke, ki se zahtevajo z izvedbenimi tehničnimi standardi iz člena 56, če vsaka tri leta razkrijejo celovito poročilo, ki vsebuje vse podatke, ki se zahtevajo v tem členu. 7.   Države članice zagotovijo, da zavarovalnice in pozavarovalnice vsako leto ali manj pogosto javno razkrijejo in predložijo nadzornemu organu podatke iz tega člena v 18 tednih po koncu poslovnega leta podjetja. 8.   Kot del poročila iz odstavka 1 tega člena se od zavarovalnic in pozavarovalnic zahteva, da za namen določitve zavarovalno-tehničnih rezervacij iz člena 77 razkrijejo učinek uporabe časovne strukture netvegane obrestne mere, določene brez uporabe prehodnega mehanizma za ekstrapolacijo iz člena 77e(1), točka (aa), namesto ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se zahteva po razkritju ne uporablja za valuto, za katero velja karkoli od naslednjega:

(a) 

delež prihodnjih denarnih tokov, povezanih z zavarovalnimi ali pozavarovalnimi obveznostmi v navedeni valuti, glede na vse prihodnje denarne tokove, povezane z zavarovalnimi ali pozavarovalnimi obveznostmi, ne presega 5 %;

(b) 

v zvezi s prihodnjimi denarnimi tokovi, povezanimi z zavarovalnimi ali pozavarovalnimi obveznostmi v tej valuti, delež prihodnjih denarnih tokov, ki se nanašajo na zapadlosti, pri katerih se ustrezna časovna struktura netvegane obrestne mere ekstrapolira, glede na vse prihodnje denarne tokove, povezane z zavarovalnimi ali pozavarovalnimi obveznostmi, ne presega 10 %.

▼M13

Člen 51a

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju: revizijske zahteve

1.   Za zavarovalnice in pozavarovalnice, ki niso mala in nekompleksna podjetja, lastne zavarovalnice in lastne pozavarovalnice, je bilanca stanja, razkrita kot del poročila o solventnosti in finančnem položaju v skladu s členom 51(1), ali bilanca stanja, razkrita kot del skupnega poročila o solventnosti in finančnem položaju v skladu s členom 256(2), točka (b), predmet revizije. 2.   Z odstopanjem od člena 29c lahko države članice razširijo zahtevo iz odstavka 1 tega člena na podjetja, ki so razvrščena kot mala in nekompleksna podjetja, lastne zavarovalnice in lastne pozavarovalnice. 3.   Države članice lahko razširijo obseg revizijskih zahtev iz odstavka 1 na druge elemente poročila o solventnosti in finančnem položaju. 4.   Revizijo izvede zakoniti revizor ali revizijsko podjetje v skladu z revizijskimi standardi, ki se uporabljajo na podlagi člena 26 Direktive 2006/43/ES. Zakoniti revizorji in revizijska podjetja pri opravljanju te naloge izpolnjujejo dolžnosti revizorjev iz člena 72 te direktive. 5.   V državah članicah, v katerih so registrirani aktuarji na dan 28. januarja 2025 na podlagi nacionalnega prava pooblaščeni za izvajanje revizije zavarovalno-tehničnih rezervacij, izterljivih zneskov iz pozavarovanj in povezanih postavk, lahko ti registrirani aktuarji take revizije izvajajo še naprej, če delujejo v skladu z zavezujočimi standardi, ki zagotavljajo visokokakovostno revizijo in zajemajo vsaj področje revizijske prakse, neodvisnosti in notranjega nadzora kakovosti pri izvajanju takih revizij, ter v skladu z dolžnostmi iz člena 72. 6.   Zavarovalnice in pozavarovalnice nadzornemu organu skupaj s poročilom o solventnosti in finančnem položaju predložijo ločeno poročilo, ki vključuje opis narave revizije in njenih rezultatov, in ki ga pripravi zakoniti revizor ali revizijsko podjetje.

▼M5

Člen 52

Informacije za Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine in njegova poročila

1.  

Brez poseganja v člen 35 Uredbe (EU) št. 1094/2010 države članice zahtevajo od nadzornih organov, da vsako leto zagotovijo EIOPA naslednje podatke:

(a) 

povprečni kapitalski dodatek na posamezno podjetje in porazdelitev kapitalskih dodatkov, ki so jih naložili nadzorni organi v prejšnjem letu, merjene kot odstotek zahtevanega solventnostnega kapitala in prikazane ločeno za:

(i) 

zavarovalnice in pozavarovalnice;

(ii) 

življenjske zavarovalnice;

(iii) 

neživljenjske zavarovalnice;

(iv) 

zavarovalnice, ki izvajajo življenjske in neživljenjske dejavnosti;

(v) 

pozavarovalnice;

(b) 

za vsako razkritje iz točke (a) tega odstavka delež kapitalskih pribitkov, naloženih v okviru točk (a), (b) oziroma (c) člena 37(1);

(c) 

število zavarovalnic in pozavarovalnic, za katere velja omejitev rednega nadzornega poročanja, in število zavarovalnic in pozavarovalnic, za katere velja izvzetje poročanja po posameznih postavkah iz člena 35(6) in (7), skupaj s količino kapitalskih zahtev, premij, zavarovalno-tehničnih rezervacij in sredstev, izmerjenih v obliki odstotkov skupne količine kapitalskih zahtev, premij, zavarovalno-tehničnih rezervacij in sredstev zavarovalnic in pozavarovalnic države članice;

(d) 

število skupin, za katere velja omejitev rednega nadzornega poročanja, in število skupin, za katere velja izvzetje poročanja po posameznih postavkah iz člena 254(2), skupaj s količino njihovih kapitalskih zahtev, premij, zavarovalno-tehničnih rezervacij in sredstev, izmerjenih v obliki odstotkov skupne količine kapitalskih zahtev, premij, zavarovalno-tehničnih rezervacij in sredstev vseh skupin;

▼M13

(e) 

skupno število zavarovalnic in pozavarovalnic, razčlenjeno po malih in nekompleksnih podjetjih ter drugih podjetij, ki uporabljajo poenostavitve ali ukrepe za sorazmernost, ter število podjetij, ki uporabljajo specifične ukrepe za sorazmernost;

(f) 

število skupin, razčlenjeno po malih in nekompleksnih skupinah ter drugih skupinah, ki uporabljajo poenostavitve ali ukrepe za sorazmernost, ter število skupin, ki uporabljajo specifične ukrepe za sorazmernost.

▼M5

2.  

EIOPA vsako leto javno razkrije naslednje podatke:

(a) 

za vse države članice skupno porazdelitev kapitalskih pribitkov, merjeno kot odstotek zahtevanega solventnostnega kapitala, za vsako:

(i) 

zavarovalnico in pozavarovalnico;

(ii) 

življenjsko zavarovalnico;

(iii) 

neživljenjsko zavarovalnico;

(iv) 

zavarovalnico, ki izvaja življenjske in neživljenjske dejavnosti;

(v) 

pozavarovalnico;

(b) 

za vsako državo članico posebej porazdelitev kapitalskih pribitkov, merjeno kot odstotek zahtevanega solventnostnega kapitala, ki zajema vse zavarovalnice in pozavarovalnice v tej državi članici;

(c) 

za vsako razkritje iz točk (a) in (b) tega odstavka delež kapitalskih pribitkov, naloženih v okviru točk (a), (b) oziroma (c) člena 37(1);

(d) 

za vse države članice skupaj skupno število zavarovalnic in pozavarovalnic ter skupin, za katere velja omejitev rednega nadzornega poročanja, in skupno število zavarovalnic in pozavarovalnic ter skupin, za katere velja izvzetje poročanja po posameznih postavkah iz člena 35(6) in (7) ter člena 254(2), skupaj s količino kapitalskih zahtev, premij, zavarovalno-tehničnih rezervacij in sredstev, izmerjenih v obliki odstotkov skupne količine kapitalskih zahtev, premij, zavarovalno-tehničnih rezervacij in sredstev zavarovalnic in pozavarovalnic ter skupin;

(e) 

za vsako državo članico posebej število zavarovalnic in pozavarovalnic ter skupin, za katere velja omejitev rednega nadzornega poročanja, in število zavarovalnic in pozavarovalnic ter skupin, za katere velja izvzetje poročanja po posameznih postavkah iz člena 35(6) in (7) ter člena 254(2), skupaj s količino kapitalskih zahtev, premij, zavarovalno-tehničnih rezervacij in sredstev, izmerjenih v obliki odstotkov skupne količine premij, zavarovalno-tehničnih rezervacij in sredstev zavarovalnic in pozavarovalnic ter skupin države članice;

▼M13

(f) 

za vsako državo članico število zavarovalnic in pozavarovalnic ter število skupin, razčlenjeno po malih in nekompleksnih podjetjih oziroma skupinah in drugih podjetjih oziroma skupinah, ki uporabljajo poenostavitve ali ukrepe za sorazmernost, ter število podjetij ali skupin, ki uporabljajo specifične poenostavitve in druge ukrepe za sorazmernost.

▼M13

3.   EIOPA zagotovi podatke iz odstavka 2 Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji, in sicer skupaj s poročilom, ki navaja stopnjo nadzorne konvergence pri uporabi kapitalskih pribitkov in pri uporabi ukrepov za sorazmernost med nadzornimi organi v različnih državah članicah. 4.   EIOPA oceni učinke uporabe meril iz člena 29a(1) za opredelitev malih in nekompleksnih podjetij ter meril iz člena 213a(1) za opredelitev malih in nekompleksnih skupin, vsaj v zvezi s cilji zaščite imetnikov polic, finančne stabilnosti in enakih konkurenčnih pogojev. EIOPA poročilo o svojih ugotovitvah predloži Komisiji 31. januarja 2030. V poročilu se po potrebi preuči možnost spremembe teh meril.

▼B

Člen 53

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju: načela glede uporabe

1.  

Nadzorni organi zavarovalnicam in pozavarovalnicam dovolijo, da ne razkrijejo podatkov v naslednjih primerih:

(a) 

če bi z razkritjem takšnih podatkov konkurenčna podjetja pridobila znatno neupravičeno prednost;

(b) 

če obstajajo obveznosti do imetnikov polic ali drugi odnosi z nasprotno stranko, ki podjetje zavezujejo k varovanju skrivnosti ali zaupnosti.

2.   Če nadzorni organ dovoli nerazkritje podatkov, podjetja to navedejo v poročilu o solventnosti in finančnem položaju ter pojasnijo razloge. 3.   Nadzorni organi zavarovalnicam in pozavarovalnicam dovolijo uporabo ali sklic na javna razkritja, ki so bila izvedena v okviru drugih pravnih ali regulativnih zahtev, pod pogojem da so ta razkritja po svoji naravi in obsegu enakovredna podatkom, ki se zahtevajo v okviru člena 51.

▼M13

4.   Odstavka 1 in 2 tega člena se ne uporabljata za podatke iz člena 51(1a), točka (b), ter člena 51(1b), točki (d) in (e).

▼B

Člen 54

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju: posodobitve in dodatne prostovoljne informacije

1.  

V primeru kakršne koli večje spremembe, ki bi znatno vplivala na ustreznost informacij, ki so bile razkrite v skladu s členoma 51 in 53, zavarovalnice in pozavarovalnice razkrijejo primerne informacije glede narave in vplivov te večje spremembe.

Za namene prvega pododstavka, se za večjo spremembo šteje najmanj:

(a) 

če se ugotovi neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in nadzorni organi menijo, da podjetje ne bo moglo predložiti realnega kratkoročnega finančnega načrta, ali če takšnega načrta ne prejmejo v roku enega meseca od dne, ko je bila neskladnost ugotovljena;

(b) 

če se ugotovi znatna neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom in nadzorni organi ne prejmejo realnega sanacijskega načrta v roku dveh mesecev od dne, ko je bila neskladnost ugotovljena.

Glede točke (a) drugega pododstavka nadzorni organi od zadevnega podjetja zahtevajo, da takoj razkrije razsežnost neskladnosti skupaj s pojasnilom o njenem izvoru in posledicah ter vključno z morebitnimi sprejetimi popravnimi ukrepi. Če kljub kratkoročnemu finančnemu načrtu, ki se je sprva štel za realnega, neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom ni bila razrešena tri mesece po tem, ko je bila ugotovljena, se ta neskladnost ob koncu tega obdobja razkrije skupaj s pojasnilom o njenem izvoru in posledicah ter vključno z morebitnimi sprejetimi popravnimi ukrepi in nadaljnjimi načrtovanimi popravnimi ukrepi.

Glede točke (b) drugega pododstavka nadzorni organi od zadevnega podjetja zahtevajo, da takoj razkrije znesek neskladnosti skupaj s pojasnilom o njenem izvoru in posledicah ter vključno z morebitnimi sprejetimi popravnimi ukrepi. Če kljub sanacijskemu načrtu, ki se je sprva štel za realnega, neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom ni bila razrešena šest mesecev po tem, ko je bila ugotovljena, se ta neskladnost ob koncu tega obdobja razkrije skupaj s pojasnilom o njenem izvoru in posledicah ter vključno z morebitnimi sprejetimi popravnimi ukrepi in nadaljnjimi načrtovanimi popravnimi ukrepi.

2.   Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko prostovoljno razkrijejo kakršno koli informacijo ali pojasnilo, ki se nanaša na njihovo solventnost in finančni položaj, za katere se že ne zahteva razkritje v skladu s členoma 51 in 53 ter odstavkom 1 tega člena.

Člen 55

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju: pravila in odobritev

1.   Države članice od zavarovalnic in pozavarovalnic zahtevajo, da imajo na voljo ustrezne sisteme in strukture za izpolnjevanje zahtev iz členov 51 in 53 in člena 54(1) kot tudi pisna pravila, ki zagotavljajo stalno ustreznost kakršnih koli informacij, ki so razkrite v skladu s členi 51, 53 in 54. 2.   Poročilo o solventnosti in finančnem položaju morajo odobriti upravni, upravljalni ali nadzorni organi zavarovalnice ali pozavarovalnice, šele potem se lahko objavi.

▼M5

Člen 56

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju: delegirani akti in izvedbeni tehnični standardi

Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobno opredeljujejo informacije, ki jih je treba razkriti, in roke za letno razkritje informacij v skladu z oddelkom 3.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega oddelka EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke, formate in predloge.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 30. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz drugega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼M13

EIOPA razvije rešitve informacijske tehnologije za postopke, oblike in predloge iz drugega odstavka ter tudi za navodila.

▼B

Oddelek 4

Kvalificirani deleži

Člen 57

Pridobivanje deležev

1.   Države članice zahtevajo od vsake fizične ali pravne osebe ali takšnih oseb, ki delujejo usklajeno (bodoči pridobitelj) in ki so se odločile, da neposredno ali posredno pridobijo ali dodatno povečajo kvalificirani delež v zavarovalnici ali pozavarovalnici, in bi zaradi tega bil njihov delež glasovalnih pravic ali delež kapitala enak ali večji od 20 %, 30 % ali 50 % ali takšen, da bi zavarovalnica ali pozavarovalnica postala njihovo odvisno podjetje (predlagana pridobitev), da najprej pisno obvestijo nadzorne organe zavarovalnice ali pozavarovalnice, v kateri skušajo pridobiti ali povečati kvalificirani delež, o velikosti predvidenega deleža in jim sporočijo ustrezne informacije iz člena 59(4). Državam članicam ni treba uporabiti 30 % praga, če v skladu s točko (a) člena 9(3) Direktive 2004/109/ES uporabljajo prag ene tretjine. 2.   Države članice zahtevajo od vsake fizične ali pravne osebe, ki se je odločila, da bi neposredno ali posredno odsvojila kvalificirani delež v zavarovalnici ali pozavarovalnici, da najprej pisno uradno obvesti nadzorne organe matične države članice in navede velikost deleža navedene osebe po nameravani odsvojitvi. Taka oseba uradno obvesti nadzorne organe matične države članice o odločitvi, da bo zmanjšala kvalificirani delež navedene osebe tako, da bi razmerje glasovalnih pravic ali deleža kapitala padlo pod 20 %, 30 % ali 50 % ali da bi zavarovalnica ali pozavarovalnice prenehala biti odvisno podjetje navedene osebe. Državam članicam ni treba uporabiti 30 % praga, če v skladu s točko (a) člena 9(3) Direktive 2004/109/ES uporabljajo prag ene tretjine.

Člen 58

Ocenjevalno obdobje

1.  

Nadzorni organi takoj, vsekakor pa v dveh delovnih dneh po prejemu uradnega obvestila, zahtevanega v skladu s členom 57(1), ter po morebitnem kasnejšem prejemu informacij iz odstavka 2 bodočemu pridobitelju pisno potrdijo njegov prejem.

Nadzorni organi imajo na voljo največ šestdeset delovnih dni po datumu pisnega potrdila o prejemu uradnega obvestila in vseh dokumentov, za katere države članice zahtevajo, da se priložijo uradnemu obvestilu na podlagi seznama, omenjenega v členu 59(4) (ocenjevalno obdobje), da opravijo oceno iz člena 59(1) (ocena).

Nadzorni organi ob potrditvi prejema obvestijo bodočega pridobitelja o datumu izteka ocenjevalnega obdobja.

2.  

Nadzorni organi lahko po potrebi v ocenjevalnem obdobju, vendar ne kasneje kot petdeseti delovni dan ocenjevalnega obdobja, zahtevajo dodatne informacije, potrebne za dopolnitev ocene. Ta zahteva mora biti pisna, v njej pa je treba opredeliti, katere dodatne informacije so potrebne.

Za čas, ki poteče od datuma, ko nadzorni organi zahtevajo informacije, do datuma, ko prejmejo odgovor bodočega pridobitelja, se ocenjevalno obdobje prekine. Prekinitev ne sme presegati dvajsetih delovnih dni. Če nadzorni organi zahtevajo po lastni presoji še dodatne informacije za dopolnitev ali pojasnitev informacij, se zaradi tega ocenjevalno obdobje ne prekine.

3.  

Nadzorni organi lahko prekinitev iz drugega pododstavka odstavka 2 podaljšajo na največ trideset delovnih dni, če je bodoči pridobitelj:

▼M13

(a) 

reguliran ali se nahaja zunaj Unije ali

(b) 

fizična ali pravna oseba, ki ni predmet nadzora na podlagi te direktive, Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 16 ), Direktive 2013/36/EU ali Direktive 2014/65/EU.

▼B

4.   Če se nadzorni organi po opravljeni oceni odločijo, da bodo predlagani pridobitvi nasprotovali, o tem v dveh delovnih dneh in pred iztekom ocenjevalnega obdobja pisno obvestijo bodočega pridobitelja in navedejo razloge. Ob upoštevanju nacionalne zakonodaje se lahko na zahtevo bodočega pridobitelja objavi ustrezna utemeljitev odločitve. To državi članici ne preprečuje, da nadzornemu organu dovoli objavo, ne da bi bodoči pridobitelj to zahteval. 5.   Če nadzorni organi predlagani pridobitvi v ocenjevalnem obdobju ne nasprotujejo pisno, se šteje, da je predlagana pridobitev odobrena. 6.   Nadzorni organi lahko določijo skrajni rok za izpeljavo predlagane pridobitve in ga po potrebi podaljšajo. 7.   Države članice ne smejo predpisati zahtev glede obveščanja pristojnih organov o neposrednih ali posrednih pridobitvah glasovalnih pravic ali deležev v kapitalu ter zahtev glede odobritev takih pridobitev s strani nadzornih organov, ki bi bile strožje od zahtev iz te direktive.

▼M5

8.   Za zagotovitev dosledne harmonizacije v zvezi s tem oddelkom lahko EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se ne glede na člen 58(2) določi izčrpen seznam informacij iz člena 59(4), ki jih morajo zainteresirani pridobitelji vključiti v svoje obvestilo.

Za dosledno harmonizacijo v zvezi s tem oddelkom in da bi upoštevali prihodnji razvoj dogodkov, EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi prilagoditve meril iz člena 59(1).

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega in drugega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

9.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe te direktive lahko EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke, obrazce in predloge za posvetovalni postopek med zadevnimi nadzornimi organi, kakor je navedeno v členu 60.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

Člen 59

Ocenjevanje

1.  

Pri ocenjevanju uradnega obvestila iz člena 57(1) in informacij iz člena 58(2) nadzorni organi zaradi zagotavljanja varnega in skrbnega upravljanja zavarovalnice ali pozavarovalnice, v kateri naj bi prišlo do pridobitve, in ob upoštevanju verjetnega vpliva bodočega pridobitelja na zavarovalnico ali pozavarovalnico ocenijo ustreznost bodočega pridobitelja in finančno trdnost predlagane pridobitve po vseh naslednjih merilih:

(a) 

ugled bodočega pridobitelja;

(b) 

ugled in izkušnje vseh, ki bodo zaradi predlagane pridobitve vodili dejavnost zavarovalnice ali pozavarovalnice;

(c) 

finančna trdnost bodočega pridobitelja, zlasti v zvezi z vrsto opravljanih in načrtovanih dejavnosti v zavarovalnici ali pozavarovalnici, v kateri si prizadeva za pridobitev;

(d) 

ali bo zavarovalnica ali pozavarovalnica lahko izpolnila in naprej izpolnjevala zahteve v zvezi s skrbno oceno na podlagi te direktive in po potrebi drugih direktiv, zlasti Direktive 2002/87/ES, pri tem je še posebej pomembno, ali ima skupina, katere del bo postala, strukture, ki zagotavljajo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovito izmenjavo informacij med nadzornimi organi in razdelitev odgovornosti med nadzornimi organi;

(e) 

ali obstajajo razlogi za utemeljen sum, da gre ali je šlo v zvezi s predlagano pridobitvijo za pranje denarja ali financiranje teroristov v smislu člena 1 Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ( 17 ) ali za poskus tega in da predlagana pridobitev lahko poveča takšno tveganje.

2.   Nadzorni organi lahko nasprotujejo predlagani pridobitvi samo, če za to obstajajo utemeljeni razlogi na podlagi meril iz odstavka 1 ali če so informacije, ki jih predloži bodoči pridobitelj, nepopolne. 3.   Države članice ne smejo določiti nobenih predhodnih pogojev glede obsega deleža, ki ga je treba pridobiti, niti ne smejo dovoliti svojim nadzornim organom, da preučujejo predlagane pridobitve v smislu gospodarskih potreb trga. 4.   Države članice dajo javnosti na voljo seznam informacij, ki so potrebne za izvedbo ocene in jih je treba predložiti nadzornim organom sočasno z obvestilom iz člena 57(1). Obseg zahtevanih informacij mora biti sorazmeren in prilagojen vrsti bodočega pridobitelja in predlagane pridobitve. Države članice ne smejo zahtevati informacij, ki za skrbno oceno niso pomembne. 5.   Če je bil nadzorni organ uradno obveščen o dveh ali več predlogih za pridobitev ali povečanje kvalificiranih deležev v isti zavarovalnici ali pozavarovalnici, ne glede na člen 58(1), (2) in (3), vse bodoče pridobitelje obravnava brez diskriminacije.

Člen 60

Pridobitve reguliranih finančnih podjetij

1.  

Ustrezni nadzorni organi se med seboj o vsem posvetujejo pri opravljanju ocenjevanja, če je bodoči pridobitelj:

(a) 

kreditna institucija, zavarovalnica ali pozavarovalnica, investicijsko podjetje ali družba za upravljanje v smislu ►M13  člena 2(1), točka (b), Direktive 2009/65/ES ◄ („družba za upravljanje KNPVP“), ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici ali v drugem sektorju kot pa tistem, v katerem naj bi prišlo do pridobitve;

(b) 

matično podjetje kreditne institucije, zavarovalnice ali pozavarovalnice, investicijska podjetja ali družbe za upravljanje KNPVP, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici ali v drugem sektorju kot pa tistem, v katerem naj bi prišlo do pridobitve; ali

(c) 

fizična ali pravna oseba, ki nadzoruje kreditno institucijo, zavarovalnico ali pozavarovalnico, investicijsko podjetje ali družbo za upravljanje KNPVP, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici ali v drugem sektorju kot pa tistem, v katerem naj bi prišlo do pridobitve.

2.   Nadzorni organi brez neupravičenih zamud drug drugemu zagotavljajo informacije, ki so bistvene ali pomembne za ocenjevanje. V zvezi s tem nadzorni organi sporočijo drug drugemu vse pomembne informacije na zahtevo, vse bistvene pa na lastno pobudo. Pri odločitvi nadzornega organa, ki je izdal dovoljenje zavarovalnici ali pozavarovalnici, v kateri naj bi prišlo do predlagane pridobitve, se upoštevajo vsa stališča ali pridržki, ki jih je izrazil nadzorni organ, odgovoren za bodočega pridobitelja.

Člen 61

Obveščanje nadzornih organov, ki ga izvede zavarovalnica ali pozavarovalnica

Zavarovalnica ali pozavarovalnica obvesti nadzorne organe svoje matične države članice, ko izve za kakršno koli pridobitev ali odtujitev deležev v svojem kapitalu, zaradi katere takšni deleži presežejo ali se spustijo pod enega od pragov iz členov 57 in 58(1) do (7).

Zavarovalnica ali pozavarovalnica prav tako nadzornim organom matične države članice vsaj enkrat na leto posredujejo imena delničarjev in družbenikov, ki imajo v lasti kvalificirane deleže, ter velikost teh deležev, kakor je na primer izkazana iz podatkov na letnih skupščinah delničarjev ali družbenikov ali podana zaradi skladnosti s predpisi za družbe, ki kotirajo na borzah.

Člen 62

Kvalificirani deleži, pooblastila nadzornega organa

►M13  Če je verjetno, da bo vpliv, ki ga izvajajo osebe iz člena 57, škodoval dobremu in preudarnemu upravljanju zavarovalnice ali pozavarovalnice, države članice zahtevajo od nadzornega organa matične države članice zadevnega podjetja, v katerem te osebe imajo, želijo pridobiti ali povečajo kvalificirani delež, da sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi se odpravi navedeno stanje. ◄ Takšni ukrepi lahko na primer obsegajo sodne odredbe, kazni proti direktorjem in menedžerjem ali začasne prepovedi glasovalnih pravic, ki izhajajo iz delnic ali deleža v lasti zadevnih delničarjev ali družbenikov.

Podobni ukrepi se uporabljajo za fizične ali pravne osebe, ki ne izpolnijo svojih obveznosti obveščanja iz člena 57.

Kadar se kapitalski delež pridobi kljub nasprotovanju nadzornih organov, države članice ne glede na katere koli druge sankcije, ki bodo uvedene, predpišejo:

(1) 

začasno prepoved ustreznih glasovalnih pravic; ali

(2) 

neveljavnost morebitnih oddanih glasov ali možnost njihove razveljavitve.

Člen 63

Glasovalne pravice

Za ta oddelek se upoštevajo glasovalne pravice iz členov 9 in 10 Direktive 2004/109/ES ter pogoji o združevanju teh pravic, določeni v členu 12(4) in (5) omenjene direktive.

Države članice ne upoštevajo glasovalnih pravic ali deležev, ki so jih investicijska podjetja ali kreditne institucije morda pridobile prek prodaje prve izdaje finančnih instrumentov in/ali plasiranja finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa iz točke 6 oddelka A Priloge I k ►M13  Direktivi 2014/65/EU ◄ , pod pogojem, da se te pravice po eni strani ne uveljavljajo ali drugače uporabljajo za poseganje v upravljanje izdajatelja in da se po drugi strani prodajo v enem letu od pridobitve.

Oddelek 5

Poslovna skrivnost, izmenjava podatkov in spodbujanje nadzorne konvergence

Člen 64

Poslovna skrivnost

Države članice predvidijo, da za vse osebe, ki delajo ali so delale pri nadzornih organih, ter za revizorje in strokovnjake, ki delajo v imenu teh organov, velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

Takšne osebe ne smejo razkriti nobeni osebi ali organu nobenega zaupnega podatka, s katerim se seznanijo med opravljanjem svojih dolžnosti, razen v obliki povzetka ali zbirnega podatka, tako da posameznih zavarovalnic ali pozavarovalnic ni mogoče identificirati brez poseganja v primere, za katere velja kazensko pravo.

Vendar pa je v primerih, ko je zoper zavarovalnico ali pozavarovalnico uveden stečajni postopek ali postopek prisilne likvidacije, zaupne podatke, ki ne zadevajo tretjih oseb, ki poskušajo rešiti to podjetje, dovoljeno razkriti v civilnih ali gospodarskih postopkih.

▼M13

Prvi, drugi in tretji odstavek tega člena nadzornim organom ne preprečujejo, da bi izid stresnih testov, izvedenih v skladu s členom 34(4) te direktive ali členom 32 Uredbe (EU) št. 1094/2010, objavili ali da bi ga posredovali EIOPA, z namenom, da bi ta objavil rezultate stresnih testov, izvedenih po vsej Uniji.

▼B

Člen 65

Izmenjava podatkov med nadzornimi organi držav članic

Člen 64 ne izključuje izmenjave podatkov med nadzornimi organi različnih držav članic. Za te podatke velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti, določena v členu 64.

▼M5

Člen 65a

Sodelovanje z EIOPA

Države članice zagotovijo, da nadzorni organi sodelujejo z EIOPA za namene te direktive v skladu z Uredbo (EU) št. 1094/2010.

Države članice zagotovijo, da nadzorni organi EIOPA nemudoma predložijo vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog v skladu z Uredbo (EU) št. 1094/2010.

▼B

Člen 66

Sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami

Države članice lahko z nadzornimi organi tretjih držav ali z organi ali telesi tretjih držav, kakor je opredeljeno v členu 68(1) in (2), sklepajo sporazume o sodelovanju, s katerimi omogočijo izmenjavo podatkov, le tedaj, če za podatke, ki bodo razkriti, velja jamstvo poslovne skrivnosti, najmanj enako tistemu, ki je opredeljeno v tem oddelku. Takšna izmenjava podatkov mora biti namenjena opravljanju nadzorne naloge teh organov ali teles.

Če podatki, ki jih bo država članica razkrila tretji državi, izvirajo iz druge države članice, se smejo razkriti samo z izrecnim soglasjem nadzornih organov te države članice in, kadar je to primerno, izključno za namene, za katere so navedeni organi dali svoje soglasje.

Člen 67

Uporaba zaupnih podatkov

Nadzorni organi, ki prejmejo zaupne podatke iz člena 64 ali 65, jih lahko uporabijo le pri opravljanju svojih dolžnosti in v naslednje namene:

(1) 

da preverijo, ali so izpolnjeni pogoji, ki urejajo začetek opravljanja poslov zavarovanja ali pozavarovanja, in da olajšajo spremljanje opravljanja takšnih poslov; zlasti glede spremljanja tehničnih določb, zahtevanega solventnostnega kapitala, zahtevanega minimalnega kapitala in sistema upravljanja;

(2) 

da naložijo sankcije;

(3) 

pri upravnih pritožbah zoper odločbe nadzornega organa;

(4) 

v sodnih postopkih v skladu s to direktivo.

▼M5

Člen 67a

Pristojnost Evropskega parlamenta za preiskavo

Člena 64 in 67 ne posegata v pristojnost za preiskavo, ki je prenesena na Evropski parlament v členu 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

▼B

Člen 68

Izmenjava podatkov z drugimi organi

1.  

Člena 64 in 67 ne izključujeta ničesar od naslednjega:

(a) 

izmenjave podatkov, med več nadzornimi organi v isti državi članici pri opravljanju njihovih nadzornih funkcij;

(b) 

izmenjave podatkov pri opravljanju njihovih nadzornih funkcij med nadzornimi organi in katerimi koli izmed naslednjih, ki so v isti državi članici:

(i) 

organi, pristojnimi za nadzor kreditnih institucij in drugih finančnih institucij, ter organi, pristojnimi za nadzor finančnih trgov;

(ii) 

telesi, ki sodelujejo pri likvidaciji ali stečaju zavarovalnic ali pozavarovalnic in v drugih podobnih postopkih;

(iii) 

osebami, odgovornimi za opravljanje z zakonom predpisanih revizij letnih računovodskih izkazov zavarovalnic, pozavarovalnic in drugih finančnih institucij;

▼M8

(iv) 

organi, pristojnimi za nadzor pooblaščenih subjektov iz točk 1 in 2 člena 2(1) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta ( 18 ), glede skladnosti z navedeno direktivo;

▼B

(c) 

razkrivanje ustreznih podatkov organom, ki upravljajo postopke prisilne likvidacije ali zajamčeni kapital in ki takšne podatke potrebujejo za opravljanje svojega dela.

Izmenjava podatkov iz točke (b) in (c) se lahko odvija tudi med različnimi državami članicami.

Za podatke, ki jih prejemajo ti organi, telesa ali osebe, velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti, določena v členu 64.

▼M13

Člen 64, prvi odstavek, in člen 67 ne preprečujeta izmenjave podatkov med nadzornimi organi in davčnimi organi v isti državi članici, kolikor tako izmenjavo dovoljuje nacionalno pravo. Kadar ti podatki izvirajo iz druge države članice, se izmenjajo le z izrecnim soglasjem organa, od katerega izvirajo.

▼B

2.  

Členi 64 do 67 državam članicam ne preprečujejo, da bi odobrile izmenjavo podatkov med nadzornimi organi in katerimi koli od naslednjih:

(a) 

organi, odgovornimi za nadzor teles, ki sodelujejo pri likvidaciji in stečaju zavarovalnic, pozavarovalnic ter v drugih podobnih postopkih;

(b) 

organi, odgovornimi za nadzor oseb, odgovornih za opravljanje z zakonom predpisanih revizij letnih računovodskih izkazov zavarovalnic, pozavarovalnic, kreditnih institucij, investicijskih podjetij in drugih finančnih institucij;

(c) 

neodvisnimi aktuarji zavarovalnic ali pozavarovalnic, ki izvajajo zakonski nadzor teh podjetij, in telesi, pooblaščenimi za nadziranje takšnih aktuarjev.

Države članice, ki uporabljajo prvi pododstavek, zahtevajo, da so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:

(a) 

podatki morajo biti namenjeni izvajanju nadzora ali zakonskega nadzora iz prvega pododstavka;

(b) 

za prejete podatke morajo velja obveznost poslovne skrivnosti, določena v členu 64;

(c) 

kadar podatki izvirajo iz druge države članice, se smejo razkriti samo z izrecnim soglasjem nadzornih organov, od katerih izvirajo, in po potrebi izključno za namene, za katere so ti organi dali svoje soglasje.

Države članice Komisiji in drugim državam članicam sporočijo imena organov, oseb in teles, ki lahko prejmejo podatke v skladu s prvim in drugim pododstavkom.

3.  

Členi 64 do 67 državam članicam ne preprečujejo, da bi s ciljem krepitve stabilnosti, vključno s celovitostjo finančnega sistema, odobrile izmenjavo podatkov med nadzornimi organi in telesi, ki so pristojna za odkrivanje in preiskovanje kršitev prava gospodarskih družb.

Države članice, ki uporabljajo prvi pododstavek, zahtevajo, da so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:

(a) 

ti podatki morajo biti namenjeni odkrivanju in preiskovanju iz prvega pododstavka;

(b) 

za prejete podatke, mora veljati obveznost poslovne skrivnosti, določena v členu 64;

(c) 

kadar podatki izvirajo iz druge države članice, se smejo razkriti samo z izrecnim soglasjem nadzornih organov, od katerih izvirajo, in po potrebi izključno za namene, za katere so ti organi dali svoje soglasje.

Če v državi članici organi ali telesa iz prvega pododstavka opravljajo svoje naloge odkrivanja in preiskovanja s pomočjo oseb, ki so zaradi svoje posebne usposobljenosti imenovane za navedeni namen in niso zaposlene v javnem sektorju, se lahko možnost izmenjave podatkov, predvidena v prvem pododstavku, razširi na takšne osebe, pod pogoji iz drugega pododstavka.

Za izvajanje točke (c) drugega pododstavka organi ali telesa iz prvega pododstavka sporočijo nadzornim organom, od katerih izvirajo podatki, imena in natančne pristojnosti oseb, katerim bodo podatki poslani.

4.   Države članice Komisiji in drugim državam članicam sporočijo imena organov, oseb ali teles, ki lahko prejmejo podatke v skladu z odstavkom 3.

Člen 69

Razkrivanje podatkov državni upravi, ki je pristojna za finančno zakonodajo

Člena 64 in 67 državam članicam ne preprečujeta, da bi v skladu z zakonskimi določbami dovolile razkrivanje nekaterih podatkov drugim službam njihove državne uprave, ki so odgovorne za zakonodajo v zvezi z nadzorom kreditnih institucij, finančnih institucij, institucij za opravljanje investicijskih storitev, zavarovalnic ali pozavarovalnic, ter inšpektorjem, ki delujejo v imenu teh oddelkov.

▼M5

Takšna razkritja so mogoča samo tedaj, ko so potrebna zaradi nadzora varnega in skrbnega poslovanja. Vendar pa države članice predvidijo, da se lahko podatki, prejeti v skladu s členom 65 in členom 68(1), in podatki, pridobljeni pri pregledih na kraju samem iz člena 33, razkrijejo le z izrecnim soglasjem nadzornih organov, od katerih podatki izvirajo, ali nadzornih organov države članice, v kateri je bilo opravljeno preverjanje na kraju samem.

Člen 70

Posredovanje informacij centralnim bankam, monetarnim organom, nadzornikom plačilnih sistemov in Evropskemu odboru za sistemska tveganja

1.  

Brez poseganja v člene 64 do 69 lahko nadzorni organ posreduje informacije naslednjim institucijam za namene opravljanja nalog:

(a) 

centralnim bankam Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), vključno z ►M13  ECB ◄ , in drugim organom s podobno funkcijo v vlogi monetarnih organov, če so te informacije pomembne za njihove zakonsko predpisane naloge, vključno z vodenjem monetarne politike in s tem povezanim zagotavljanjem likvidnosti, nadzorom plačil, klirinških sistemov in sistemov poravnave vrednostnih papirjev ter varovanjem stabilnosti finančnega sistema;

(b) 

po potrebi drugim nacionalnim javnim organom, odgovornim za nadzor plačilnih sistemov, in

(c) 

►M13  ESRB ◄ , kadar so te informacije pomembne za opravljanje njegovih nalog.

2.   V izrednih razmerah, tudi v izrednih razmerah iz člena 18 Uredbe (EU) št. 1094/2010 države članice nadzornim organom dovolijo, da nemudoma posredujejo informacije centralnim bankam ESCB, vključno z ECB, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njihovih zakonsko predpisanih nalog, vključno z vodenjem monetarne politike in s tem povezanim zagotavljanjem likvidnosti, nadzorom plačil, klirinških sistemov in sistemov poravnave vrednostnih papirjev ter varovanjem stabilnosti finančnega sistema, pa tudi Evropskemu sistemu centralnih bank, kadar so te informacije pomembne za njegove naloge. 3.   Ti organi ali telesa lahko tudi posredujejo nadzornim organom informacije, ki jih ti utegnejo potrebovati za namene člena 67. Za informacije, prejete v tem okviru, veljajo določbe o poslovni skrivnosti, določene v tem oddelku.

▼B

Člen 71

Nadzorna konvergenca

1.   Države članice zagotovijo, da se v pooblastilih nadzornih organov ustrezno upošteva razsežnost Evropske unije.

▼M5

2.  

Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri opravljanju svojih nalog upoštevajo konvergenco glede nadzornih orodij in nadzornih praks pri uporabi zakonov in drugih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive. V ta namen države članice zagotovijo, da:

(a) 

nadzorni organi sodelujejo pri dejavnostih EIOPA;

(b) 

nadzorni organi si čim bolj prizadevajo upoštevati smernice in priporočila, ki jih EIOPA izda v skladu členom 16 Uredbe (EU) št. 1094/2010, ter navedejo razloge, če tega ne storijo;

(c) 

nacionalne pristojnosti, podeljene nadzornim organom, ne ovirajo izvajanja njihovih dolžnosti, ki jih imajo kot člani EIOPA ali v skladu s to direktivo.

▼M5 —————

▼B

Oddelek 6

Dolžnosti revizorjev

Člen 72

Dolžnosti revizorjev

▼M13

1.  

Države članice zagotovijo vsaj, da so osebe, pooblaščene v smislu Direktive 2006/43/ES, ki v zavarovalnici ali pozavarovalnici opravljajo z zakonom predpisane revizije iz člena 34 ali 35 Direktive 2013/34/EU ali člena 73 Direktive 2009/65/ES, ali kakšno drugo zakonsko nalogo, dolžne nadzornim organom nemudoma poročati o vseh dejstvih ali odločitvah, ki zadevajo navedeno podjetje, za katere izvejo pri opravljanju svoje naloge in ki bi lahko povzročili kar koli od naslednjega:

▼B

(a) 

bistveno kršitev zakonov ali drugih predpisov, ki določajo pogoje, ki urejajo dovoljenja za opravljanje poslov, ali ki posebej urejajo opravljanje dejavnosti zavarovalnic in pozavarovalnic;

(b) 

poslabšanje nemotenega delovanja zavarovalnice ali pozavarovalnice;

(c) 

zavrnitev potrditve računovodskih izkazov ali izražanje zadržkov.

(d) 

neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom; ali

(e) 

neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom.

Osebe iz prvega pododstavka morajo tudi poročati o vseh dejstvih ali odločitvah, za katere izvejo pri opravljanju svoje naloge, kakor je opisano v prvem pododstavku, v podjetju, ki ima tesne povezave, izhajajoče iz nadzornega razmerja z zavarovalnico ali pozavarovalnico, v kateri opravljajo navedeno nalogo.

2.   Razkritje dejstva ali sklepa iz odstavka 1 v dobri veri nadzornim organom s strani oseb, pooblaščenih v smislu Direktive 84/253/EGS, ne predstavlja bistvene kršitve katere koli omejitve razkritja podatkov, določene po pogodbi, z zakonom ali drugim predpisom in tem osebam ne nalaga nikakršne obveznosti.

POGLAVJE V

Opravljanje dejavnosti življenjskega in neživljenjskega zavarovanja

Člen 73

Opravljanje dejavnosti življenjskega in neživljenjskega zavarovanja

1.   Zavarovalnice ne smejo biti pooblaščene, da hkrati opravljajo dejavnosti življenjskega in neživljenjskega zavarovanja. 2.  

Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice predvidijo, da:

(a) 

lahko podjetja, ki imajo dovoljenje, da opravljajo dejavnost življenjskega zavarovanja prav tako pridobijo dovoljenje za dejavnosti neživljenjskega zavarovanja za nevarnosti, navedene v zavarovalnih vrstah 1 in 2 v delu A Priloge I;

(b) 

lahko podjetja, ki imajo dovoljenje izključno za nevarnosti, navedene v zavarovalnih vrstah 1 in 2 v delu A Priloge I, pridobijo dovoljenje za opravljanje dejavnosti življenjskega zavarovanja.

Vendar se vsaka dejavnost upravlja ločeno v skladu s členom 74.

3.   Države članice lahko predvidijo, da podjetja iz odstavka 2 ravnajo v skladu z računovodskimi pravili, ki urejajo življenjske zavarovalnice za vse njihove dejavnosti. Do uskladitve v zvezi s tem lahko države članice tudi predvidijo, da glede pravil o prenehanju za dejavnosti, ki se nanašajo na nevarnosti, navedene v zavarovalnih vrstah 1 in 2 v delu A Priloge I, ki jih opravljajo ta podjetja, veljajo pravila, ki se uporabljajo za dejavnosti življenjskega zavarovanja. 4.   Če ima zavarovalnica za neživljenjsko zavarovanje finančne, komercialne ali upravne povezave z življenjsko zavarovalnico, nadzorni organi matičnih držav članic zagotovijo, da izkazi zadevnih podjetij niso izkrivljeni zaradi sporazumov med temi podjetji ali zaradi dogovorov, ki bi lahko vplivali na porazdelitev odhodkov in prihodkov. 5.  

Podjetja, ki so na naslednje datume hkrati opravljala dejavnosti življenjskega in neživljenjskega zavarovanja, ki jih zajema ta direktiva, lahko še naprej hkrati opravljajo navedeni dejavnosti, če vsako dejavnost upravljajo ločeno v skladu s členom 74:

(a) 

1. januarja 1981 za podjetja, ki so pridobila dovoljenje v Grčiji;

(b) 

1. januarja 1986 za podjetja, ki so pridobila dovoljenje v Španiji in na Portugalskem;

(c) 

1. januarja 1995 za podjetja, ki so pridobila dovoljenje v Avstriji, na Finskem in Švedskem;

(d) 

1. maja 2004 za podjetja, ki so pridobila dovoljenja na Češkem, v Estoniji, na Cipru, v Latviji, Litvi, na Madžarskem, Malti, Poljskem, Slovaškem in v Sloveniji;

(e) 

1. januarja 2007 za podjetja, ki so pridobila dovoljenja v Bolgariji in Romuniji;

▼M3

(ea) 

1. julija 2013 za podjetja, ki so pridobila dovoljenja na Hrvaškem;

▼B

(f) 

15. marca 1979 za vsa druga podjetja.

Matična država članica lahko zahteva, da zavarovalnice v obdobju, ki ga določi navedena država članica, prenehajo sočasno opravljati dejavnosti življenjskega in neživljenjskega zavarovanja, s katerimi so se ukvarjale na datume iz prvega pododstavka.

Člen 74

Ločevanje upravljanja življenjskega in neživljenjskega zavarovanja

1.  

Ločeno upravljanje iz člena 73 je organizirano tako, da je dejavnost življenjskega zavarovanja ločena od dejavnosti neživljenjskega zavarovanja.

Interesi imetnikov življenjske in neživljenjske zavarovalne police ne smejo biti oškodovani, in zlasti morajo imeti koristi od dobičkov življenjskega zavarovanja imetniki življenjske zavarovalne police, kakor da bi življenjska zavarovalnica opravljala samo dejavnosti življenjskega zavarovanja.

2.  

Brez poseganja v člena 100 in 128 zavarovalnice iz člena 73(2) in (5) izračunajo:

(a) 

teoretični življenjski zahtevani minimalni kapital glede na njihovo dejavnost življenjskega zavarovanja ali pozavarovanja, izračunan kot da bi zadevno podjetje opravljalo samo to dejavnost, na podlagi ločenih izkazov iz odstavka 6; in

(b) 

teoretični neživljenjski zahtevani minimalni kapital glede na njihovo dejavnost neživljenjskega zavarovanja ali pozavarovanja, izračunan kot da bi zadevno podjetje opravljalo samo to dejavnost, na podlagi ločenih izkazov iz odstavka 6.

3.  

Zavarovalnice iz člena 73(2) in (5) krijejo z enakovrednim zneskom postavk primernih osnovnih lastnih sredstev najmanj naslednje:

(a) 

teoretični življenjski zahtevani minimalni kapital v zvezi z dejavnostjo življenjskega zavarovanja;

(b) 

teoretični neživljenjski zahtevani minimalni kapital v zvezi z dejavnostjo neživljenjskega zavarovanja.

Minimalnih finančnih obveznosti iz prvega pododstavka, v zvezi z dejavnostjo življenjskega zavarovanja in dejavnostjo neživljenjskega zavarovanja, ne sme nositi druga dejavnost.

4.   Dokler so minimalne finančne obveznosti iz odstavka 3 izpolnjene in če je nadzorni organ obveščen, lahko podjetje za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala iz člena 100 uporablja izrecne postavke primernih lastnih sredstev, ki so še vedno na voljo za eno ali drugo dejavnost. 5.   Nadzorni organi analizirajo rezultate obeh dejavnosti življenjskega in neživljenjskega zavarovanja, da zagotovijo skladnost z zahtevami odstavkov 1 do 4. 6.  

Izkazi se sestavijo tako, da so viri rezultatov za življenjsko zavarovanje in neživljenjsko zavarovanje prikazani ločeno. Vsi prihodki, zlasti premije, plačila pozavarovateljev in prihodki od naložb ter odhodki, zlasti zavarovalne poravnave, dodatki zavarovalno-tehničnim rezervacijam, pozavarovalne premije in operativni stroški v zvezi z zavarovalnimi posli se razdelijo glede na izvor. Postavke, ki so skupne za obe dejavnosti, se vnesejo v izkaze v skladu z metodami porazdelitve, ki jih sprejme nadzorni organ.

Zavarovalnice na podlagi izkazov pripravijo izjavo, v kateri so jasno opredeljene postavke primernih osnovnih lastnih sredstev, ki krijejo vsak teoretični zahtevani minimalni kapital, kot ga določa odstavek 2, v skladu s členom 98(4).

7.  

Če znesek postavk primernih osnovnih lastnih sredstev v zvezi z eno od dejavnosti ne zadostuje za kritje minimalnih finančnih obveznosti iz prvega pododstavka odstavka 3, nadzorni organi za pomanjkljivo dejavnost uporabijo ukrepe, opredeljene v tej direktivi, ne glede na rezultate v drugi dejavnosti.

Z odstopanjem od tretjega pododstavka odstavka 3, lahko ti ukrepi vključujejo dovoljenje za prenos izrecnih postavk primernih osnovnih lastnih sredstev od ene dejavnosti na drugo.

POGLAVJE VI

Pravila glede vrednotenja sredstev in obveznosti, zavarovalno-tehničnih rezervacij, lastnih sredstev, zahtevanega solventnostnega kapitala, zahtevanega minimalnega kapitala in naložbena pravila

Oddelek 1

Vrednotenje sredstev in obveznosti

Člen 75

Vrednotenje sredstev in obveznosti

1.  

Države članice zagotovijo, če ni drugače določeno, da zavarovalnice in pozavarovalnice vrednotijo sredstva in obveznosti na naslednji način:

(a) 

sredstva se vrednotijo na znesek, za katerega bi se izmenjala med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem poslu;

(b) 

obveznosti se vrednotijo na znesek, za katerega bi se lahko prenesle ali poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem poslu.

Vrednotenje obveznosti v skladu s točko (b) se ne sme prilagajati glede na lastno kreditno sposobnost zavarovalnice ali pozavarovalnice.

▼M5

2.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte za določitev metod in predpostavk, ki se bodo uporabljale pri vrednotenju sredstev in obveznosti iz odstavka 1. 3.  

Za dosledno harmonizacijo pri vrednotenju sredstev in obveznosti EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za določitev:

(a) 

skladnosti teh računovodskih standardov s pristopi k vrednotenju sredstev in obveznosti, kakor je določeno v odstavkih 1 in 2, če se v delegiranih aktih iz odstavka 2 zahteva uporaba mednarodnih računovodskih standardov, kot jih je Komisija sprejela v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002;

(b) 

metod in predpostavk, ki se uporabijo, kadar navedene tržne cene niso na voljo ali kadar mednarodni računovodski standardi, kot jih je Komisija sprejela v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002, začasno ali trajno niso skladni s pristopom k vrednotenju sredstev in obveznosti, kakor je določeno v odstavkih 1 in 2;

(c) 

metod in predpostavk, ki se uporabijo pri vrednotenju sredstev in obveznosti iz odstavka 1, kadar delegirani akti iz odstavka 2 dopuščajo uporabo alternativnih metod vrednotenja.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

Oddelek 2

Pravila v zvezi z zavarovalno-tehničnimi rezervacijami

Člen 76

Splošne določbe

1.   Države članice zagotovijo, da zavarovalnice in pozavarovalnice vzpostavijo zavarovalno-tehnične rezervacije v zvezi z vsemi svojimi zavarovalnimi in pozavarovalnimi obveznostmi do imetnikov polic in upravičencev zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb. 2.   Vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij je enaka trenutni vsoti, ki bi jo morale plačati zavarovalnice in pozavarovalnice, če bi nemudoma prenesle svoje zavarovalne in pozavarovalne obveznosti drugi zavarovalnici ali pozavarovalnici. 3.   Izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij uporablja in upošteva informacije, ki jih zagotavljajo finančni trgi, in splošno dostopne podatke o zavarovalnih tveganjih (skladnost s trgom). 4.   Zavarovalno-tehnične rezervacije se izračunajo na smotrn, zanesljiv in objektiven način. 5.   Na podlagi načel iz odstavkov 2, 3 in 4 ter ob upoštevanju načel iz člena 75(1) se izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij izvede v skladu s členi od 77 do 82 in 86.

Člen 77

Izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij

1.   Vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij je enaka vsoti najboljše ocene in marže za tveganje, kot določata odstavka 2 in 3. 2.  

Najboljša ocena je enaka tehtanemu povprečju, ovrednotenem glede na verjetnost, prihodnjih denarnih tokov ob upoštevanju časovne vrednosti denarja (pričakovana trenutna vrednost prihodnjih denarnih tokov) in ob uporabi ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere.

Izračun najboljše ocene temelji na posodobljenih in verodostojnih podatkih ter realnih predpostavkah in se izvede z uporabo ustreznih, veljavnih in relevantnih aktuarskih in statističnih metod.

Projekcija denarnega toka, uporabljena pri izračunu najboljše ocene, upošteva vse denarne prilive in odlive, ki so potrebni za poravnavo zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti v času njihove veljavnosti.

Najboljša ocena se izračuna kot bruto znesek, brez odštevanja izterljivih zneskov iz zavarovalnih pogodb in namenskih družb. Ti zneski se izračunajo ločeno v skladu s členom 81.

3.   Marža za tveganje je takšna, da zagotavlja, da je vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij enakovredna znesku, ki bi ga zavarovalnice in pozavarovalnice zahtevale za prevzem in izpolnitev zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti. 4.  

Zavarovalnice in pozavarovalnice ločeno vrednotijo najboljšo oceno in maržo za tveganje.

Vendar če je mogoče prihodnje denarne tokove, povezane z zavarovalnimi in pozavarovalnimi obveznostmi, zanesljivo nadomestiti z uporabo finančnih instrumentov, katerih zanesljiva tržna vrednost je vidna, se vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij, povezanih s temi prihodnjimi denarnimi tokovi, določi na podlagi tržne vrednosti teh finančnih instrumentov. V tem primeru niso potrebni ločeni izračuni najboljše ocene in marže za tveganje.

5.  

►M13  Če zavarovalnice in pozavarovalnice ločeno vrednotijo najboljšo oceno in maržo za tveganje, se marža za tveganje izračuna z določitvijo stroškov zagotavljanja zneska primernih lastnih sredstev, enakovrednega časovno prilagojenemu zahtevanemu solventnostnemu kapitalu, ki je potreben za podporo zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti v času njihove veljavnosti. Prilagoditev zahtevanega solventnostnega kapitala se izvede na podlagi eksponentnega in časovno omejenega dejavnika. ◄

Mera, uporabljena pri določitvi stroškov zagotavljanja tega zneska primernih lastnih sredstev (mera stroškov kapitala), je enaka za vse zavarovalnice in pozavarovalnice ter se redno pregleduje.

Uporabljena mera stroškov kapitala je enaka dodatni meri nad ustrezno netvegano obrestno mero, ki bi jo prevzela zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki ima znesek primernih lastnih sredstev iz oddelka 3, ki je enakovreden zahtevanemu solventnostnemu kapitalu za podporo zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti v času teh obveznosti.

▼M13

6.   Za mero stroškov kapitala iz odstavka 5 se od 30. januarja 2027 predpostavlja, da je enaka 4,75  %. Komisija redni pregled iz odstavka 5, drugi pododstavek, opravi najprej 31. januarja 2032. 7.   Kadar zavarovalne in pozavarovalne pogodbe vključujejo finančne opcije in jamstva, metode, uporabljene za izračun najboljše ocene, ustrezno odražajo, da je sedanja vrednost denarnih tokov, ki izhajajo iz teh pogodb, lahko odvisna tako od pričakovanega izida prihodnjih dogodkov in razvoja kot tudi od morebitnih odstopanj dejanskega izida od pričakovanega v nekaterih scenarijih. 8.   Ne glede na odstavek 7 lahko zavarovalnice in pozavarovalnice, ki so razvrščene kot mala in nekompleksna podjetja, in podjetja, ki so pridobila predhodno nadzorno odobritev, uporabijo preudarno deterministično vrednotenje najboljše ocene za obveznosti iz življenjskih zavarovanj z opcijami in jamstvi, ki se ne štejejo za pomembne.

▼M13

Člen 77a

Ekstrapolacija ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere

1.  

Pri določanju ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere iz člena 77(2) se uporabijo podatki, ki izhajajo iz ustreznih finančnih instrumentov, in zagotovi skladnost z njimi. Pri tem določanju se upoštevajo ustrezni finančni instrumenti tistih zapadlosti, pri katerih so trgi za te finančne instrumente razviti, likvidni in pregledni. Za zapadlosti po prvi točki glajenja se ustrezna netvegana obrestna mera ekstrapolira v skladu s tretjim pododstavkom. Prva točka glajenja za valuto je najdaljša zapadlost, za katero so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) 

trgi za finančne instrumente s to zapadlostjo so razviti, likvidni in pregledni;

(b) 

odstotek neporavnanih obveznic te ali daljše zapadlosti med vsemi neporavnanimi obveznicami, denominiranimi v tej valuti, je dovolj visok.

Ekstrapolirani del ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere temelji na terminskih tečajih, ki nemoteno konvergirajo od veljavnega terminskega tečaja s prve točke glajenja do končnega terminskega tečaja (UFR).

Ekstrapolirani terminski tečaj je enak tehtanemu povprečju likvidnega terminskega tečaja in UFR. Likvidni terminski tečaj temelji na enem terminskem tečaju ali sklopu tovrstnih tečajev v zvezi z najdaljšimi zapadlostmi, za katere je mogoče spremljati ustrezen finančni instrument na razvitem, likvidnem in preglednem trgu. Za zapadlosti vsaj 40 let po prvi točki glajenja je utež UFR vsaj 77,5  %.

Ekstrapolirani del ustreznih netveganih obrestnih mer upošteva podatke iz finančnih instrumentov, ki niso obveznice, pri katerih so trgi za te finančne instrumente razviti, likvidni in pregledni.

2.   Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko po predhodni odobritvi svojega nadzornega organa uporabijo mehanizem postopnega uvajanja iz drugega pododstavka.

Mehanizem postopnega uvajanja iz prvega pododstavka sestavljajo:

(a) 

na dan 30. januar 2027 se določijo parametri, ki določajo hitrost konvergence terminskih obrestnih mer h končnemu terminskemu tečaju ekstrapolacije, tako da je časovna struktura netvegane obrestne mere dovolj podobna časovni strukturi netvegane obrestne mere na ta datum, določeni v skladu s pravili za ekstrapolacijo, ki se uporabljajo na dan 29. januar 2027;

(b) 

parametri, ki določajo hitrost konvergence terminskih obrestnih mer h končnemu terminskemu tečaju ekstrapolacije, se linearno zmanjšajo na začetku vsakega koledarskega leta, tako da se končni parametri ekstrapolacije uporabljajo od 1. januarja 2032.

Mehanizem postopnega uvajanja iz prvega pododstavka tega odstavka ne vpliva na določitev razvitosti, likvidnosti in preglednosti finančnih trgov ter prve točke glajenja iz odstavka 1.

Zavarovalnice in pozavarovalnice, ki uporabljajo prvi in drugi pododstavek tega odstavka, v delu svojega poročila o svoji solventnosti in finančnem položaju, ki vsebuje podatke, namenjene tržnim strokovnjakom, iz člena 51(1b), javno razkrijejo:

(a) 

dejstvo, da za ekstrapolacijo uporabljajo mehanizem postopnega uvajanja ter

(b) 

količinsko opredelitev učinka neuporabe mehanizma postopnega uvajanja na svoj finančni položaj.

3.   Ne glede na odstavek 1 se 28. januarja 2025 za prvo točko glajenja za euro uporabi 20-letna zapadlost.

▼M5

Člen 77b

Uskladitvena prilagoditev ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere

1.  

Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko uporabijo uskladitveno prilagoditev ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene portfelja obveznosti življenjskega zavarovanja, vključno z rentami, ki izhajajo iz neživljenjskih zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb, kar morajo predhodno odobriti nadzorni organi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) 

zavarovalnica ali pozavarovalnica je določila portfelj sredstev, sestavljen iz obveznic in drugih sredstev, ki imajo podobne značilnosti denarnih tokov, da bi krila najboljšo oceno portfelja zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti, in to določitev ohranja v času trajanja obveznosti, razen za namene ohranjanja replikacije pričakovanih denarnih tokov med sredstvi in obveznostmi, kadar so se denarni tokovi bistveno spremenili;

(b) 

portfelj zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti, za katerega se uporabi uskladitvena prilagoditev, in določeni portfelj sredstev sta opredeljena ter se organizirata in upravljata ločeno od drugih dejavnosti institucij, določeni portfelj sredstev pa se ne more uporabiti za kritje izgub iz drugih dejavnosti zadevnih podjetij;

(c) 

pričakovani denarni tokovi določenega portfelja sredstev replicirajo vse pričakovane denarne tokove portfelja zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti v isti valuti, morebitno neujemanje pa ne povzroči bistvenih tveganj glede na tveganja, ki so del zavarovalnega ali pozavarovalnega posla, za katerega se uporabi uskladitvena prilagoditev;

(d) 

pogodbe, ki so podlaga za portfelj zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti, ne privedejo do prihodnjih izplačil premij;

(e) 

edina zavarovalna tveganja, povezana s portfeljem zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti, so tveganje dolgoživosti, tveganje stroškov, tveganje revizij in tveganje umrljivosti;

(f) 

kadar zavarovano tveganje, povezano s portfeljem zavarovalnih ali pozavarovalnih obveznosti, vključuje tveganje umrljivosti, najboljša ocena portfelja zavarovalnih ali pozavarovalnih obveznosti ne naraste za več kot 5 % ob udaru tveganja umrljivosti, ki se izračuna v skladu z načeli iz člena 101(2) do (5);

(g) 

pogodbe, ki so podlaga za portfelj zavarovalnih ali pozavarovalnih obveznosti, ne vključujejo opcij za imetnika police ali vključujejo zgolj opcijo odkupa, kadar odkupna vrednost ne presega vrednosti sredstev, vrednotenih v skladu s členom 75, ki krijejo zavarovalne ali pozavarovalne obveznosti v trenutku, ko se uveljavlja opcija odkupa;

(h) 

denarni tokovi določenega portfelja sredstev so fiksni in jih izdajatelji sredstev ali tretje osebe ne morejo spremeniti;

(i) 

pri sestavljanju portfelja zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti za namene tega odstavka zavarovalne ali pozavarovalne obveznosti zavarovalne ali pozavarovalne pogodbe niso razdeljene v različne dele.

Ne glede na točko (h) prvega pododstavka lahko zavarovalnice ali pozavarovalnice uporabijo sredstva, katerih denarni tokovi so z izjemo odvisnosti od inflacije fiksni, pod pogojem, da ta sredstva replicirajo denarne tokove portfelja zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti, ki so odvisni od inflacije.

Kadar imajo izdajatelji ali tretje strani pravico spremeniti denarne tokove posameznih sredstev z zagotovitvijo zadostnega plačila za vlagatelja, tako da omogočijo enake denarne tokove s ponovno naložbo v sredstva enake ali boljše kreditne kakovosti, pravica do spremembe denarnih tokov ne ukinja možnosti vključitve teh sredstev v določeni portfelj v skladu s točko (h) prvega pododstavka.

▼M13

Za namene prvega pododstavka, točka (i), se pogodba o skupinskem življenjskem zavarovanju šteje za eno samo pogodbo.

▼M5

2.   Zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki uporabljajo uskladitveno prilagoditev za portfelje zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti, ne uporabijo ponovno pristopa, ki ne vključuje uskladitvene prilagoditve. Kadar zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki uporablja uskladitveno prilagoditev, ne more več izpolnjevati pogojev iz odstavka 1, o tem nemudoma obvesti nadzorni organ in sprejme potrebne ukrepe za ponovno izpolnjevanje teh pogojev. Kadar zavarovalnica ali pozavarovalnica v roku dveh mesecev od datuma neizpolnjevanja ne more ponovno izpolnjevati teh pogojev, pri svojih zavarovalnih in pozavarovalnih obveznostih ne sme več uporabljati uskladitvene prilagoditve in je ne sme uporabljati v obdobju nadaljnjih 24 mesecev. 3.   Uskladitvena prilagoditev se ne uporablja pri zavarovalnih in pozavarovalnih obveznostih, kadar ustrezna časovna struktura netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene portfelja teh obveznosti vključuje prilagoditev za nestanovitnost na podlagi člena 77d ali prehodni ukrep glede netveganih obrestnih mer na podlagi člena 308c.

Člen 77c

Izračun uskladitvene prilagoditve

1.  

Za vsako valuto se uskladitvena prilagoditev iz člena 77b izračuna v skladu z naslednjimi načeli:

(a) 

uskladitvena prilagoditev mora biti enaka razliki med:

(i) 

letno efektivno obrestno mero, izračunano kot enotna diskontna stopnja, ki, kadar se uporabi za denarne tokove portfelja zavarovalnih ali pozavarovalnih obveznosti, privede do vrednosti, ki je enaka vrednosti portfelja dodeljenih sredstev v skladu s členom 75;

(ii) 

letno efektivno obrestno mero, izračunano kot enotna diskontna stopnja, ki, kadar se uporabi za denarne tokove portfelja zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti, privede do vrednosti, ki je enaka vrednosti najboljše ocene portfelja zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti, kadar se upošteva časovna vrednost denarja ob uporabi osnovne časovne strukture netvegane obrestne mere;

(b) 

uskladitvena prilagoditev ne sme vključevati temeljnega razmika, ki odraža tveganja, ki jih ohranja zavarovalnica ali pozavarovalnica;

(c) 

ne glede na točko (a) se temeljni razmik mora povečati, kadar je treba zagotoviti, da uskladitvena prilagoditev za sredstva s kreditno kvaliteto, ki je nižja od naložbenega razreda, ne presega uskladitvenih prilagoditev za sredstva s kreditno kvaliteto naložbenega razreda ter z enako ročnostjo in iz istega razreda sredstev;

(d) 

uporaba zunanje kreditne ocene v izračunu uskladitvene prilagoditve mora biti v skladu s členom 111(1)(n).

2.  

Za namene odstavka 1(b) je temeljni razmik:

(a) 

enak vsoti naslednjega:

(i) 

kreditnega razmika, ki ustreza verjetnosti neplačila sredstev;

(ii) 

kreditnega razmika, ki ustreza pričakovani izgubi, ki je posledica znižanja bonitete sredstev;

(b) 

pri izpostavljenosti do centralne vlade in centralnih bank držav članic ni nižji od 30 % dolgoročnega povprečja razmika od netvegane obrestne mere sredstev z isto ročnostjo, kreditno kvaliteto in iz istega razreda, kot je mogoče ugotoviti na finančnih trgih;

(c) 

pri sredstvih, ki niso izpostavljenosti do centralne vlade in centralnih bank držav članic, ni nižji od 35 % dolgoročnega povprečja razmika od netvegane obrestne mere sredstev z isto ročnostjo, kreditno kvaliteto in iz istega razreda, kot je to mogoče ugotoviti na finančnih trgih.

Verjetnost neplačila iz točke (a)(i) prvega pododstavka temelji na dolgoročnih statistikah neplačila, ki so ustrezne za sredstva v zvezi z njihovo ročnostjo, kreditno kvaliteto in razredom.

Kadar iz statistike neplačila iz drugega pododstavka ni mogoče izračunati verodostojnega kreditnega razmika, je temeljni razmik enak deležu dolgoročnega povprečja razmika od osnovne netvegane obrestne mere iz točk (b) in (c).

Člen 77d

Prilagoditev za nestanovitnost za ustrezno časovno strukturo netvegane obrestne mere

▼M13

1.  

Države članice zagotovijo, da lahko zavarovalnica ali pozavarovalnica uporabita prilagoditev za nestanovitnost za ustrezno časovno strukturo netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene iz člena 77(2) ob predhodni odobritvi nadzornih organov, če so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:

(a) 

prilagoditev za nestanovitnost za dano valuto se uporabi pri izračunu najboljše ocene vseh zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti podjetja, denominiranih v navedeni valuti, če ustrezna časovna struktura netvegane obrestne mere, ki se uporablja za izračun najboljše ocene za te obveznosti, ne vključuje uskladitvene prilagoditve iz člena 77b;

(b) 

podjetje nadzornemu organu ustrezno dokaže, da ima vzpostavljene ustrezne postopke za izračun prilagoditve za nestanovitnost na podlagi odstavkov 3 in 4 tega člena.

1a.   Ne glede na odstavek 1 tega člena lahko zavarovalnice in pozavarovalnice, ki so pred 29. januarjem 2026 uporabljale prilagoditev za nestanovitnost za ustrezno časovno strukturo netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene iz člena 77(2), brez predhodne odobritve nadzornega organa še naprej uporabljajo prilagoditev za nestanovitnost, če izpolnjujejo pogoje za predhodno odobritev na podlagi odstavka 1 tega člena od 30. januarja 2027. 1b.   Države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi pooblastilo, da od zavarovalnice ali pozavarovalnice zahtevajo, da te prenehajo uporabljati prilagoditev za nestanovitnost za ustrezno časovno strukturo netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene iz člena 77(2), če podjetje ne izpolnjuje več pogojev za predhodno odobritev, določeno v nacionalnem pravu v skladu z odstavkom 1 tega člena. Ko podjetje začne ponovno izpolnjevati te pogoje, lahko nadzorne organe zaprosi za predhodno odobritev za uporabo prilagoditve za nestanovitnost za ustrezno časovno strukturo netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene na podlagi odstavka 1 tega člena. 1c.  

Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko ob predhodni odobritvi nadzornega organa za valutni razmik s popravkom za tveganje iz odstavka 3 uporabijo prilagoditev, specifično za posamezno podjetje, kadar:

(a) 

ta razmik s popravkom za tveganje v štirih obdobjih četrtletnega poročanja pred datumom poročanja presega razmik s popravkom za tveganje, izračunan na podlagi portfelja naložb podjetja v dolžniške instrumente, ter

(b) 

so podatki, ki so vezani na zadevna sredstva podjetja in jih podjetje sporoči v skladu s členom 35(1) do (4), dovolj kakovostni, da je mogoče to prilagoditev stabilno in zanesljivo izračunati.

Prilagoditev ustreza nižji vrednosti od 105 % ali razmerja med razmikom s popravkom za tveganje, izračunanim na podlagi naložbenega portfelja podjetja v dolžniške instrumente, in razmikom s popravkom za tveganje, izračunanem na podlagi referenčnega portfelja za zadevno valuto. Razmik s popravkom za tveganje na podlagi portfelja naložb podjetja v dolžniške instrumente se izračuna na enak način kot razmik s popravkom za tveganje na podlagi referenčnega portfelja za zadevno valuto, z razliko, da se uporabijo podatki, specifični za posamezno podjetje, o utežeh in povprečni zapadlosti ustreznih podrazredov v portfelju naložb, ki jih podjetje v tej valuti izvede v dolžniške instrumente.

Kadar se uporabi prilagoditev, se prilagoditev za nestanovitnost ne poveča z makroprilagoditvijo za nestanovitnost iz odstavka 4.

Če se zaradi prilagoditve v dveh zaporednih obdobjih četrtletnega poročanja poveča valutni razmik s popravkom za tveganje iz odstavka 3, jo zavarovalnice in pozavarovalnice takoj prenehajo uporabljati.

2.   Za vsako zadevno valuto prilagoditev za nestanovitnost za ustrezno časovno strukturo netvegane obrestne mere temelji na razmiku med obrestno mero, ki bi jo bilo mogoče dobiti iz referenčnega portfelja naložb v dolžniške instrumente za to valuto, in stopnjami ustrezne časovne strukture osnovne netvegane obrestne mere za to valuto.

Referenčni portfelj naložb v dolžniške instrumente za valuto je reprezentativen za sredstva, ki so denominirana v tej valuti ter v katera zavarovalnice in pozavarovalnice vlagajo za kritje najboljše ocene za zavarovalne in pozavarovalne obveznosti v tej valuti.

3.   Znesek prilagoditve za nestanovitnost za netvegane obrestne mere za valuto se izračuna na naslednji način:

VAcu = 85 % · CSSRcu · RCScu

pri čemer je:

(a) 

VAcu prilagoditev za nestanovitnost za valuto cu ;

(b) 

CSSRcu količnik občutljivosti na kreditne razmike zavarovalnice ali pozavarovalnice za valuto cu ;

(c) 

RCScu razmik s popravkom za tveganje za valuto cu .

VAcu se uporabi za ustrezne netvegane obrestne mere časovne strukture, ki se ne izračunajo z ekstrapolacijo v skladu s členom 77a. Kadar ekstrapolirani del ustreznih netveganih obrestnih mer upošteva podatke iz finančnih instrumentov, ki niso obveznice, na podlagi člena 77a(1), se VAcu uporablja tudi za netvegane obrestne mere, ki izhajajo iz teh finančnih instrumentov. Ekstrapolacija ustrezne netvegane obrestne mere časovne strukture temelji na teh prilagojenih netveganih obrestnih merah.

CSSRcu ne sme biti negativen in ne sme biti višji od ena. Njegove vrednosti so nižje od ena, kadar je občutljivost sredstev zavarovalnice ali pozavarovalnice v valuti na spremembe kreditnih razmikov nižja od občutljivosti zavarovalno-tehničnih rezervacij navedenega podjetja v tej valuti na spremembe obrestnih mer.

RSCcu se izračuna kot razlika med razmikom iz odstavka 2 in deležem tega razmika, ki se lahko pripiše realistični oceni pričakovanih izgub ali nepričakovanega kreditnega tveganja ali drugega tveganja pri sredstvih.

Delež razmika, ki se lahko pripiše realistični oceni pričakovanih izgub, nepričakovanega kreditnega tveganja ali katerega koli drugega tveganja, se izračuna kot odstotek razmikov. Če se razmiki povečajo, se ta odstotek zmanjša, pri njem pa se razlikuje med naslednjimi tremi primeri:

(a) 

razmiki ne presegajo svojega dolgoročnega povprečja;

(b) 

razmiki presegajo svoje dolgoročno povprečje, vendar ga ne presegajo dvakrat;

(c) 

razmiki dvakrat presegajo svoje dolgoročno povprečje.

Popravek za tveganje nikoli ne sme presegati ustreznega odstotka dolgoročnih povprečnih razmikov.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko zavarovalnice in pozavarovalnice, ki imajo sedež v državi članici z valuto, vezano na euro, ki izpolnjuje podrobna merila za prilagoditve, potrebne za valute, vezane na euro, zaradi lažjega izračuna podmodula deviznega tveganja, kot je določeno na podlagi člena 111(1), točka (p), pri izračunavanju prilagoditve za nestanovitnost za netvegane obrestne mere za valuto, vezano na euro, in prilagoditve za nestanovitnost za netvegane obrestne mere za euro izračunajo enotni CSSRcu za svojo lokalno valuto in euro, pri čemer upoštevajo sredstva in obveznosti, denominirane v eurih in njihovi lokalni valuti.

4.   Brez poseganja v odstavek 1c se za euro prilagoditev za nestanovitnost poveča z makroprilagoditvijo za nestanovitnost. Makroprilagoditev za nestanovitnost se izračuna na naslednji način:

VAEuro,macro = 85 % · CSSREuro · max(RCSco – 1.3 · RCSEuro;0) · ωco

pri čemer je:

(a) 

VAEuro,macro makroprilagoditev za nestanovitnost za državo co ;

(b) 

CSSREuro količnik občutljivosti na kreditne razmike zavarovalnice ali pozavarovalnice za euro;

(c) 

RCSco razmik s popravkom za tveganje za državo co ;

(d) 

RCSEuro razmik s popravkom za tveganje za euro;

(e) 

ωco faktor prilagoditve za državo za državo co.

CSSREur o se izračuna kot količnik občutljivosti na kreditne razmike zavarovalnice ali pozavarovalnice za euro v skladu z odstavkom 3.

RCSco se izračuna enako kot razmik s popravkom za tveganje za euro na podlagi odstavka 3, le da temelji na referenčnem portfelju, ki je reprezentativen za sredstva, v katera zavarovalnice in pozavarovalnice vlagajo za kritje najboljše ocene za zavarovalne in pozavarovalne obveznosti proizvodov, ki so v prodaji na zavarovalniškem trgu te države in denominirani v eurih.

RCSEuro se izračuna kot razmik s popravkom za tveganje za euro v skladu z odstavkom 3.

Faktor prilagoditve za državo iz prvega pododstavka, točka (e), se izračuna na naslednji način:

ωco = max(min(((RCSco* – 0.6 %) / 0.3 %);1);0)

Pri čemer je RSCco* razmik s popravkom za tveganje za državo co iz prvega pododstavka, točka (c), pomnožen z odstotkom naložb v dolžniške instrumente glede na skupna sredstva, ki jih imajo zavarovalnice in pozavarovalnice z dovoljenjem v državi co .

4a.   Za izračun razmika, na katerem temelji prilagoditev za nestanovitnost, za vsako valuto in vsako državo mora biti razmik iz odstavkov 2 in 4 vrednost tehtane vsote povprečnega valutnega razmika za državne obveznice in povprečnega valutnega razmika za obveznice, ki niso državne obveznice, posojila in listinjenja. Za namene tega izračuna morata biti ustrezni uteži razmerje med vrednostjo državnih obveznic, vključenih v referenčni portfelj sredstev za zadevno valuto ali državo, in vrednostjo vseh sredstev, vključenih v ta referenčni portfelj, ter razmerje med vrednostjo obveznic, razen državnih obveznic, posojil in listinjenj, vključenih v referenčni portfelj sredstev za zadevno valuto ali državo, in vrednostjo vseh sredstev, vključenih v ta referenčni portfelj.

▼M5

5.   Prilagoditev za nestanovitnost se ne uporablja pri zavarovalnih in pozavarovalnih obveznostih, kadar ustrezna časovna struktura netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene portfelja teh obveznosti vključuje uskladitveno prilagoditev na podlagi člena 77b. 6.   Z odstopanjem od člena 101 zahtevani solventnostni kapital ne krije tveganja izgube osnovnih lastnih sredstev, ki je posledica sprememb prilagoditve za nestanovitnost.

Člen 77e

Tehnične informacije, ki jih pripravi Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine

1.  

EIOPA vsaj vsako četrtletje pripravi in objavlja za vsako zadevno valuto naslednje tehnične informacije:

(a) 

ustrezno časovno strukturo netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene iz člena 77(2), brez uskladitvene prilagoditve ali prilagoditve za nestanovitnost;

▼M13

(aa) 

za namen razkritij na podlagi člena 51(8) ustrezno časovno strukturo netvegane obrestne mere brez uskladitvene prilagoditve ali prilagoditve za nestanovitnost, ki je določena brez uporabe mehanizma postopnega uvajanja za ekstrapolacijo iz člena 77a(2);

(ab) 

niz scenarijev, ki se uporabijo za preudarno deterministično vrednotenje najboljše ocene za obveznosti iz življenjskih zavarovanj v skladu s členom 77(8);

▼M5

(b) 

za vsako zadevno ročnost, kreditno kvaliteto in razred sredstev, temeljni razmik za izračun uskladitvene prilagoditve iz člena 77c(1)(b);

▼M13

(c) 

za vsako zadevno valuto in nacionalni zavarovalniški trg razmik s popravkom za tveganje iz člena 77d(3) oziroma (4);

▼M13

(d) 

za vsako zadevno državo članico odstotek naložb v dolžniške instrumente glede na skupna sredstva, ki jih imajo zavarovalnice in pozavarovalnice z dovoljenjem v državi, kot je navedeno v členu 77d(4).

1a.   EIOPA vsaj enkrat letno za vsako zadevno valuto in vsako zapadlost, pri kateri so trgi za zadevne finančne instrumente ali obveznice s to zapadlostjo razviti, likvidni in pregledni, določi in objavi odstotek obveznic s to ali daljšo zapadlostjo med vsemi obveznicami, denominiranimi v tej valuti, kot je navedeno v členu 77a(1).

▼M5

2.   ►M13  Za zagotovitev enotnih pogojev za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij in osnovnih lastnih sredstev lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi za vsako zadevno valuto določi tehnične podatke iz odstavka 1 tega člena in prvo točko glajenja na podlagi člena 77a(1). V teh izvedbenih aktih se lahko uporabijo podatki, ki jih EIOPA objavi na podlagi odstavka 1 tega člena. ◄

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 301(2).

Komisija na podlagi utemeljenih nujnih razlogov v zvezi z razpoložljivostjo ustreznih časovnih struktur netvegane obrestne mere sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 301(3), ki se začnejo uporabljati takoj.

3.   Kadar Komisija v skladu z odstavkom 2 sprejme tehnične informacije iz odstavka 1, zavarovalnice in pozavarovalnice te informacije uporabijo pri izračunu najboljše ocene v skladu s členom 77, uskladitvene prilagoditve v skladu s členom 77c in prilagoditve za nestanovitnost v skladu s členom 77d.

▼M13

V zvezi z valutami, pri katerih razmik s popravkom za tveganje iz odstavka 1, točka (c), ni določen v izvedbenih aktih iz odstavka 2, se za izračun najboljše ocene ne uporabi prilagoditev za nestanovitnost za ustrezno časovno strukturo netvegane obrestne mere. Za države članice, katerih valuta je euro in pri katerih razmik s popravkom za tveganje iz odstavka 1, točka (c), ter odstotek iz odstavka 1, točka (d), nista določena v izvedbenih aktih iz odstavka 2, se prilagoditvi za nestanovitnost ne doda nobena makroprilagoditev za nestanovitnost.

▼M13

4.   Za namene odstavka 2 tega člena se prva točka glajenja za valuto, določena v izvedbenem aktu, ne spremeni, razen če ocena odstotkov obveznic z zapadlostjo, ki je enaka ali večja od določene zapadlosti, med vsemi obveznicami, denominiranimi v tej valuti, pokaže drugačno prvo točko glajenja na podlagi člena 77a(1) in odstotek iz delegiranih aktov iz člena 86(1), točka (b)(iii), vsaj dve zaporedni leti.

▼M5

Člen 77f

Pregled ukrepov dolgoročnih jamstev in ukrepov glede tveganja lastniških vrednostnih papirjev

1.   EIOPA vsako leto in do 1. januarja 2021 Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji poroča o učinku uporabe členov 77a do 77e in člena 106, člena 138(4) in členov 304, 308c in 308d, vključno z delegiranimi ali izvedbenimi akti, ki se sprejmejo na njihovi podlagi.

V tem obdobju nadzorni organi vsako leto EIOPA predložijo naslednje informacije o:

(a) 

razpoložljivosti dolgoročnih jamstev pri zavarovalnih produktih na svojih nacionalnih trgih ter ravnanju zavarovalnic in pozavarovalnic kot dolgoročnih vlagateljev;

(b) 

številu zavarovalnic in pozavarovalnic, ki uporabljajo uskladitveno prilagoditev, prilagoditev za nestanovitnost, podaljšanje obdobja sanacije v skladu s členom 138(4), podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju, in prehodne ukrepe iz členov 308c in 308d;

(c) 

učinku, ki ga imajo na finančno stanje zavarovalnic in pozavarovalnic uskladitvena prilagoditev, prilagoditev za nestanovitnost, mehanizem simetrične prilagoditve kapitalski zahtevi lastniških vrednostnih papirjev, podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju, in prehodni ukrepi iz členov 308c in 308d, tako na nacionalni ravni kot za posamezna podjetja, pri katerih se učinek izrazi v anonimni obliki;

(d) 

učinku, ki ga imajo na investicijsko obnašanje zavarovalnic in pozavarovalnic uskladitvena prilagoditev, prilagoditev za nestanovitnost, mehanizem simetrične prilagoditve kapitalski zahtevi lastniških vrednostnih papirjev in podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju, in ali pomenijo neupravičeno kapitalsko olajšavo;

(e) 

učinku morebitnega podaljšanja obdobja sanacije v skladu s členom 138(4) na prizadevanja zavarovalnic in pozavarovalnic za ponovno vzpostavitev primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali zmanjšanje profila tveganja z namenom izpolnitve zahteve po solventnostnem kapitalu;

(f) 

kadar zavarovalnice in pozavarovalnice uporabljajo prehodne ukrepe iz člena 308c ali 308d, ali ravnajo v skladu z načrti postopnega uvajanja iz člena 308e in pričakovanji manjše odvisnosti od teh prehodnih ukrepov, vključno z ukrepi, ki so jih ali jih predvidoma bodo sprejela ta podjetja in nadzorni organi, z upoštevanjem zakonodajnega okolja zadevne države članice.

2.   EIOPA po potrebi po posvetovanju z ESRB Komisiji predloži mnenje o oceni uporabe členov 77a do 77e in člena 106, člena 138(4) ter členov 304, 308c in 308d, vključno z delegiranimi ali izvedbenimi akti, ki se sprejmejo na njihovi podlagi. Oceni se razpoložljivost dolgoročnih jamstev pri zavarovalnih produktih, obnašanje zavarovalnic in pozavarovalnic kot dolgoročnih vlagateljev ter splošna finančna stabilnost. 3.  

Na podlagi mnenja, ki ga predloži EIOPA, iz odstavka 2 Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu do 1. januarja 2021 ali po potrebi prej. V poročilu se osredotoča zlasti na učinke na:

(a) 

varstvo imetnikov polic;

(b) 

delovanje in trdnost evropskih zavarovalniških trgov;

(c) 

notranji trg ter zlasti konkurenčnost in zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev na evropskih zavarovalniških trgih;

(d) 

obseg, v katerem zavarovalnice in pozavarovalnice še naprej delujejo kot dolgoročni vlagatelji;

(e) 

dostopnost in oblikovanje cen rentnih produktov;

(f) 

dostopnost in oblikovanje cen konkurenčnih produktov;

(g) 

dolgoročne investicijske strategije zavarovalnic v zvezi s produkti, za katere se uporabljata člena 77b in 77c, v razmerju do tistih, ki so povezani z drugimi dolgoročnimi jamstvi;

(h) 

izbiro za uporabnika in ozaveščenost uporabnika o tveganju;

(i) 

stopnjo razpršenosti zavarovalniških poslov in portfelja sredstev zavarovalnic in pozavarovalnic;

(j) 

finančno stabilnost.

Poleg tega se v poročilu opira na izkušnje nadzornih organov v zvezi z uporabo členov 77a do 77e in člena 106, člena 138(4) ter členov 304, 308c in 308d, vključno z delegiranimi ali izvedbenimi akti, sprejetimi na njihovi podlagi.

4.   Poročilu Komisije se po potrebi priložijo zakonodajni predlogi.

▼B

Člen 78

Drugi elementi, ki jih je treba upoštevati pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij

Zavarovalnice in pozavarovalnice pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij poleg člena 77 upoštevajo:

(1) 

vse izdatke, ki bodo nastali pri servisiranju zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti;

(2) 

inflacijo, vključno z inflacijo stroškov in zahtevkov;

(3) 

vsa plačila imetnikom polic in upravičencem, vključno s prihodnjimi diskrecijskimi bonusi, ki jih bodo predvidoma odobrile zavarovalnice in pozavarovalnice, tudi če ta plačila niso pogodbeno zajamčena, razen če takšna plačila spadajo v člen 91(2).

Člen 79

Vrednotenje finančnih garancij in pogodbenih možnosti, vključenih v zavarovalne in pozavarovalne pogodbe

Pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij zavarovalnice in pozavarovalnice upoštevajo vrednost finančnih garancij in kakršnih koli pogodbenih možnosti, vključenih v zavarovalne in pozavarovalne police.

Vsakršne predpostavke zavarovalnic in pozavarovalnic glede verjetnosti, da bodo imetniki polic izvajali pogodbene možnosti, vključno s prenehanjem in predajami, so realne in temeljijo na tekočih in verodostojnih podatkih. Predpostavke upoštevajo, implicitno ali eksplicitno, vpliv, ki ga lahko imajo prihodnje spremembe finančnih in nefinančnih razmer na izvajanje teh možnosti.

Člen 80

Segmentacija

Zavarovalnice in pozavarovalnice pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij segmentirajo svoje zavarovalne in pozavarovalne obveznosti v homogene skupine tveganj najmanj po vrstah poslovanja.

Člen 81

Izterljivi zneski iz pozavarovalnih pogodb in namenskih družb

Zavarovalnice in pozavarovalnice izračunajo izterljive zneske iz pozavarovalnih pogodb in namenskih družb v skladu s členoma 76 in 80.

Pri izračunu izterljivih zneskov iz pozavarovalnih pogodb in namenskih družb zavarovalnice in pozavarovalnice upoštevajo časovno razliko med izterjavami in neposrednimi plačili.

Rezultat tega izračuna se prilagodi, da se upoštevajo pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke. Prilagoditev temelji na oceni verjetnosti neplačila nasprotne stranke in povprečne izgube, ki je nastala zaradi tega (izguba ob neplačilu).

Člen 82

Kakovost podatkov in uporaba približkov, vključno s pristopi, ki upoštevajo vsak primer posebej, za zavarovalno-tehnične rezervacije

Države članice zagotovijo, da imajo zavarovalnice in pozavarovalnice na voljo notranje procese in postopke za zagotovitev ustreznosti, popolnosti in natančnosti podatkov, uporabljenih pri izračunu svojih zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Če v posebnih okoliščinah zavarovalnice in pozavarovalnice nimajo dovolj ustreznih podatkov za uporabo zanesljive aktuarske metode za skupino ali podskupino svojih zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti ali izterljivih zneskov iz pozavarovalnih pogodb in namenskih družb, se lahko za izračun najboljše ocene uporabijo primerni približki, vključno s pristopi, ki upoštevajo vsak primer posebej.

Člen 83

Primerjava z izkušnjami

Zavarovalnice in pozavarovalnice imajo na voljo procese in postopke, s katerimi zagotovijo, da se najboljše ocene in predpostavke, ki so podlaga za izračun najboljših ocen, redno primerjajo z izkušnjami.

Če se pri primerjavi odkrije sistematično odstopanje med izkušnjami in izračunom najboljših ocen zavarovalnic ali pozavarovalnic, zadevno podjetje ustrezno prilagodi aktuarsko metodo, ki je v uporabi, in/ali predpostavke, ki nastajajo.

Člen 84

Ustreznost ravni zavarovalno-tehničnih rezervacij

Na zahtevo nadzornih organov zavarovalnice in pozavarovalnice nazorno prikažejo ustreznost ravni svojih zavarovalno-tehničnih rezervacij kot tudi uporabnost in relevantnost uporabljenih metod ter ustreznost uporabljenih statističnih podatkov, na katerih rezervacije temeljijo.

Člen 85

Povečanje zavarovalno-tehničnih rezervacij

Če izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij zavarovalnic in pozavarovalnic ni v skladu s členi 76 do 83, lahko nadzorni organi od zavarovalnic in pozavarovalnic zahtevajo, da povečajo znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, da ustreza ravni, ki je določena v skladu z navedenimi členomi.

▼M5

Člen 86

Delegirani akti ter regulativni in izvedbeni tehnični standardi

1.  

Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo:

(a) 

aktuarske in statistične metodologije za izračun najboljše ocene iz člena 77(2);

▼M13

(aa) 

preudarno deterministično vrednotenje iz člena 77(8) in pogoje, pod katerimi se lahko to vrednotenje uporabi za vrednotenje najboljše ocene zavarovalno-tehničnih rezervacij z opcijami in jamstvi;

▼M13

(b) 

metodologije, načela in tehnike za določanje ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere, ki bo uporabljena za izračun najboljše ocene iz člena 77(2), zlasti:

(i) 

formulo za ekstrapolacijo iz člena 77a(1), vključno s parametri, ki določajo hitrost konvergence ekstrapolacije;

(ii) 

metodo za določitev razvitosti, likvidnosti in preglednosti trgov finančnih instrumentov iz člena 77a(1);

(iii) 

odstotke, povezane z valuto, pod katerimi se delež obveznic z zapadlostjo, daljšo ali enako dani zapadlosti, med vsemi obveznicami šteje kot nizek za namene člena 77a(1);

(iv) 

mehanizem postopnega uvajanja iz člena 77a(2);

▼M5

(c) 

okoliščine, v katerih se zavarovalno-tehnične rezervacije izračunajo kot celota ali kot vsota najboljše ocene in marže za tveganje ter metode, ki se bodo uporabile, kadar se zavarovalno-tehnične rezervacije izračunajo kot celota, kakor je navedeno v členu 77(4);

(d) 

metode in predpostavke, uporabljene pri izračunu meje tveganja, vključno z določitvijo zneska primernih lastnih sredstev, potrebnih za podporo zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti in kalibracijo mere stroškov kapitala, kakor je navedeno v členu 77(5);

(e) 

vrste poslovanja, na podlagi katerih se segmentirajo zavarovalne in pozavarovalne obveznosti za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij, kakor je navedeno v členu 80;

(f) 

standarde, ki jih je treba doseči glede zagotavljanja ustreznosti, popolnosti in natančnosti podatkov, uporabljenih pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij, in posebnih okoliščin, v katerih bi bilo za izračun najboljše ocene primerno uporabiti približke, vključno s pristopi, ki upoštevajo vsak primer posebej, kakor je navedeno v členu 82;

(g) 

specifikacije glede zahtev iz člena 77b(1), vključno z metodami, predpostavkami in standardnimi parametri, ki se uporabljajo za izračun učinka udara tveganja umrljivosti iz člena 77b(1)(e);

(h) 

specifikacije glede zahtev iz člena 77c, vključno s predpostavkami in metodami, ki se uporabljajo za izračun uskladitvene prilagoditve in temeljnega razmika;

▼M13

(i) 

metode in predpostavke za izračun prilagoditve za nestanovitnost iz člena 77d, vključno z naslednjim:

(i) 

formulo za izračun količnika občutljivosti na kreditne razmike iz člena 77d(3) in (4);

(ii) 

za vsak zadevni razred sredstev odstotek razmika, ki predstavlja delež razmika, ki se lahko pripiše realistični oceni pričakovanih izgub ali nepričakovanega kreditnega ali katerih koli drugih tveganj, ki se izračunajo, kot je navedeno v členu 77d(3); tak odstotek se s povečanjem razmikov zmanjša, pri čemer se upoštevajo vsaj naslednji trije primeri:

(1) 

razmiki ne presegajo svojega dolgoročnega povprečja;

(2) 

razmiki presegajo svoje dolgoročno povprečje, vendar ga ne presegajo dvakrat;

(3) 

razmiki dvakrat presegajo svoje dolgoročno povprečje.

Popravek za tveganje nikoli ne sme presegati ustreznega odstotka dolgoročnih povprečnih razmikov.

▼M13

1a.   Komisija lahko dopolni to direktivo s sprejetjem delegiranih aktov v skladu s členom 301a, s katerimi določi merila za sredstva, ki so primerna za vključitev v portfelj sredstev iz člena 77b(1), točka (a). 1b.   Kadar se pri rednem pregledu mere stroškov kapitala iz člena 77(5) ugotovi, da predpostavljena vrednost ni več ustrezna, lahko Komisija sprejme delegirani akt, s katerim spremeni predpostavljeno vrednost mere stroškov kapitala iz člena 77(6). Komisija lahko predpostavljeno vrednost mere stroškov kapitala določi le na ravni, ki ni nižja od 4 % in ni višja od 5 %.

▼M5

2.  

Za dosledno usklajenost v zvezi z metodami za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi:

(a) 

metodologije, ki bodo uporabljene za izračun prilagoditve zaradi neplačila nasprotne stranke iz člena 81, namenjene povrnitvi pričakovanih izgub zaradi neplačila nasprotne stranke;

(b) 

po potrebi poenostavljene metode in tehnike za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij, da se zagotovi sorazmernost aktuarskih in statističnih metod iz točk (a) in (d) z naravo, obsegom in zahtevnostjo tveganj, ki jih podpirajo zavarovalnice in pozavarovalnice, skupaj z lastnimi zavarovalnicami in pozavarovalnicami.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼M13

2a.   EIOPA za zagotovitev enotnih pogojev uporabe člena 77(8) pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo metodologijo za določitev niza scenarijev, ki se uporabijo za preudarno deterministično vrednotenje najboljše ocene za obveznosti iz življenjskih zavarovanj iz navedenega odstavka. EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 29. januarja 2026.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼M5

3.   Za zagotovitev usklajenih pogojev uporabe člena 77b, EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke za odobritev uporabe uskladitvene prilagoditve iz člena 77b(1).

EIOPA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do 31. oktobra 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje teh izvedbenih tehničnih standardov v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

Oddelek 3

Lastna sredstva

Pododdelek 1

Določitev lastnih sredstev

Člen 87

Lastna sredstva

Lastna sredstva zajemajo vsoto osnovnih lastnih sredstev iz člena 88 in pomožnih lastnih sredstev iz člena 89.

Člen 88

Osnovna lastna sredstva

Osnovna lastna sredstva zajemajo naslednje postavke:

(1) 

presežek sredstev glede na obveznosti, vrednoten v skladu s členom 75 in oddelkom 2;

(2) 

podrejene obveznosti.

Presežek iz točke (1) se zmanjša za znesek lastnih delnic, ki so v lasti zavarovalnice ali pozavarovalnice.

Člen 89

Pomožna lastna sredstva

1.  

Pomožna lastna sredstva zajemajo postavke, ki niso osnovna lastna sredstva in ki jih je mogoče vpoklicati za nadomestitev izgub.

Pomožna lastna sredstva lahko zajemajo naslednje postavke, če te niso postavke osnovnih lastnih sredstev:

(a) 

nevplačani osnovni kapital ali ustanovni kapital, ki ni bil vpoklican;

(b) 

akreditive in jamstva;

(c) 

kakršne koli druge pravno zavezujoče zaveze, ki so jih zavarovalnice in pozavarovalnice prejele.

V primeru družbe za vzajemno zavarovanje ali družbe, ki deluje po načelu vzajemnosti s spremenljivimi prispevki, lahko pomožna lastna sredstva zajemajo kakršne koli prihodnje terjatve, ki jih ta družba lahko ima do svojih članov, s pozivom za dodatni prispevek v naslednjih dvanajstih mesecih.

2.   Če so bila pomožna lastna sredstva vplačana ali vpoklicana, se štejejo za sredstvo in niso več sestavni del postavk pomožnih lastnih sredstev.

Člen 90

Nadzorna odobritev pomožnih lastnih sredstev

1.   Zneski pomožnih lastnih sredstev, ki bodo upoštevani pri določanju lastnih sredstev, so predmet predhodne nadzorne odobritve. 2.   Znesek, dodeljen vsaki postavki pomožnega lastnega sredstva, odraža možnost absorbcije izgube postavke in temelji na preudarnih in realnih predpostavkah. Če ima postavka pomožnega lastnega sredstva stalno nominalno vrednost je vsota te postavke enaka njeni nominalni vrednosti, kjer se primerno odraža njena možnost absorbiranja izgube. 3.  

Nadzorni organi odobrijo eno od naslednjega:

(a) 

denarni znesek za posamezno postavko pomožnih lastnih sredstev;

(b) 

metodo za določitev zneska posamezne postavke pomožnih lastnih sredstev, pri čemer se nadzorna odobritev zneska, določenega s to metodo, dodeli za določeno časovno obdobje.

4.  

Nadzorni organi odobrijo vsako postavko pomožnih lastnih sredstev na podlagi ocene:

(a) 

statusa zadevnih nasprotnih strank glede na njihovo sposobnost in pripravljenost za plačilo;

(b) 

izterljivosti sredstev ob upoštevanju pravne oblike postavke kot tudi kakršnih koli pogojev, ki bi preprečili uspešno plačilo ali poziv postavke;

(c) 

kakršnih koli podatkov o izidu preteklih pozivov, ki so jih zavarovalnice in pozavarovalnice opravile za takšna pomožna lastna sredstva, v obsegu, v katerem se lahko podatki zanesljivo uporabijo za dostop do pričakovanega izida prihodnjih pozivov.

Člen 91

Presežek sredstev

1.   Za presežna sredstva se šteje akumuliran dobiček, ki ni bil razporejen za porazdelitev imetnikom polic in upravičencem. 2.   Če je dovoljeno po nacionalnem pravu, se presežna sredstva ne šteje kot zavarovalne in pozavarovalne obveznosti, če izpolnjujejo pogoje, določene v členu 94(1).

Člen 92

▼M5

Delegirani akti ter regulativni in izvedbeni tehnični standardi

1.   Za dosledno harmonizacijo v zvezi z lastnimi sredstvi EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi merila za dodelitev nadzorne odobritve pomožnih lastnih sredstev, kakor je določeno v členu 90.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼M13

1a.   Komisija dopolni to direktivo s sprejetjem delegiranih aktov v skladu s členom 301a, v katerih določi obravnavanje udeležb v smislu člena 212(2), tretji pododstavek, v finančnih in kreditnih institucijah v zvezi z določitvijo lastnih sredstev, vključno s pristopi za odbitke pomembnih udeležb v kreditnih in finančnih institucijah od osnovnih lastnih sredstev zavarovalnice ali pozavarovalnice.

Ne glede na odbitke udeležb od lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala, kot je določeno v delegiranem aktu, sprejetem na podlagi prvega pododstavka tega odstavka, lahko nadzorni organi za namene določitve osnovnih lastnih sredstev iz člena 88 zavarovalnici ali pozavarovalnici dovolijo, da ne odbije vrednosti svoje udeležbe v kreditni ali finančni instituciji, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) 

zavarovalnica ali pozavarovalnica je v enem od naslednjih položajev:

(i) 

kreditna ali finančna institucija in zavarovalnica ali pozavarovalnica pripadata isti skupini, kakor je opredeljena v členu 212, za katero se uporablja nadzor skupine v skladu s členom 213(2), točke (a), (b) in (c), za povezano kreditno ali finančno institucijo pa se ne uporablja odbitek iz člena 228(5), ali

(ii) 

nadzorni organi zahtevajo ali dovolijo, da zavarovalnice ali pozavarovalnice uporabljajo tehnične metode izračunavanja v skladu s Prilogo I, del II, k Direktivi 2002/87/ES, kreditna ali finančna institucija pa je na podlagi navedene direktive vključena v isti dopolnilni nadzor kot zavarovalnica ali pozavarovalnica;

(b) 

nadzorni organi so zadovoljni z ravnjo integriranega upravljanja, upravljanja tveganja in notranjega nadzora v zvezi s podjetji, ki spadajo na področje nadzora skupine iz točke (a)(i) ali na področje dopolnilnega nadzora iz točke (a)(ii);

(c) 

udeležba v kreditni ali finančni instituciji je kapitalska naložba strateške narave, kot je določeno v delegiranem aktu, sprejetem na podlagi člena 111(1), točka (m).

2.  

Udeležbe v finančnih in kreditnih institucijah iz odstavka 1a zajemajo:

(a) 

udeležbe, ki jih imajo zavarovalnice in pozavarovalnice v:

(i) 

kreditnih in finančnih institucijah v smislu člena 4(1), točka 1 oziroma 26, Uredbe (EU) št. 575/2013,

(ii) 

investicijskih podjetjih v smislu člena 4(1), točka 1, Direktive 2014/65/EU;

(b) 

instrumente dodatnega temeljnega kapitala iz člena 52 Uredbe (EU) št. 575/2013 in instrumente dodatnega kapitala iz člena 63 navedene uredbe ter instrumente dodatnega temeljnega kapitala in instrumente dodatnega kapitala v smislu člena 9 Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta ( 19 ), ki jih imajo zavarovalnice in pozavarovalnice v zvezi s subjekti iz točke (a) tega odstavka, v katerih imajo udeležbo.

▼M5

3.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe člena 90 EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke za nadzorno odobritev uporabe pomožnega lastniškega kapitala.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. oktobra 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

Pododdelek 2

Razvrstitev lastnih sredstev

Člen 93

Značilnosti in posebnosti, uporabljene za razvrstitev lastnih sredstev po stopnjah

1.  

Postavke lastnih sredstev se razvrstijo v tri stopnje. Razvrstitev teh postavk temelji na tem, ali gre za osnovna lastna sredstva ali za postavke pomožnih lastnih sredstev in do katere mere posedujejo naslednje značilnosti:

(a) 

postavka je na voljo ali je lahko vpoklicana na zahtevo za popolno absorbcijo izgub na podlagi časovne neomejenosti delovanja kot tudi v primeru prenehanja (stalna razpoložljivost);

(b) 

v primeru prenehanja je celoten znesek postavke na voljo za absorbcijo izgub in se odplačilo postavke njenemu imetniku zavrne, dokler niso izpolnjene vse druge obveznosti, vključno z zavarovalnimi in pozavarovalnimi obveznostmi do imetnikov polic in upravičencev zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb (podrejenost);

2.  

Pri ocenjevanju obsega, v katerem imajo postavke lastnih sredstev značilnosti, določene v točkah (a) in (b) odstavka 1, je treba sedaj in v prihodnosti ustrezno upoštevati trajanje postavke, zlasti, ali je postavka datirana ali ne. Kjer je postavka lastnih sredstev datirana, je treba upoštevati relativno trajanje postavke v primerjavi s trajanjem zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti podjetja (zadostno trajanje).

Poleg tega se upoštevajo naslednje posebnosti:

(a) 

ali je postavka prosta zahtev ali spodbud za odplačilo nominalne vsote (odsotnost spodbud za plačilo);

(b) 

ali je postavka prosta obveznih stalnih odhodkov (odsotnost obveznih stroškov servisiranja);

(c) 

ali je postavka prosta obremenitev (odsotnost obremenitev).

Člen 94

Glavna merila za razvrstitev po stopnjah

1.   Postavke osnovnih lastnih sredstev se razvrstijo v stopnjo 1, če imajo v veliki meri značilnosti iz točk (a) in (b) člena 93(1) ob upoštevanju posebnosti iz člena 93(2). 2.  

Postavke osnovnih lastnih sredstev se razvrstijo v stopnjo 2, če imajo v veliki meri značilnosti iz točke (b) člena 93(1) ob upoštevanju posebnosti iz člena 93(2).

Postavke pomožnih lastnih sredstev se razvrstijo v stopnjo 2, če imajo v veliki meri značilnosti iz točk (a) in (b) člena 93(1) ob upoštevanju posebnosti iz člena 93(2).

3.   Kakršne koli postavke osnovnih in pomožnih lastnih sredstev, ki ne spadajo v odstavka 1 in 2, se razvrstijo v stopnjo 3.

Člen 95

Razvrstitev lastnih sredstev po stopnjah

Države članice zagotovijo, da zavarovalnice in pozavarovalnice svoje postavke lastnih sredstev razvrstijo na podlagi meril iz člena 94.

▼M13

V ta namen se zavarovalnice in pozavarovalnice, kadar je primerno, sklicujejo na seznam postavk lastnih sredstev iz člena 97(1).

▼B

Če postavka lastnih sredstev ni zajeta v tem seznamu, jo zavarovalnice in pozavarovalnice ocenijo in razvrstijo v skladu s prvim odstavkom. Ta razvrstitev je predmet odobritve nadzornega organa.

Člen 96

Razvrstitev posebnih zavarovalnih postavk lastnih sredstev

▼M13

Brez poseganja v člen 95 in člen 97(1) se za namene te direktive uporabljajo naslednje razvrstitve:

(1) 

presežna sredstva, ki spadajo v člen 91(2), se razvrstijo v stopnjo 1;

(2) 

akreditivi in jamstva, ki jih ima neodvisni skrbnik v skrbništvu za zavarovalne upnike in ki jih zagotovijo kreditne institucije z dovoljenjem v skladu z Direktivo 2013/36/EU, se razvrstijo v stopnjo 2;

(3) 

kakršne koli prihodnje terjatve, ki jih imajo lahko ladjarske družbe za vzajemno zavarovanje ali ladjarske družbe, ki delujejo po načelu vzajemnosti, s spremenljivimi prispevki in ki zavarujejo samo tveganja, razvrščena v zavarovalne vrste 6, 12 in 17 iz dela A Priloge I, do svojih članov s pozivom za dodatne prispevke v naslednjih 12 mesecih, se razvrstijo v stopnjo 2.

▼B

V skladu z drugim pododstavkom člena 94(2) kakršne koli prihodnje terjatve, ki jih imajo lahko družbe za vzajemno zavarovanje ali družbe, ki delujejo po načelu vzajemnosti s spremenljivimi prispevki, do svojih članov s pozivom za dodatne prispevke v naslednjih 12 mesecih, ki ne spadajo pod točko (3) prvega pododstavka, se razvrstijo v stopnjo 2, če imajo v veliki meri značilnosti iz točke (a) in (b) člena 93(1) ob upoštevanju posebnosti iz člena 93(2).

▼M5

Člen 97

Delegirani akti in regulativni tehnični standardi

1.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo seznam postavk lastnih sredstev, skupaj s tistimi iz člena 96, za izpolnjevanje meril iz člena 94, ki vsebuje za vsako postavko lastnih sredstev podroben opis lastnosti, ki so določile njeno razvrstitev. 2.   Za dosledno harmonizacijo v zvezi z razvrščanjem lastniškega kapitala EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi metode, ki jih bodo uporabili nadzorni organi pri odobritvi ocene in razvrstitve postavk lastnih sredstev, ki jih ne zajema seznam iz odstavka 1.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Komisija redno pregleduje in po potrebi posodobi seznam iz odstavka 1 glede na razvoj trga.

▼B

Pododdelek 3

Primernost lastnih sredstev

Člen 98

Primernost in omejitve, ki se uporabljajo za stopnje 1, 2 in 3

1.  

Kar zadeva skladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom, imajo primerni zneski postavk stopnje 2 in 3 naslednje kvantitativne omejitve: te omejitve bodo take, da bodo zagotovile vsaj izpolnjevanje naslednjih pogojev:

(a) 

delež postavk stopnje 1 primernih lastnih sredstev je večji od tretjine skupnega zneska primernih lastnih sredstev;

(b) 

primerni znesek stopnje 3 je manjši od tretjine skupnega zneska primernih lastnih sredstev.

2.   Kar zadeva skladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom, se za znesek postavk primernih osnovnih lastnih sredstev za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, ki so razvrščene v stopnjo 2, uporabljajo kvantitativne omejitve. Te omejitve zagotovijo vsaj, da bo delež postavk stopnje 1 pri primernih osnovnih lastnih sredstvih večji od ene polovice skupnega zneska primernih osnovnih lastnih sredstev. 3.   Primerni znesek lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala iz člena 100 je enak vsoti zneska stopnje 1, primernega zneska stopnje 2 in primernega zneska stopnje 3. 4.   Primerni znesek osnovnih lastnih sredstev za kritje zahtevanega minimalnega kapitala iz člena 128 je enak vsoti zneska stopnje 1 in primernega zneska postavk osnovnih lastnih sredstev, razvrščenih v stopnjo 2.

▼M5

Člen 99

Delegirani akti o primernosti lastnih sredstev

Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo:

(a) 

kvantitativne omejitve iz člena 98(1) in (2);

(b) 

prilagoditve, ki jih je treba izvesti, da se izpostavi pomanjkljivosti prenosljivosti tistih postavk lastnih sredstev, ki se lahko uporabijo samo za kritje izgub, ki nastanejo v določenem segmentu obveznosti ali zaradi določenih tveganj (namenska sredstva).

▼B

Oddelek 4

Zahtevani solventnostni kapital

Pododdelek 1

Splošne določbe za zahtevani solventnostni kapittal ob uporabi standardne formule ali notranjega modela

Člen 100

Splošne določbe

Države članice zahtevajo, da imajo zavarovalnice in pozavarovalnice primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala.

Zahtevani solventnostni kapital se izračuna bodisi po standardni formuli iz pododdelka 2 bodisi po notranjem modelu iz pododdelka 3.

Člen 101

Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala

1.   Zahtevani solventnostni kapital se izračuna v skladu z odstavki 2 do 5. 2.   Zahtevani solventnostni kapital se izračuna na podlagi predpostavke, da bo podjetje poslovalo tudi v prihodnje. 3.  

Zahtevani solventnostni kapital se kalibrira tako, da se zagotovi upoštevanje vseh merljivih tveganj, katerim je zavarovalnica ali pozavarovalnica izpostavljena. Kril bo obstoječe poslovanje in novo poslovanje, ki naj bi bilo vzpostavljeno v naslednjih dvanajstih mesecih. Krije le nepričakovane izgube v zvezi z obstoječim poslovanjem.

Ustreza tvegani vrednosti osnovnih lastnih sredstev zavarovalnice in pozavarovalnice s stopnjo zaupanja 99,5 % za obdobje enega leta.

4.  

Zahtevani solventnostni kapital krije najmanj naslednja tveganja:

(a) 

tveganje iz pogodb neživljenjskega zavarovanja;

(b) 

tveganje iz pogodb življenjskega zavarovanja;

(c) 

tveganje iz pogodb zdravstvenega zavarovanja;

(d) 

tržno tveganje;

(e) 

kreditno tveganje;

(f) 

operativno tveganje.

Operativno tveganje iz točke (f) prvega pododstavka vključuje pravna tveganja in izključuje tveganja, ki izhajajo iz strateških odločitev, ter tveganja za izgubo ugleda.

5.   Pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala zavarovalnice in pozavarovalnice upoštevajo učinke tehnik za zmanjševanje tveganja, pod pogojem da se kreditna in druga tveganja, ki izhajajo iz uporabe takšnih tehnik, ustrezno odražajo v zahtevanem solventnostnem kapitalu.

Člen 102

Pogostost izračuna

1.  

Zavarovalnice in pozavarovalnice izračunajo zahtevani solventnostni kapital najmanj enkrat letno in rezultat tega izračuna sporočijo nadzornim organom.

Zavarovalnice in pozavarovalnice imajo primerna lastna sredstva, ki krijejo zadnjič sporočeni zahtevani solventnostni kapital.

Zavarovalnice in pozavarovalnice tekoče spremljajo znesek primernih lastnih sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala.

Če profil tveganj zavarovalnice ali pozavarovalnice močno odstopa od predpostavk, ki so bile osnova za zahtevani solventnostni kapital, ki je bil zadnjič sporočen, zadevno podjetje nemudoma ponovno izračuna zahtevani solventnostni kapital in ga sporoči nadzornim organom.

2.   Če obstajajo dokazi, ki nakazujejo na to, da se je profil tveganja zavarovalnice ali pozavarovalnice občutno spremenil od datuma, ko je bil zahtevani solventnostni kapital zadnjič sporočen, lahko nadzorni organi od zadevnega podjetja zahtevajo njegov ponovni izračun.

Pododdelek 2

Zahtevani solventnostni kapital – standardna formula

Člen 103

Struktura standardne formule

Zahtevani solventnostni kapital, izračunan na podlagi standardne formule, je vsota naslednjih postavk:

(a) 

osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala, kot določa člen 104;

(b) 

zahtevanega kapitala za operativno tveganje, kot določa člen 107;

(c) 

prilagoditev zaradi absorbcijske zmožnosti zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov, kot določa člen 108.

Člen 104

Oblika osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala

1.  

Osnovni zahtevani solventnostni kapital zajema posamezne module tveganja, ki se združijo v skladu s točko 1 Priloge IV.

Vsebuje najmanj naslednje module tveganja:

(a) 

tveganje neživljenjskega zavarovanja;

(b) 

tveganje življenjskega zavarovanja;

(c) 

tveganje zdravstvenega zavarovanja;

(d) 

tržno tveganje;

(e) 

tveganje neplačila nasprotne stranke.

2.   Za namene točk (a), (b) in (c) odstavka 1 se dejavnosti zavarovalnice in pozavarovalnice dodelijo tistemu modulu tveganja, ki najbolj ustreza tehnični naravi osnovnih tveganj. 3.   Korelacijski koeficienti za združitev modulov tveganj iz odstavka 1 in kalibracija zahtevanega kapitala za posamezni modul tveganja tvorijo skupni zahtevani solventnostni kapital, ki ustreza načelom iz člena 101. 4.  

Vsak modul tveganja iz odstavka 1 se kalibrira z ukrepom tvegane vrednosti s stopnjo zaupanja 99,5 % za obdobje enega leta.

Kjer je primerno, se pri oblikovanju posameznega modula tveganja upoštevajo učinki razpršenosti.

5.   Za vse zavarovalnice in pozavarovalnice se uporabljajo enaka oblika in enake specifikacije za module tveganja tako glede osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala kot tudi kakršnih koli poenostavljenih izračunov iz člena 109. 6.   Kar zadeva tveganja, ki izhajajo iz katastrof, se lahko, kjer je primerno, za izračun modulov tveganj življenjskega, neživljenjskega in zdravstvenega zavarovanja uporabijo geografske specifikacije. 7.  

Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko pri izračunu modulov tveganj življenjskega, neživljenjskega in zdravstvenega zavarovanja nadomestijo podskupino parametrov v standardni formuli s parametri, ki so specifični za zadevno podjetje, pod pogojem, da to odobrijo nadzorni organi.

Takšni parametri se kalibrirajo na podlagi notranjih podatkov zadevnega podjetja ali podatkov, ki so neposredno povezani s posli tega podjetja, ob uporabi standardiziranih metod.

Pri dodeljevanju nadzorne odobritve nadzorni organi preverijo popolnost, natančnost in ustreznost uporabljenih podatkov.

Člen 105

Izračun osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala

1.   Osnovni zahtevani solventnostni kapital se izračuna v skladu z odstavki 2 do 6. 2.  

Modul tveganja iz pogodb neživljenjskega zavarovanja odraža tveganje, ki izhaja iz obvez neživljenjskega zavarovanja, v zvezi s kritimi nevarnostmi in postopki, uporabljenimi pri opravljanju poslov.

Upošteva negotovost pri rezultatih zavarovalnic in pozavarovalnic glede obstoječih zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti kot tudi novih poslovanj, pričakovanih v naslednjih dvanajstih mesecih.

Izračuna se v skladu s točko (2) Priloge IV kot kombinacija zahtevanega kapitala za najmanj naslednje podmodule:

(a) 

tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti, ki izhajajo iz nihanja v času, pogostosti in resnosti zavarovanih dogodkov in v času in obsegu obravnavanja odškodninskih zahtevkov (tveganje premije in rezervacije neživljenjskega zavarovanja);

(b) 

tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti zaradi večje negotovosti predpostavk glede oblikovanja cen in rezervacij, povezanih z ekstremnimi ali izjemnimi dogodki (tveganje katastrofe neživljenjskega zavarovanja).

3.  

Modul tveganja iz pogodb življenjskega zavarovanja upošteva tveganje, ki izhaja iz obvez življenjskega zavarovanja, v zvezi s kritimi nevarnostmi in postopki, uporabljenimi pri opravljanju poslov.

Izračuna se v skladu s točko (3) Priloge IV kot kombinacija zahtevanega kapitala za najmanj naslednje podmodule:

(a) 

tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti, ki izhajajo iz sprememb v ravni, gibanju ali nestanovitnosti stopnje umrljivosti, pri čemer povečanje stopnje umrljivosti vodi do povečanja vrednosti zavarovalnih obveznosti (tveganje umrljivosti);

(b) 

tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti, ki izhajajo iz sprememb v ravni, gibanju ali nestanovitnosti stopnje umrljivosti, pri čemer znižanje stopnje umrljivosti vodi do povečanja vrednosti zavarovalnih obveznosti (tveganje dolgoživosti);

(c) 

tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti, ki izhajajo iz sprememb v ravni, gibanju ali nestanovitnosti stopnje invalidnosti, bolezni in obolevnosti (tveganje invalidnosti in bolehnosti);

(d) 

tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti, ki izhajajo iz sprememb v ravni, gibanju ali nestanovitnosti stroškov, ki so nastali zaradi servisiranja zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb (tveganje stroškov servisiranja pogodb življenjskega zavarovanja);

(e) 

tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti, ki izhajajo iz nihanj v ravni, gibanju ali nestanovitnosti stopnje revizij rent zaradi sprememb v pravnem okolju ali zdravstvenem stanju zavarovane osebe (tveganje revizij);

(f) 

tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti, ki izhajajo iz sprememb v ravni ali nestanovitnosti stopnje predčasne prekinitve, prenehanja, obnavljanja in odkupa polic (tveganje predčasne prekinitve);

(g) 

tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti zaradi večje negotovosti predpostavk glede oblikovanja cen in rezervacij povezanih z ekstremnimi ali izjemnimi dogodki (tveganje katastrofe življenjskega zavarovanja).

4.  

Modul tveganja zdravstvenega zavarovanja odraža tveganje, ki izhaja iz obveznosti zdravstvenega zavarovanja, če se sklene ali ne na podobni tehnični podlagi kot življenjsko zavarovanje, ki se nanaša tako na krite nevarnosti kot tudi na uporabljene postopke pri opravljanju poslov.

Zajema najmanj naslednja tveganja:

(a) 

tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti, ki izhajajo iz sprememb v ravni, gibanju ali nestanovitnosti stroškov, ki so nastali zaradi servisiranja zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb;

(b) 

tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti, ki izhajajo iz nihanja v času, pogostosti in resnosti zavarovanih dogodkov ter v času in obsegu obravnavanja odškodninskih zahtevkov v času oblikovanja rezervacij;

(c) 

tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti zaradi večje negotovosti predpostavk glede oblikovanja cen in rezervacij povezanih z izbruhi večjih epidemij in nenavadnim kopičenjem tveganj v takšnih ekstremnih okoliščinah.

5.  

Modul tržnega tveganja upošteva tveganje, ki izhaja iz ravni ali nestanovitnosti tržnih cen finančnih instrumentov, ki vplivajo na vrednost sredstev in obveznosti podjetja. Ta modul ustrezno upošteva strukturno neusklajenost med sredstvi in obveznostmi zlasti glede njihovega trajanja.

Izračuna se v skladu s točko (4) Priloge IV kot kombinacija zahtevanega kapitala za najmanj naslednje podmodule:

(a) 

občutljivost vrednosti sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov na spremembe v časovni strukturi obrestnih mer ali nestanovitnosti obrestnih mer (tveganje obrestne mere);

(b) 

občutljivost vrednosti sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov na spremembe v ravni ali nepredvidljivost tržnih cen delnic (tveganje lastniških vrednostnih papirjev);

(c) 

občutljivost vrednosti sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov na spremembe v ravni ali nestanovitnosti tržnih cen nepremičnin (tveganje spremembe cen nepremičnin);

(d) 

občutljivost vrednosti sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov na spremembe v ravni ali nestanovitnosti kreditnih pribitkov preko časovne strukture netvegane obrestne mere (tveganje spremembe kreditnih pribitkov);

(e) 

občutljivost vrednosti sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov na spremembe v ravni ali nestanovitnosti menjalnih tečajev (valutno tveganje);

(f) 

dodatna tveganja zavarovalnic ali pozavarovalnic zaradi pomanjkljive razpršenosti portfelja sredstev ali večje izpostavljenosti tveganju neplačila s strani enega izdajatelja vrednostnih papirjev ali skupine povezanih izdajateljev (tveganje tržne koncentracije).

6.  

Modul tveganja neplačila nasprotne stranke upošteva možne izgube zaradi nepričakovanega neplačila ali poslabšanja kreditnega položaja nasprotnih strank in dolžnikov zavarovalnic ali pozavarovalnic v prihodnjih dvanajstih mesecih. Modul tveganja neplačila nasprotne stranke zajema pogodbe za zmanjševanje tveganja, kot so ureditve pozavarovanja, listinjenja in izvedeni finančni instrumenti ter terjatve posrednikov kot tudi druge kreditne izpostavljenosti, ki jih ne zajema podmodul tveganja sprememb kreditnih pribitkov. Modul bo primerno upošteval zavarovanje s premoženjem ali druge vrednostne papirje pri zavarovalnice ali pozavarovalnici ali so na njenemu računu, ter s tem povezana tveganja.

Modul tveganja neplačila nasprotne stranke za vsako nasprotno stranko upošteva celovito izpostavljenost tveganju nasprotne stranke zadevne zavarovalnice ali pozavarovalnice do te nasprotne stranke, ne glede na pravno obliko njenih pogodbenih obveznosti do tega podjetja.

▼M13

7.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 301a za dopolnitev te direktive, da se v modulu tržnega tveganja iz odstavka 5 tega člena in modulu tveganja neplačila nasprotne stranke iz odstavka 6 tega člena upošteva tveganje, ki ga predstavljajo kriptosredstva.

Člen 105a

Dolgoročne kapitalske naložbe

1.   Z odstopanjem od člena 101(3) in kot del podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev iz člena 105(5), drugi pododstavek, točka (b), države članice zavarovalnicam in pozavarovalnicam, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega pododstavka tega odstavka, dovolijo, da za določeno podskupino kapitalskih naložb, ki se posedujejo z dolgoročno perspektivo, uporabijo kapitalsko zahtevo v skladu z odstavkom 4 tega člena.

Za namene prvega pododstavka se lahko podsklop kapitalskih naložb obravnava kot dolgoročne kapitalske naložbe, če zavarovalnica ali pozavarovalnica nadzornemu organu ustrezno dokaže, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) 

podsklop kapitalskih naložb je jasno opredeljen in upravljan ločeno od drugih dejavnosti podjetja;

(b) 

za vsak portfelj dolgoročnih kapitalskih naložb se oblikuje politika za dolgoročno upravljanje naložb, ki odraža zavezo podjetja, da bo celovito izpostavljenost lastniškim vrednostnim papirjem v podskupini kapitalskih naložb v povprečju ohranilo več kot pet let. Upravni, upravljalni ali nadzorni organ podjetja izrecno potrdi politike upravljanja naložb in te politike se pogosto pregledujejo na podlagi dejanskega upravljanja portfeljev, podjetje pa o njih poroča v sklopu lastne ocene tveganj in solventnosti iz člena 45;

(c) 

podsklop kapitalskih naložb sestavljajo samo lastniški vrednostni papirji podjetij, ki kotirajo na borzi v državah Evropskega gospodarskega prostora (EGP) ali Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ali tovrstni lastniški vrednostni papirji podjetij s sedežem v državah članicah EGP ali OECD, ki ne kotirajo na borzi;

(d) 

zavarovalnica ali pozavarovalnica se lahko stalno in v stresnih razmerah izogne prisilni prodaji kapitalskih naložb znotraj podskupine za obdobje petih let;

(e) 

obvladovanje tveganja, upravljanje sredstev in obveznosti ter naložbene politike zavarovalnice ali pozavarovalnice odražajo namero podjetja imeti podsklop kapitalskih naložb tako dolgo, kot je združljivo z zahtevo iz točke (b), in sposobnost podjetja, da izpolni zahtevo iz točke (d);

(f) 

podsklop kapitalskih naložb je primerno razpršen na način, ki preprečuje pretirano zanašanje na katerega koli posameznega izdajatelja ali skupino podjetij in pretirano kopičenje tveganj v portfelju dolgoročnih kapitalskih naložb kot celoti z enakim profilom tveganj;

(g) 

podsklop kapitalskih naložb ne vključuje udeležb.

2.   Kadar so lastniški vrednostni papirji v evropskih dolgoročnih investicijskih skladih ali v nekaterih vrstah kolektivnega naložbenega podjema, vključno z alternativnimi investicijskimi skladi, ki so v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi te direktive, opredeljeni kot vrednostni papirji z nižjim profilom tveganj, se lahko pogoji iz odstavka 1 ocenijo na ravni skladov in ne na ravni temeljnih sredstev v teh skladih. 3.   Zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki podsklop kapitalskih naložb obravnavajo kot dolgoročne kapitalske naložbe v skladu z odstavkom 1, ne smejo preiti nazaj na pristop, ki ne vključuje dolgoročnih kapitalskih naložb.

Kadar zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki posamezen podsklop kapitalskih naložb obravnava kot dolgoročne kapitalske naložbe, ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 1, o tem nemudoma obvesti nadzorni organ in sprejme ukrepe, potrebne za ponovno vzpostavitev skladnosti.

V enem mesecu od datuma prve ugotovitve neskladnosti s pogoji iz odstavka 1 zavarovalnica ali pozavarovalnica nadzornemu organu predloži potrebne podatke in ukrepe, ki jih mora podjetje sprejeti, da v šestih mesecih od datuma prve ugotovitve neskladnosti ponovno vzpostavi skladnost s temi pogoji.

Kadar podjetje ne more ponovno vzpostaviti skladnosti v šestih mesecih od datuma prve ugotovitve neskladnosti, za obdobje dveh let in pol ali dokler skladnost s pogoji iz odstavka 1 ni ponovno vzpostavljena – katero koli od teh obdobij je daljše – nobene kapitalske naložbe več ne razvršča kot dolgoročno kapitalsko naložbo v skladu s tem členom.

4.   Kapitalska zahteva za dolgoročne kapitalske naložbe je enaka izgubi osnovnih lastnih sredstev, ki bi nastala zaradi takojšnjega 22-odstotnega zmanjšanja vrednosti naložb, ki se obravnavajo kot dolgoročni lastniški vrednostni papirji. 5.  

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 301a, da bi to direktivo dopolnila s podrobnejšo določitvijo:

(a) 

pogojev iz odstavka 1, drugi pododstavek, tega člena;

(b) 

vrst kolektivnega naložbenega podjema iz odstavka 2 tega člena;

(c) 

podatkov, ki morajo biti vključeni v poročilo o solventnosti in finančnem položaju iz člena 51(1) ter v redno poročilo nadzorniku iz člena 35(5a).

▼B

Člen 106

Izračun podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev: mehanizem simetričnega prilagajanja

1.   Podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev, izračunan v skladu s standardno formulo, vključuje simetrično prilagoditev k kapitalski zahtevi lastniških vrednostnih papirjev, ki se uporablja za kritje tveganja, ki izhaja iz sprememb v ravni cen lastniških vrednostnih papirjev. 2.   Simetrična prilagoditev standardni kapitalski zahtevi lastniških vrednostnih papirjev, kalibrirani v skladu s členom 104(4), ki krije tveganje v povezavi s spremembami v ravni cen delnic, temelji na funkciji sedanje ravni primernega indeksa lastniških vrednostnih papirjev ter ponderirani povprečni stopnji tega indeksa. Ponderirano povprečje se izračuna v primernem časovnem obdobju, ki je enako za vse zavarovalnice in pozavarovalnice.

▼M13

3.   Simetrična prilagoditev standardni kapitalski zahtevi lastniških vrednostnih papirjev, ki krije tveganje v povezavi s spremembami ravni cen lastniških vrednostnih papirjev, ne privede do uporabe kapitalske zahteve lastniških vrednostnih papirjev, ki je za več kot 13 odstotnih točk nižja ali višja od standardne kapitalske zahteve lastniških vrednostnih papirjev.

▼B

Člen 107

Zahtevani kapital za operativno tveganje

1.   Zahtevani kapital za operativno tveganje upošteva operativna tveganja, v obsegu, v katerem ta niso že upoštevana v modulih tveganja iz člena 104. Ta zahteva se kalibrira v skladu s členom 101(3). 2.   Glede pogodb o življenjskem zavarovanju, pri katerih naložbeno tveganje nosijo imetniki polic, izračun zahtevanega kapitala za operativno tveganje upošteva znesek letnih stroškov, ki so nastali v zvezi s temi zavarovalnimi obveznostmi. 3.   Glede zavarovalnih in pozavarovalnih poslov, ki niso omenjeni v odstavku 2, izračun zahtevanega kapitala za operativno tveganje upošteva obseg teh poslov v smislu zasluženih premij in zavarovalno-tehničnih rezervacij v zvezi s temi zavarovalnimi in pozavarovalnimi obveznostmi. V tem primeru zahtevani kapital za operativna tveganja ne bo presegal 30 % osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala, ki se nanaša na te zavarovalne in pozavarovalne posle.

Člen 108

Prilagoditev zaradi absorbcijskih kapacitet zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov

Prilagoditev iz točke (c) člena 103 zaradi absorbcijskih kapacitet zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov odraža možno nadomestilo nepričakovanih izgub s hkratnim zmanjšanjem zavarovalno-tehničnih rezervacij ali odloženih davkov ali kombinacijo obeh.

Prilagoditev upošteva učinek blažitve tveganja zaradi prihodnjih diskrecijskih upravičenj iz pogodb zavarovanja, v obsegu v katerem lahko zavarovalnice in pozavarovalnice dokažejo, da se lahko zmanjšanje takšnih upravičenj uporabi za kritje nepričakovanih izgub, ko nastanejo. Učinek ublažitve tveganja zaradi prihodnjih diskrecijskih upravičenj ne bo večji od vsote zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov, ki se nanašajo na te prihodnja diskrecijska izplačila.

Za namen drugega odstavka se vrednost prihodnjih diskrecijskih upravičenj v neugodnih razmerah primerja z vrednostjo takšnih izplačil v okviru predpostavk, na katerih temelji izračun najboljše ocene.

▼M13

Člen 109

Poenostavitve v standardni formuli

1.  

Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko uporabijo poenostavljen izračun za specifičen modul tveganja ali podmodul tveganja, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) 

narava, obseg in zahtevnost tveganj, s katerimi se soočajo, upravičuje uporabo poenostavljenega izračuna;

(b) 

od zavarovalnice ali pozavarovalnice bi bilo nesorazmerno zahtevati, da uporabi standardizirani izračun;

(c) 

napaka v primerjavi s standardiziranim izračunom ne povzroči bistveno napačne navedbe zahtevanega solventnostnega kapitala, razen v primerih, ko poenostavljeni izračun vodi do zahtevanega solventnostnega kapitala, ki presega zahtevani solventnostni kapital, ki izhaja iz standardiziranega izračuna.

Ne glede na prvi pododstavek lahko mala in nekompleksna podjetja uporabijo poenostavljen izračun za specifičen modul tveganja ali podmodul tveganja, kadar lahko nadzornemu organu vsaj vsakih pet let ustrezno dokažejo, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) 

vsak posamezni modul tveganja ali podmodul tveganja, za katerega naj bi se uporabil poenostavljen izračun, brez uporabe poenostavitve predstavlja manj kot 2 % osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala;

(b) 

vsota vseh modulov tveganja ali podmodulov tveganja, za katere naj bi se uporabil poenostavljen izračun, brez uporabe poenostavitve predstavlja manj kot 10 % osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala.

Za namene tega odstavka se poenostavljeni izračuni kalibrirajo v skladu s členom 101(3).

2.   Kadar zavarovalnica ali pozavarovalnica izračuna, da zahtevani solventnostni kapital in modul tveganja ali podmodul tveganja ne predstavlja več kot 5 % osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala iz člena 103, točka (a), lahko podjetje brez poseganja v odstavek 1 tega člena in v člen 102(1) uporablja poenostavljen izračun za navedeni modul tveganja ali podmodul tveganja v obdobju največ treh let po tem izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala. 3.   Za namene odstavka 2 vsota deležev glede na osnovni zahtevani solventnostni kapital vsakega modula tveganja ali podmodula tveganja, za katerega se uporabljajo poenostavljeni izračuni na podlagi navedenega odstavka, ne presega 10 %.

Delež modula tveganja ali podmodula tveganja glede na osnovni zahtevani solventnostni kapital iz prvega pododstavka tega odstavka je ta delež, kot je bil izračunan zadnjič, ko je bil modul tveganja ali podmodul tveganja izračunan brez poenostavljenega izračuna na podlagi odstavka 2.

▼M5

Člen 109a

Harmonizirani tehnični prispevki k standardni formuli

1.   Za namene izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo organi ESA prek Skupnega odbora pripravijo osnutke izvedbenih tehničnih standardov za razporeditev kreditnih ocen zunanjih bonitetnih institucij na objektivno lestvico stopenj kreditne kvalitete, pri čemer uporabijo korake iz člena 111(1)(n).

Skupni odbor organov ESA Komisiji predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 30. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

2.  

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena ter za lažji izračun modula tržnega tveganja iz člena 105(5) in modula tveganja neplačila nasprotne stranke iz člena 105(6) ter za oceno tehnik omejevanja tveganja iz člena 101(5) in izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij, EIOPA oblikuje izvedbene tehnične standarde glede:

(a) 

seznamov regionalnih vlad in lokalnih organov, izpostavljenost do katerih se obravnava kot izpostavljenost do centralne vlade, pod jurisdikcijo katere so bile ustanovljene, če ni nobene razlike v tveganju med temi vrstami izpostavljenosti, zato ker ima prva posebna pooblastila za pridobivanja prihodkov ter zaradi obstoja posebnih institucionalnih ureditev, ki zmanjšujejo tveganje neplačila;

(b) 

indeksa lastniških vrednostnih papirjev iz člena 106(2), v skladu z natančnimi merili, določenimi na podlagi člena 111(1)(c) in (o);

(c) 

prilagoditve, potrebne za valute, vezane na euro, in podmodul deviznega tveganja iz člena 105(5), v skladu z natančnimi merili za prilagoditve za valute, vezane na euro, za namen lažjega izračuna podmodula deviznega tveganja, kakor je določen na podlagi člena 111(1)(p).

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 30. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

3.   EIOPA vsaj vsako četrtletje objavi tehnične informacije, vključno z informacijami o simetrični prilagoditvi iz člena 106. 4.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena in za lažji izračun modula tveganja zdravstvenega zavarovanja iz člena 105(4), EIOPA z upoštevanjem izračunov nadzornih organov zadevnih držav članic oblikuje osnutke izvedbenih tehničnih standardov glede standardnih odstopanj v zvezi s posebnimi nacionalnimi zakonodajnimi ukrepi držav članic, ki dovoljujejo delitev zneskov škod za zdravstveno tveganje med zavarovalnicami in pozavarovalnicami in ki izpolnjujejo merila iz odstavka 5 in morebitna dodatna merila, določena z delegiranimi akti.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 30. junija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

5.  

Izvedbeni tehnični standardi iz odstavka 4 se uporabijo samo za nacionalne zakonodajne ukrepe držav članic, ki dovoljujejo delitev zneskov škod za zdravstveno tveganje med zavarovalnicami in pozavarovalnicami in ki izpolnjujejo naslednja merila:

(a) 

mehanizem za izmenjavo zahtevkov je pregleden in v celoti vnaprej določen pred letnim obdobjem, za katero velja;

(b) 

mehanizem za izmenjavo zahtevkov, število zavarovalnic, ki sodelujejo v sistemu za izravnavo zdravstvenega tveganja (HRES), in značilnosti tveganja podjetja za HRES zagotavljajo, da je za vsako podjetje, ki sodeluje v tem sistemu, nestanovitnost letnih izgub poslovne dejavnosti, za katero velja sistem HRES, bistveno manjša, tako glede premije kot glede rezervacije neživljenjskega zavarovanja;

(c) 

zdravstveno zavarovanje, za katerega velja sistem HRES, je obvezno in služi kot delna ali popolna alternativa zdravstvenemu kritju, ki ga zagotavljajo sistemi socialne varnosti;

(d) 

v primeru neplačila zavarovalnic, ki sodelujejo v sistemu HRES, ena ali več vlad držav članic v celoti jamčijo kritje zahtevkov zavarovanca za zavarovalni posel, ki ga ureja sistem HRES.

Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, s katerimi določi dodatna merila za ureditev nacionalnih zakonodajnih ukrepov ter metodologijo in zahteve za izračun standardnih odstopanj iz odstavka 4 tega člena.

▼B

Člen 110

Znatno odstopanje od predpostavk, ki so podlaga za izračun po standardni formuli

Če zahtevanega solventnostnega kapitala ni primerno izračunati v skladu s standardno formulo iz pododdelka 2, ker profil tveganja zadevnih zavarovalniških ali pozavarovalniških podjetij močno odstopa od predpostavk, ki so bile osnova za izračun po standardni formuli, lahko nadzorni organ s sklepom, v katerem so navedeni razlogi, od zadevnih podjetij zahteva, da nadomestijo podskupino parametrov, uporabljenih pri izračunu po standardni formuli, s specifičnimi parametri za navedeno podjetje pri izračunu modulov tveganj iz pogodb življenjskega, neživljenjskega in zdravstvenega zavarovanja, kot je opredeljeno v členu 104(7). Ti posebni parametri so izračunani tako, da se zagotovi, da podjetje izpolnjuje člen 101(3).

▼M5

Člen 111

Delegirani akti in regulativni in izvedbeni tehnični standardi v zvezi s členi 103 do 109

1.  

Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobno določajo:

(a) 

standardno formulo v skladu s členi 101 in 103 do 109;

(b) 

podmodule za natančnejše kritje tveganj, ki spadajo v posamezne module tveganja iz člena 104 kot tudi morebitne kasnejše dopolnitve;

(c) 

metode, predpostavke in standardne parametre, ki bodo kalibrirani glede na stopnjo zaupanja iz člena 101(3) in uporabljeni za izračun posameznih modulov tveganja ali podmodulov osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala iz členov 104, 105 in 304, mehanizem simetričnega prilagajanja in ustrezno časovno obdobje, izraženo v številu mesecev, kakor je navedeno v členu 106, ter primeren pristop za vključevanje metode iz člena 304 pri zahtevanem solventnostnem kapitalu, kot je izračunan v skladu s standardno formulo;

(d) 

korelacijske parametre, če je potrebno tudi tiste iz Priloge IV, in postopke za posodobitev teh parametrov;

(e) 

če zavarovalnice in pozavarovalnice uporabijo tehnike za ublažitev tveganja, metode in predpostavke, ki bodo uporabljene za oceno sprememb v profilu tveganj zadevnega podjetja in za prilagoditev izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala;

(f) 

kakovostna merila, ki jih morajo izpolnjevati tehnike za ublažitev tveganja iz točke (e) za zagotovitev dejanskega prenosa tveganja na tretjo stranko;

(fa) 

metodo in parametre, ki se uporabijo za ocenjevanje kapitalske zahteve za tveganje neplačila nasprotne stranke v primeru izpostavljenosti do kvalificiranih centralnih nasprotnih strank, ti parametri pa zagotavljajo skladnost z obravnavo teh vrst izpostavljenosti v primeru kreditnih in finančnih institucij v smislu točk 1 in 26 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(g) 

metode in parametre, ki bodo uporabljeni za oceno zahtevanega kapitala za operativno tveganje iz člena 107, vključno z odstotkom iz člena 107(3);

(h) 

metode in popravke, ki se uporabijo za odražanje zmanjšane možnosti za razpršitev tveganja zavarovalnic in pozavarovalnic v povezavi z namenskimi sredstvi;

(i) 

metodo, ki bo uporabljena za izračun prilagoditve zaradi absorpcijskih možnosti izgub zavarovalno-tehničnih rezervacij ali odloženih davkov iz člena 108;

(j) 

podskupino standardnih parametrov v modulih tveganj življenjskega, neživljenjskega in zdravstvenega zavarovanja, ki jo lahko nadomestijo parametri, specifični za posamezno podjetje, iz člena 104(7);

(k) 

standardizirane metode, ki jih bodo uporabile zavarovalnice in pozavarovalnice za izračun parametrov, specifičnih za posamezno podjetje, iz točke (j), in kakršna koli merila glede popolnosti, natančnosti in ustreznosti uporabljenih podatkov, ki jih je treba izpolnjevati, preden se izda nadzorna odobritev, skupaj s postopkom za tako odobritev;

▼M13

(l) 

poenostavljene izračune, namenjene specifičnim modulom tveganja in podmodulom tveganja iz člena 109(1) ter modulom tveganja in podmodulom nebistvenega tveganja iz člena 109(2), kot tudi merila, ki jih morajo izpolnjevati zavarovalnice in pozavarovalnice, vključno z lastnimi zavarovalnicami in lastnimi pozavarovalnicami, da lahko uporabijo poenostavitve, kot je določeno v členu 109(1);

(m) 

pristop, ki se uporablja v povezavi s kvalificiranimi deleži v smislu člena 13, točka 21, pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala, zlasti pri izračunu podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev iz člena 105(5), ob upoštevanju verjetnega zmanjšanja nestanovitnosti vrednosti navedenih kvalificiranih deležev zaradi strateške narave teh naložb in vpliva, ki ga ima zavarovalnica ali pozavarovalnica na navedena podjetja, v katera se vlaga;

▼M5

(n) 

kako uporabiti kreditne ocene zunanjih bonitetnih institucij pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo in razporedu zunanjih kreditnih ocen na lestvico stopenj kreditne kvalitete iz člena 109a(1), kar bo v skladu z uporabo kreditnih ocen zunanjih bonitetnih institucij pri izračunu kapitalskih zahtev za kreditne institucije, kakor so opredeljene v členu 4(1)(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, in finančne institucije, kakor so opredeljene v členu 4(1)(26) navedene uredbe;

(o) 

podrobna merila za indeks lastniških vrednostnih papirjev iz člena 109a(2)(c);

(p) 

podrobna merila za prilagoditve, potrebne za valute, vezane na euro, za olajšanje izračuna podmodula deviznega tveganja iz člena 109a(2)(d);

(q) 

pogoje za kategorizacijo regionalnih vlad in lokalnih organov iz člena 109a(2)(a).

▼M13

Za namene prvega pododstavka, točka (c), tega odstavka metode, predpostavke in standardni parametri za podmodul tveganja obrestne mere iz člena 105(5), drugi pododstavek, točka (a), odražajo tveganje, da se utegnejo obrestne mere še znižati, tudi če so že nizke ali negativne, izračun podmodula tveganja obrestne mere pa je v celoti skladen z ekstrapolacijo obrestnih mer v skladu s členom 77a. Ne glede na prvi stavek tega pododstavka se ne zahteva, da se pri izračunu podmodula tveganja obrestne mere upošteva tveganje, da obrestne mere padejo pod negativno spodnjo mejo, kadar se določi negativna spodnja meja, tako da je verjetnost, da obrestne mere v ustreznih valutah in po zapadlostih niso vedno nad negativno spodnjo mejo, dovolj majhna.

Za namene prvega pododstavka, točka (h), tega odstavka se metode in prilagoditve, ki se uporabljajo za odražanje zmanjšane možnosti za razpršitev tveganja zavarovalnic in pozavarovalnic v povezavi z namenskimi sredstvi, ne uporabljajo za portfelje sredstev, ki niso namenska sredstva, in so namenjeni za kritje ustrezne najboljše ocene zavarovalnih ali pozavarovalnih obveznosti iz člena 77b(1), točka (a).

▼M5

2.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke za nadzorno odobritev uporabe parametrov za posamezno podjetje iz točke (k) odstavka 1.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. oktobra 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼M13

2a.   Kadar Komisija na podlagi odstavka 1, prvi pododstavek, točka (c), tega člena, sprejme delegirane akte, s katerimi dopolni to direktivo z določitvijo metod, predpostavk in standardnih parametrov, ki naj se uporabijo za izračun podmodula tveganja obrestne mere iz člena 105(5), drugi pododstavek, točka (a), da bi se izboljšala občutljivost kapitalskih zahtev v skladu z razvojem obrestnih mer, se lahko spremembe podmodula tveganja obrestne mere uvedejo postopoma v prehodnem obdobju do petih let. Tako postopno uvajanje je obvezno in se uporablja za vse zavarovalnice in pozavarovalnice.

▼M13

3.   EIOPA do 29. januarja 2030 in nato vsakih pet let izvede oceno ustreznosti metod, predpostavk in standardnih parametrov, uporabljenih pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala na podlagi standardne formule. Upošteva zlasti uspešnost vseh razredov sredstev in finančnih instrumentov, vedenje vlagateljev glede teh razredov sredstev in finančnih instrumentov ter razvoj dogodkov pri oblikovanju mednarodnih standardov na področju finančnih storitev. Pri pregledu se lahko da prednost nekaterim razredom sredstev. Komisija na podlagi te ocene, ki jo izvede EIOPA, po potrebi poda predloge za spremembo te direktive ali delegiranih ali izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te direktive.

Zavarovalnice in pozavarovalnice, ki uporabljajo postopno uvajanje iz odstavka 2a tega člena, v delu svojega poročila o svoji solventnosti in finančnem položaju, ki vsebuje podatke, namenjene tržnim strokovnjakom, iz člena 51(1b), javno razkrijejo:

(i) 

dejstvo, da uporabljajo postopno uvajanje iz odstavka 2a tega člena, in

(ii) 

količinsko opredelitev učinka neuporabe postopnega uvajanja iz odstavka 2a tega člena na njihov finančni položaj.

▼M5

4.   Za dosledno harmonizacijo v zvezi z zahtevanim solventnostnim kapitalom EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev količinskih omejitev in meril primernosti sredstev, kadar podmodul teh tveganj ne zajema ustrezno.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Ti regulativni tehnični standardi se uporabljajo za sredstva, ki krijejo zavarovalno-tehnične rezervacije, ne pa za sredstva v zvezi s pogodbami življenjskega zavarovanja, če naložbeno tveganje nosijo imetniki polic. Te standarde pregleduje Komisija v povezavi z razvojem standardne formule in finančnih trgov.

▼B

Pododdelek 3

Zahtevani solventnostni kapital – popolni in delni notranji modeli

Člen 112

Splošne določbe za odobritev popolnih in delnih notranjih modelov

1.   Države članice zagotovijo, da lahko zavarovalnice ali pozavarovalnice izračunajo zahtevani solventnostni kapital z uporabo popolnega ali delnega notranjega modela, kot so ga odobrili nadzorni organi 2.  

Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko uporabijo delne notranje modele za izračun enega ali več od naštetega:

(a) 

enega ali več modulov ali podmodulov tveganja osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala iz členov 104 in 105;

(b) 

zahtevanega kapitala za operativno tveganje, kot določa člen 107;

(c) 

prilagoditve iz člena 108.

Poleg tega se lahko delni model uporabi za celotno poslovanje zavarovalnic in pozavarovalnic ali le za eno ali več večjih poslovnih enot.

3.  

Zavarovalnice in pozavarovalnice v kakršni koli vlogi za odobritev predložijo najmanj dokumentarno dokazilo, da notranji model izpolnjuje zahteve iz členov 120 do 125.

Če se vloga za to odobritev nanaša na delni notranji model, se zahteve iz členov 120 do 125 prilagodijo, tako da upoštevajo omejen obseg uporabe modela.

▼M9

3a.   Nadzorni organi obvestijo EIOPA v skladu s členom 35(1) Uredbe (EU) št. 1094/2010 o vlogah za uporabo ali spremembo notranjega modela. Na zahtevo enega ali več zadevnih nadzornih organov lahko EIOPA na podlagi točke (b) člena 8(1) navedene uredbe nadzornemu organu ali organom, ki so zaprosili za pomoč, zagotovi tehnično pomoč v zvezi z odločitvijo o vlogi.

▼B

4.   Nadzorni organi odločijo o vlogi v šestih mesecih od prejema popolne vloge. 5.   Nadzorni organi vlogo odobrijo le, če so prepričani, da so sistemi za ugotavljanje, merjenje, spremljanje, obvladovanje in poročanje o tveganjih zavarovalnice ali pozavarovalnice ustrezni in zlasti, da notranji model izpolnjuje zahteve iz odstavka 3. 6.   V sklepu nadzornih organov za zavrnitev vloge za uporabo notranjega modela so navedeni razlogi za zavrnitev.

▼M13

7.   Zavarovalnice in pozavarovalnice nadzornim organom po prejemu odobritve s strani nadzornih organov za uporabo notranjega modela vsaki dve leti zagotovijo oceno zahtevanega solventnostnega kapitala, določeno po standardni formuli iz pododdelka 2. Nadzorni organi lahko s sklepom, v katerem so navedeni razlogi, od zavarovalnice ali pozavarovalnice zahtevajo pogostejše poročanje.

▼B

Člen 113

Posebne določbe za odobritev delnih notranjih modelov

1.  

V primeru delnih notranjih modelov se nadzorna odobritev dodeli le, če je ta model v skladu z zahtevami iz člena 112 in naslednjimi dodatnimi pogoji:

(a) 

razlog za omejen obseg uporabe modela je ustrezno utemeljen s strani podjetja;

(b) 

posledični zahtevani solventnostni kapital bolj ustrezno upošteva profil tveganj podjetja in zlasti izpolnjuje načela iz pododdelka 1;

(c) 

njegova oblika je skladna z načeli iz pododstavka 1, tako da omogoča polno integracijo delnega notranjega modela v standardno formulo zahtevanega solventnostnega kapitala.

2.  

Pri oceni vloge za uporabo delnega notranjega modela, ki pokriva le nekatere podmodule specifičnega modula tveganja ali nekatere poslovne enote zavarovalnice ali pozavarovalnice glede na specifični modul tveganja ali dele obeh, lahko nadzorni organi od zadevnih zavarovalnic in pozavarovalnic zahtevajo, da predložijo realni prehodni načrt za razširitev področja uporabe modela.

Prehodni načrt določa način, na katerega nameravajo zavarovalnice in pozavarovalnice razširiti področje uporabe modela na druge podmodule ali poslovne enote, da zagotovijo, da model pokriva prevladujoči del njihovih zavarovalnih poslov glede na ta specifični modul tveganja.

▼M5

Člen 114

Delegirani akti in izvedbeni tehnični standardi v zvezi z notranjimi modeli zahtevanega solventnostnega kapitala

1.  

Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo:

(a) 

prilagoditve, ki jih je treba izvesti pri standardih iz členov 120 do 125 glede na omejeno področje uporabe delnega notranjega modela;

(b) 

način, na katerega se delni notranji model v celoti vključi v standardno formulo zahtevanega solventnostnega kapitala iz člena 113(1)(c), in zahteve glede uporabe alternativnih tehnik vključevanja.

2.  

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke za:

(a) 

odobritev notranjega modela v skladu s členom 112 in

(b) 

odobritev večjih sprememb notranjega modela in sprememb politike spreminjanja notranjega modela, kakor je navedeno v členu 115.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. oktobra 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

Člen 115

Politika glede menjave popolnih in delnih notranjih modelov

V začetnem postopku odobritve notranjega modela nadzorni organi odobrijo politiko glede menjave modela zavarovalnice ali pozavarovalnice. Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko spremenijo svoj notranji model v skladu s to politiko.

Politika vključuje specifikacijo manjših in večjih sprememb notranjega modela

Večje spremembe notranjega modela in spremembe te politike so vedno predmet predhodne nadzorne odobritve iz člena 112.

Manjše spremembe notranjega modela niso predmet predhodne nadzorne odobritve, pod pogojem da so uvedene v skladu s to politiko.

Člen 116

Odgovornosti upravnih, upravljalnih ali nadzornih organov

Upravni, upravljalni ali nadzorni organi zavarovalnic in pozavarovalnic odobrijo vlogo, predloženo nadzornim organom za odobritev notranjega modela iz člena 112, kot tudi vlogo za odobritev kakršnih koli nadaljnjih večjih sprememb tega modela.

Upravni, upravljalni ali nadzorni organi so odgovorni za vzpostavitev sistemov, ki zagotavljajo stalno in pravilno delovanje notranjega modela.

Člen 117

Vračanje na standardno formulo

Po prejetju odobritve v skladu s členom 112 se zavarovalnice in pozavarovalnice ne vračajo na izračun celotnega ali kakršnega koli dela zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo iz pododdelka 2, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah in le pod pogojem, da nadzorni organi to odobrijo.

Člen 118

Neskladnost notranjega modela

1.   Če po prejeti odobritvi nadzornih organov za uporabo notranjega modela zavarovalnice in pozavarovalnice prenehajo izpolnjevati zahteve iz členov 120 do 125, nemudoma predstavijo nadzornim organom načrt za povrnitev skladnosti v razumnem roku ali dokažejo, da je učinek neskladnosti nepomemben. 2.   V primeru da zavarovalnice in pozavarovalnice ne izvedejo načrta iz odstavka 1, nadzorni organi lahko od zavarovalnic in pozavarovalnic zahtevajo, da se povrnejo na izračun zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo iz pododdelka 2.

Člen 119

Znatno odstopanje od predpostavk, ki so podlaga za izračun po standardni formuli

Če zahtevani solventnostni kapital ni ustrezno računati v skladu s standardno formulo iz pododdelka 2, ker profil tveganja zavarovalniških ali pozavarovalniških podjetij močno odstopa od predpostavk, ki so bile osnova za izračun po standardni formuli, lahko nadzorni organ s sklepom, v katerem navede razloge, od zadevnih podjetij zahteva, da uporabijo notranji model za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala ali njegove ustrezne module tveganja.

Člen 120

Test uporabnosti

Zavarovalnice in pozavarovalnice dokažejo, da se notranji model široko uporablja in ima pomembno vlogo pri njihovem sistemu upravljanja iz členov od 41 do 50, zlasti pri

(a) 

njihovem sistemu upravljanja tveganj iz člena 44 in njihovih procesih odločanja;

(b) 

njihovi ekonomski in solventnostni oceni kapitala in procesih dodeljevanja, vključno z oceno iz člena 45.

Poleg tega zavarovalnice in pozavarovalnice dokažejo, da je pogostost izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala z uporabo notranjega modela skladna s pogostostjo, s katero uporabljajo svoj notranji model za druge namene iz prvega odstavka.

Upravni, upravljalni ali nadzorni organi so odgovorni za zagotovitev stalne ustreznosti oblike in delovanja notranjega modela in da notranji model stalno ustrezno odraža profil tveganj zadevnih zavarovalnic in pozavarovalnic.

Člen 121

Standardi za statistično kakovost

1.   Notranji model in zlasti izračun napovedi v obliki verjetnostne porazdelitve, na kateri model temelji, mora izpolnjevati merila iz odstavkov 2 do 9. 2.  

Metode, uporabljene za izračun napovedi v obliki verjetnostne porazdelitve, temeljijo na ustreznih, veljavnih in ustreznih aktuarskih in statističnih tehnikah in so skladne z metodami, uporabljenimi za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij.

Metode, uporabljene za izračun napovedi v obliki verjetnostne porazdelitve, temeljijo na tekočih in verodostojnih informacijah ter realnih predpostavkah.

Zavarovalnice in pozavarovalnice morajo biti sposobne nadzornim organom utemeljiti predpostavke, ki so osnova za njihov notranji model.

3.  

Podatki, uporabljeni za notranji model, so natančni, popolni in ustrezni.

Zavarovalnice in pozavarovalnice vsaj letno posodobijo skupine podatkov, uporabljenih pri izračunu napovedi v obliki verjetnostne porazdelitve.

4.  

Za izračun napovedi v obliki verjetnostne porazdelitve ni predpisana posebna metoda.

Ne glede na izbrano metodo izračuna bo sposobnost notranjega modela za razvrstitev tveganj dovolj za zagotovitev, da je v široki uporabi in da ima pomembno vlogo v sistemu upravljanja zavarovalnic in pozavarovalnic, zlasti v njihovem sistemu za upravljanje tveganj in procesih odločanja ter pri dodeljevanju kapitala v skladu s členom 120.

Notranji model zajema vsa materialna tveganja, katerim so zavarovalnice in pozavarovalnice izpostavljene. Notranji modeli zajemajo vsaj tveganja iz člena 101(4).

5.   Kar zadeva učinke razpršenosti, lahko zavarovalnice in pozavarovalnice v svojem notranjem modelu upoštevajo odvisnosti v kategorijah tveganja in med njimi, pod pogojem da se nadzorni organi prepričajo, da je uporabljeni sistem za meritev takšnih učinkov razpršenosti ustrezen. 6.   Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko v svojem notranjem modelu v polni meri upoštevajo učinek tehnik za ublažitev tveganja, pod pogojem da notranji model ustrezno upošteva kreditna in druga tveganja, ki izhajajo iz uporabe tehnik za zmanjševanje tveganja. 7.   Če je večjega pomena, zavarovalnice in pozavarovalnice natančno ocenijo posebna tveganja, povezana s finančnimi garancijami in pogodbenimi možnostmi v njihovem modelu. Ocenijo tudi tveganja, povezana z možnostmi imetnika police in pogodbenimi možnostmi za zavarovalnice in pozavarovalnice. V ta namen upoštevajo vpliv, ki ga lahko imajo prihodnje spremembe finančnih in nefinančnih razmer na izvajanje teh možnosti. 8.  

Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko v svojem notranjem modelu upoštevajo prihodnje ukrepe upravljanja, ki bi jih po razumnih pričakovanjih izvedli v posebnih okoliščinah.

V primeru iz prvega odstavka zadevno podjetje dovoli odstopanje za čas, ki je potreben za izvajanje takšnih ukrepov.

9.   Zavarovalnice in pozavarovalnice v svojem notranjem modelu upoštevajo vsa plačila imetnikom polic in upravičencem, ki jih bodo predvidoma izvedle, tudi če ta plačila niso pogodbeno zajamčena

Člen 122

Standardi kalibracije

1.   Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko uporabijo drugačno časovno obdobje ali mero tveganja od tiste iz člena 101(3) za namene oblikovanja notranjega modela, pod pogojem da ta podjetja lahko uporabijo rezultate notranjega modela za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala na način, ki imetnikom polic in upravičencem zagotavlja stopnjo zaščite, ki je enakovredna tisti iz člena 101. 2.   Kjer je mogoče, zavarovalnice in pozavarovalnice izračunajo zahtevani solventnostni kapital neposredno iz napovedi v obliki verjetnostne porazdelitve, ki jo proizvede notranji model teh podjetij, pri čemer uporabijo ukrep tvegane vrednosti iz člena 101(3). 3.   Če zavarovalnice in pozavarovalnice ne morejo izračunati zahtevanega solventnostnega kapitala neposredno iz napovedi v obliki verjetnostne porazdelitve, ki jo proizvede notranji model, lahko nadzorni organi dovolijo uporabo približkov pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala, pod pogojem da ta podjetja nadzornim organom lahko dokažejo, da je imetnikom polic zagotovljena stopnja zaščite, ki je enakovredna tisti iz člena 101. 4.   Nadzorni organi lahko od zavarovalnic in pozavarovalnic zahtevajo, da svoj notranji model uporabijo na zadevnih referenčnih portfeljih, pri čemer uporabijo predpostavke, ki naj raje temeljijo na notranjih podatkih kot na zunanjih podatkih, da preverijo kalibracijo notranjega modela in preverijo, da je njegova specifikacija v skladu s splošno sprejeto tržno prakso.

▼M13

5.  

Države članice lahko zavarovalnicam in pozavarovalnicam dovolijo, da v svojem notranjem modelu upoštevajo učinek gibanj kreditnega razmika na prilagoditev za nestanovitnost, izračunano v skladu s členom 77d, samo če:

(a) 

metoda za upoštevanje učinka gibanj kreditnega razmika na prilagoditev za nestanovitnost za valuto ne upošteva prilagoditve razmika s popravkom za tveganje, specifične za posamezno podjetje, na podlagi člena 77d(1c), v primeru eura pa tudi ne možnega povečanja prilagoditve za nestanovitnost z makroprilagoditvijo za nestanovitnost na podlagi člena 77d(4);

(b) 

zahtevani solventnostni kapital ni nižji od naslednjega:

(i) 

teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala, izračunanega kot zahtevani solventnostni kapital, razen da se učinek gibanj kreditnega razmika na prilagoditev za nestanovitnost upošteva v skladu z metodologijo, ki jo uporablja EIOPA za namene objave tehničnih podatkov na podlagi člena 77e(1), točka (c);

(ii) 

teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala, izračunanega v skladu s točko (i) te točke, razen da se reprezentativni portfelj za valuto iz člena 77d(2), drugi pododstavek, določi na podlagi sredstev, v katera zavarovalnica ali pozavarovalnica vlaga, namesto na podlagi sredstev vseh zavarovalnic ali pozavarovalnic z zavarovalnimi ali pozavarovalnimi obveznostmi, denominiranimi v tej valuti.

Za namene prvega pododstavka, točka (b), določitev reprezentativnega portfelja za dano valuto temelji na sredstvih podjetja, ki so denominirana v tej valuti in se uporabljajo za kritje najboljše ocene zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti, denominiranih v tej valuti.

▼B

Člen 123

Opredelitev dobička in izgube

Zavarovalnice in pozavarovalnice najmanj enkrat letno pregledajo vire dobička in vzroke za izgubo za posamezno večjo poslovno enoto.

Prikažejo, kako kategorizacija izbranega tveganja v notranjem modelu pojasnjuje vire dobička in vzroke za izgubo. Kategorizacija tveganj in opredelitev dobička in izgube upoštevata profil tveganj zavarovalnic in pozavarovalnic.

Člen 124

Standardi validiranja

Zavarovalnice in pozavarovalnice imajo redni ciklus preverjanja validiranja modela, ki vključuje spremljanje delovanja notranjega modela, pregled tekoče ustreznosti njegovih specifikacij in testiranje njegovih rezultatov glede na izkušnje.

Postopek validiranja modela vključuje učinkovit statistični postopek za validiranje notranjega modela, ki zavarovalnicam in pozavarovalnicam omogoča, da nadzornim organom dokažejo, da je pridobljeni zahtevani kapital ustrezen.

Uporabljene statistične metode ne bodo preverile le ustreznost napovedi v obliki verjetnostne porazdelitve glede na izkušnje z izgubami ampak tudi glede na vse stvarne nove podatke in informacije, ki se nanašajo nanjo.

Postopek validiranja modela vključuje analizo stabilnosti notranjega modela in zlasti preverjanje občutljivosti rezultatov notranjega modela na spremembe in ključne predpostavke, na katerih temelji. Vključuje tudi oceno natančnosti, popolnosti in ustreznosti podatkov, ki jih notranji model uporablja.

Člen 125

Dokumentacijski standardi

Zavarovalnice in pozavarovalnice dokumentirajo podrobnosti v zvezi s sestavo in delovanjem svojega notranjega modela.

Dokumentacija dokazuje skladnost s členi 120 do 124.

Dokumentacija vsebuje podroben opis teorije, predpostavk ter matematične in empirične podlage, na kateri notranji model temelji.

Dokumentacija navaja kakršne koli okoliščine, v katerih notranji model ne deluje učinkovito.

Zavarovalnice in pozavarovalnice dokumentirajo kakršne koli večje spremembe svojega notranjega modela, kot to določa člen 115.

Člen 126

Zunanji modeli in podatki

Uporaba modela ali podatkov, pridobljenih s strani tretje osebe, se ne šteje kot utemeljitev za izvzetje iz kakršnih koli zahtev glede notranjega modela iz členov 120 do 125.

▼M5

Člen 127

Delegirani akti v zvezi s členi 120 do 126

Komisija v skladu s členom 301a v zvezi s členi 120 do 126, da bi izboljšala ocenjevanje profila tveganj in upravljanje poslovanja zavarovalnic in pozavarovalnic, sprejme delegirane akte v zvezi z uporabo mednarodnih modelov po vsej Uniji.

▼B

Oddelek 5

Zahtevani minimalni kapital

Člen 128

Splošne določbe

Države članice zahtevajo, da imajo zavarovalnice in pozavarovalnice primerna osnovna lastna sredstva za kritje zahtevanega minimalnega kapitala.

Člen 129

Izračun zahtevanega minimalnega kapitala

1.  

Zahtevani minimalni kapital se izračuna v skladu z naslednjimi načeli:

(a) 

izračuna se na jasen in preprost način in tako da se zagotovi možnost revizije izračuna;

(b) 

ustreza znesku primernih osnovnih lastnih sredstev, pod katerim so imetniki polic in upravičenci izpostavljeni nesprejemljivi stopnji tveganja, če bi bilo zavarovalnicam in pozavarovalnicam dovoljeno, da nadaljujejo svoje poslovanje;

(c) 

linearna funkcija iz odstavka 2, ki se uporabi za izračun zahtevanega minimalnega kapitala, se kalibrira na tvegano vrednost osnovnih lastnih sredstev zavarovalnice ali pozavarovalnice s stopnjo zaupanja 85 % za obdobje enega leta;

(d) 

ima absolutni prag:

▼M5

(i) 

►M10  2 700 000 EUR ◄ za zavarovalnice, ki opravljajo posle neživljenjskih zavarovanj, vključno z lastnimi zavarovalnicami, razen v primeru, ko so krita vsa ali nekatera tveganja, vključena v eno od zavarovalnih vrst od 10 do 15, naštetih v delu A Priloge I; v tem primeru znesek ne sme biti nižji od ►M10  4 000 000 EUR ◄ ;

(ii) 

►M10  4 000 000 EUR ◄ za življenjske zavarovalnice, vključno z lastnimi zavarovalnicami;

(iii) 

►M10  3 900 000 EUR ◄ za pozavarovalnice, razen v primeru lastnih pozavarovalnic, pri katerih zahtevani minimalni kapital ne sme biti nižji od ►M10  1 300 000 EUR ◄ ;

▼B

(iv) 

vsota zneskov iz točk (i) in (ii) za zavarovalnice iz člena 73(5).

2.   Zahtevani minimalni kapital se ob upoštevanju odstavka 3 izračuna kot linearna funkcija skupine ali podskupine naslednjih spremenljivk:zavarovalno-tehnične rezervacije podjetja, obračunane zavarovalne premije, tvegani kapital, odloženi davki in stroški upravljanja. Uporabljene spremenljivke se izračunajo brez pozavarovanja. 3.  

Brez poseganja v točko (d) odstavka 1 zahtevani minimalni kapital ne sme biti nižji od 25 % ali višji od 45 % zahtevanega solventnostnega kapitala podjetja, izračunanega v skladu s pododdelkom 2 oziroma 3 oddelka 4 poglavja VI, vključno s kakršnim koli kapitalskim pribitkom, zahtevanim v skladu s členom 37.

▼M5

Države članice svojim nadzornim organom dovolijo, da v obdobju, ki se konča najpozneje 31. decembra 2017, od zavarovalnice ali pozavarovalnice zahtevajo, da delež iz prvega pododstavka uporabijo izključno za zahtevani solventnostni kapital podjetja, ki se izračuna v skladu s pododdelkom 2 oddelka 4 poglavja VI.

▼B

4.  

Zavarovalnice in pozavarovalnice izračunajo zahtevani minimalni kapital najmanj četrtletno in rezultate tega izračuna sporočijo nadzornim organom.

▼M5

Za namene izračuna mejnih vrednosti iz odstavka 3 podjetjem ni treba izračunati zahtevanega solventnostnega kapitala za vsako četrtletje.

▼B

Če za zahtevani minimalni kapital podjetja velja katera koli od mejnih vrednosti iz odstavka 3, podjetje nadzornemu organu to sporoči in ustrezno pojasni.

▼M5

5.  

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2020 predloži poročilo o pravilih držav članic in praksah nadzornih organov, sprejetih v skladu z odstavki 1 do 4.

▼B

Poročilo obravnava zlasti uporabo in raven najnižje ali najvišje vrednosti iz odstavka 3 ter morebitne težave, ki jih imajo nadzorni organi in podjetja pri izvajanju tega člena.

▼M5

Člen 130

Delegirani akti

Komisija v skladu s členom 301a in pod pogoji iz členov 301a sprejme delegirane akte, ki določajo izračun zahtevanega minimalnega kapitala iz členov 128 in 129.

▼B

Člen 131

Prehodne ureditve glede skladnosti z zahtevanim minimalnim kapitalom

Če so zavarovalnice in pozavarovalnice ►M5   31. decembra 2015  ◄ v skladu z zahtevano solventno mejo iz člena 28 Direktive 2002/83/ES, člena 16a iz Direktive 73/239/ES ali člena 37, 38 ali 39 Direktive 2005/68/ES, vendar nimajo zadostnih primernih osnovnih lastnih sredstev za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, morajo zadevna podjetja, ob odstopanju od členov 139 in 144, zadostiti zahtevam iz člena 128 do ►M5   31. decembra 2016  ◄ .

Če zadevno podjetje ni v skladu s členom 128 v roku iz prvega odstavka, se dovoljenje podjetju odvzame, pri čemer se upoštevajo veljavni postopki, določeni v nacionalni zakonodaji.

Oddelek 6

Naložbe

Člen 132

Načelo preudarne osebe

1.   Države članice zagotovijo, da zavarovalnice in pozavarovalnice vlagajo vsa svoja sredstva v skladu z načelom preudarne osebe, kot določajo odstavki 2, 3 in 4. 2.  

Glede na celotni portfelj sredstev zavarovalnice in pozavarovalnice vlagajo le v sredstva in instrumente, katerih tveganje lahko zadevno podjetje opredeli, izmeri, spremlja, upravlja, nadzira in o njem poroča ter po potrebi upošteva pri oceni svojih splošnih solventnih potreb v skladu s točko (a) drugega pododstavka člena 45(1).

Vsa sredstva, zlasti tista, ki krijejo zahtevani minimalni in solventnostni kapital, se vlagajo na način, ki zagotavlja varnost, kakovost, likvidnost in donosnost celotnega portfelja. Poleg tega se lokalizacija teh sredstev izvede tako, da se zagotovi njihova razpoložljivost.

Sredstva za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij se prav tako vlagajo na način, ki ustreza naravi in trajanju zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti. Ta sredstva se vlagajo v interesu vseh imetnikov polic in upravičencev, ob upoštevanju vseh razkritih političnih ciljev.

V primeru navzkrižja interesov zavarovalnice ali subjekt, ki upravlja njihov portfelj sredstev, zagotovijo, da je naložba opravljena v interesu imetnikov polic in upravičencev.

3.  

Brez poseganja v odstavek 2, se za sredstva v zvezi s pogodbami o življenjskem zavarovanju, pri katerih naložbeno tveganje nosijo imetniki polic, uporabljajo drugi, tretji in četrti pododstavek tega odstavka.

Če so v pogodbi predvidena upravičenja neposredno povezana z vrednostjo enot v KNPVP, kot je določeno v ►M13  Direktivi 2009/65/ES ◄ , ali z vrednostjo naložb v notranjem skladu, ki ga imajo zavarovalnice in je običajno razdeljen v enote, morajo biti zavarovalno-tehnične rezervacije glede teh upravičenj čim tesneje povezane s temi enotami ali, v primerih, ko enote niso oblikovane, s temi naložbami.

Če so v pogodbi predvidena upravičenja neposredno povezana z borznim indeksom ali drugo referenčno vrednostjo razen tistih iz drugega pododstavka, morajo biti zavarovalno-tehnične rezervacije glede teh upravičenj čim tesneje povezane bodisi z enotami, za katere se šteje, da predstavljajo referenčno vrednost, bodisi, v primeru ko enote niso oblikovane, z naložbami ustrezne varnosti in tržnosti, ki so čim tesneje povezane z naložbami, na katerih temelji določena referenčna vrednost.

Kadar upravičenja iz drugega in tretjega pododstavka vključujejo jamstvo za uspešno izvedbo naložbe ali druge garantirane prejemke, se za sredstva za kritje ustreznih dodatnih zavarovalno-tehničnih rezervacij uporablja odstavek 4.

4.  

Brez poseganja v odstavek 2, se za sredstva, ki jih ne zajema odstavek 3, uporabljajo drugi do peti pododstavek tega odstavka.

Uporaba izvedenih instrumentov je mogoča, če prispevajo k zmanjšanju tveganj ali olajšajo učinkovito upravljanje portfelja.

Naložbe in sredstva, ki niso sprejeta v trgovanje na urejenem finančnem trgu, se zadrži na preudarni ravni.

Sredstva so primerno razpršena na način, ki preprečuje pretirano zanašanje na katero koli sredstvo, izdajatelja ali skupino podjetij ali geografsko območje in pretirano kopičenje tveganj v portfelju kot celoti.

Naložbe v sredstva, ki jih izda isti izdajatelj ali izdajatelji, ki pripadajo isti skupini, ne smejo izpostaviti podjetja pretiranemu tveganju.

▼M13

5.   Zavarovalnice in pozavarovalnice pri odločanju o svoji naložbeni strategiji upoštevajo možen makroekonomski razvoj in razvoj na finančnih trgih.

Zavarovalnice in pozavarovalnice pri odločanju o svoji naložbeni strategiji upoštevajo tudi učinke tveganj glede trajnostnosti na svoje naložbe ter morebitni dolgoročni učinek svojih naložbenih odločitev na dejavnike trajnostnosti.

6.   Zavarovalnice in pozavarovalnice na zahtevo nadzornega organa pri odločanju o svoji naložbeni strategiji upoštevajo makrobonitetne pomisleke in ocenijo, v kolikšni meri lahko njihova naložbena strategija vpliva na makroekonomski razvoj in razvoj na finančnih trgih ter v kolikšni meri se lahko spremeni v vir sistemskega tveganja, in te vidike vključijo v svoje naložbene odločitve. 7.   Za namene odstavkov 5 in 6 tega člena imajo makroekonomski razvoj in razvoj na finančnih trgih ter makrobonitetni pomisleki enak pomen kot v členu 45. 8.   Nadzorni organ pri odločanju, ali naj zavarovalnici ali pozavarovalnici, ki je hčerinsko podjetje, vključeno v nadzor skupine v skladu s členom 213(2), točki (a) in (b), predloži zahtevo iz odstavka 6 tega člena, preuči, ali na ravni skupine udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding s sedežem v Uniji izvaja oceno iz odstavka 6 tega člena, ki zajema posebnosti tega hčerinskega podjetja.

▼B

Člen 133

Svoboda naložb

1.   Države članice od zavarovalnic in pozavarovalnic ne zahtevajo, da vlagajo v določene kategorije naložb. 2.   Države članice ne pogojujejo naložbenih odločitev zavarovalnice ali pozavarovalnice ali njenega naložbenega upravitelja s kakršno koli predhodno odobritvijo ali zahtevo po sistemskem obveščanju. 3.   Ta člen ne posega v zahteve držav članic, ki omejujejo vrste sredstev ali referenčne vrednosti, na katere so lahko vezane ugodnosti iz zavarovalnih polic. Vsa takšna pravila se uporabljajo samo v primeru, če naložbeno tveganje nosi imetnik police, ki je fizična oseba; pravila ne smejo biti bolj omejujoča kot tista iz ►M13  Direktive 2009/65/ES ◄ .

Člen 134

Lokalizacija sredstev in prepoved zastavitve sredstev

1.  

Glede zavarovalnih tveganj, ki se nahajajo v Skupnosti, države članice ne zahtevajo, da se sredstva za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij, povezanih s temi tveganji, nahajajo znotraj Skupnosti ali v določenih državah članicah.

Kar zadeva izterljive zneske iz pozavarovalnih pogodb proti podjetjem, ki so pridobila dovoljenje v skladu s to direktivo ali ki imajo sedež v tretji državi, katere režim solventnosti se šteje za enakovrednega v skladu s členom 172, države članice prav tako ne zahtevajo lokalizacije sredstev, ki pokrivajo te izterljive zneske, znotraj Skupnosti.

2.   Države članice za oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij ne smejo obdržati ali uvesti sistema z bruto pridržanjem, ki zahteva zastavitev sredstev za kritje prenosnih premij in škodnih rezervacij, če je pozavarovatelj zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje v skladu s to direktivo.

▼M5

Člen 135

Delegirani akti in regulativni tehnični standardi za kvalitativne zahteve

1.  

Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobno določajo kvalitativne zahteve na naslednjih področjih:

(a) 

opredelitev, meritev, nadzor in upravljanje tveganj, ki izhajajo iz naložb v povezavi s prvim pododstavkom člena 132(2);

(b) 

opredelitev, meritev, nadzor in upravljanje posebnih tveganj, ki izhajajo iz naložb v izvedene instrumente in sredstva iz drugega pododstavka člena 132(4) ter določitev, koliko taka sredstva prispevajo k zmanjšanju tveganj ali učinkovitemu upravljanju portfelja, kakor je navedeno v tretjem pododstavku člena 132(4).

▼M7

2.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 301a te direktive za dopolnitev te direktive, v katerih opredeli podrobnosti okoliščin, v katerih se lahko uvedejo sorazmerne dodatne kapitalske zahteve, če so kršene zahteve iz člena 5 ali 6 Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta ( 20 ), brez poseganja v člen 101(3) te direktive. 3.   Za dosledno harmonizacijo v zvezi z odstavkom 2 tega člena EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredelijo metodologije za izračun v njem navedenih sorazmernih dodatnih kapitalskih zahtev.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

POGLAVJE VII

Zavarovalnice in pozavarovalnice v težavah ali v stanju nepravilnosti

Člen 136

Identificiranje in obveščanje o poslabšanju finančnega stanja zavarovalnice in pozavarovalnice

Zavarovalnice in pozavarovalnice imajo na voljo postopke za identificiranje poslabšanja finančnega položaja in nemudoma obvestijo nadzorne organe, ko pride do takšnega poslabšanja.

▼M13

Člen 136a

Poslabšanje solventnostnega stanja

1.   Nadzorni organi imajo pooblastila, da po obvestilu na podlagi člena 136 ali po ugotovitvi poslabšanja finančnega stanja na podlagi člena 36(3), kadar se solventnostno stanje podjetja poslabša, sprejmejo ukrepe, potrebne za odpravo tega poslabšanja. 2.  

Ukrepi iz odstavka 1 morajo biti sorazmerni s tveganjem in sorazmerni s pomembnostjo poslabšanja razmer. Države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi pooblastila za sprejemanje vsaj naslednjih ukrepov:

(a) 

zahteve, da upravni, upravljalni ali nadzorni organ podjetja posodobi preventivni načrt sanacije, pripravljen v skladu s členom 5 Direktive (EU) 2025/1 Evropskega parlamenta in Sveta ( 21 ), kadar se okoliščine razlikujejo od predpostavk iz navedenega načrta;

(b) 

zahteve, da upravni, upravljalni ali nadzorni organ podjetja sprejme ukrepe iz preventivnega načrta sanacije, pripravljenega v skladu s členom 5 Direktive (EU) 2025/1; kadar se načrt posodobi na podlagi točke (a) tega odstavka, morajo sprejeti ukrepi vključevati morebitne posodobljene ukrepe;

(c) 

zahteve, da upravni, upravljalni ali nadzorni organ podjetja, ki nima preventivnega načrta sanacije iz člena 5 Direktive (EU) 2025/1, ugotovi vzroke za neskladnost ali verjetno neskladnost z regulativnimi zahtevami ter opredeli ustrezne ukrepe in časovni okvir za izpolnitev teh regulativnih zahtev;

(d) 

zahteve, da upravni, upravljalni ali nadzorni organ podjetja začasno ustavi ali omeji variabilne prejemke in bonuse, izplačila iz naslova instrumentov lastnih sredstev ali vračila ali začasno prodajo postavk lastnih sredstev.

▼B

Člen 137

Neskladnost z zavarovalno-tehničnimi rezervacijami

Če zavarovalnica ali pozavarovalnica ne ravna v skladu z oddelkom 2 poglavja VI, lahko nadzorni organi njene domače države članice prepovejo prosto razpolaganje s sredstvi, potem ko so svoje namene sporočili nadzornim organom držav članic gostiteljic. Nadzorni organi matične države članice določijo sredstva, ki jih bodo takšni ukrepi zajemali.

Člen 138

Neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom

1.   Zavarovalnice in pozavarovalnice nemudoma obvestijo nadzorne organe, ko ugotovijo, da zahtevani solventnostni kapital ni več ustrezen, ali če obstaja tveganje neskladnosti v naslednjih treh mesecih. 2.   V dveh mesecih od ugotovitve neskladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom zadevna zavarovalnica ali pozavarovalnica predloži nadzornemu organu v odobritev realni sanacijski načrt. 3.  

Nadzorni organ od zadevne zavarovalnice ali pozavarovalnice zahteva, da sprejme potrebne ukrepe, da v šestih mesecih od ugotovitve neskladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom ponovno vzpostavi raven primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali da zmanjša svoj profil tveganj, da zagotovi skladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom.

Nadzorni organ lahko to obdobje podaljša za tri mesece, če je ustrezno.

▼M5

4.   ►M13  V primeru izjemnih težkih razmer, ki vplivajo na zavarovalnice in pozavarovalnice, ki imajo pomemben delež na trgu ali v prizadetih vrstah poslovanja, kot jih razglasi EIOPA, lahko nadzorni organ za prizadeta podjetja podaljša obdobje iz odstavka 3, drugi pododstavek, za največ sedem let, ob upoštevanju vseh relevantnih dejavnikov, tudi povprečnega trajanja zavarovalno-tehničnih rezervacij. ◄

►M13  Brez poseganja v pooblastila EIOPA iz člena 18 Uredbe (EU) št. 1094/2010 EIOPA za namene tega odstavka na zahtevo zadevnega nadzornega organa in, kadar je primerno, po posvetovanju z ESRB razglasi obstoj izjemnih težkih razmer. ◄ Zadevni nadzorni organ lahko vloži prošnjo, če je malo verjetno, da bo zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki ima pomemben delež na trgu ali v prizadeti panogi, izpolnila zahteve iz odstavka 3. Izjemne težke razmere obstajajo, če na finančno stanje zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki ima pomemben delež na trgu ali v prizadetih vrstah poslovanja, resno ali negativno vpliva eden ali več naslednjih pogojev:

(a) 

padec na finančnih trgih, ki je nepredviden, oster in precejšen;

(b) 

okolja z dolgotrajno nizko obrestno mero;

(c) 

huda nesreča z velikim učinkom.

EIOPA v sodelovanju z zadevnim nacionalnim nadzornim organom redno ocenjuje, ali pogoji iz drugega odstavka še obstajajo. EIOPA v sodelovanju z zadevnim nadzornim organom razglasi konec izjemno težkih razmer.

Zadevna zavarovalnica ali pozavarovalnica svojemu nadzornemu organu vsake 3 mesece predloži poročilo o napredku, v katerem opredeli sprejete ukrepe in napredek pri ponovni vzpostavitvi primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali zmanjšanje profila tveganja z namenom izpolnitve zahteve po solventnostnem kapitalu.

Podaljšanje obdobja iz prvega pododstavka se prekliče, če je iz poročila o napredku razvidno, da ni bistvenega napredka pri ponovni vzpostavitvi primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali zmanjšanju profila tveganja z namenom izpolnitve zahteve po solventnostnem kapitalu od datuma, ko je bilo ugotovljeno, da zahteva po solventnostnem kapitalu ni izpolnjena do datuma predložitve poročila o napredku.

▼B

5.   Če nazorni organ meni, da se bo finančno stanje zadevnega podjetja še naprej slabšalo, v izjemnih okoliščinah lahko tudi omeji ali prepove prosto razpolaganje s sredstvi tega podjetja. Nadzorni organ obvesti nadzorne organe držav članic gostiteljic o vseh sprejetih ukrepih. Ti organi na zahtevo nadzornega organa matične države članice sprejmejo enake ukrepe. Nadzorni organ matične države članice določi sredstva, ki jih bodo takšni ukrepi zajemali.

▼M13

Člen 139

Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom

1.   Zavarovalnice in pozavarovalnice takoj obvestijo nadzorni organ, če ugotovijo neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom ali če obstaja tveganje neskladnosti v naslednjih treh mesecih.

Za namene prvega pododstavka tega odstavka se zahteva po obveščanju nadzornega organa uporablja ne glede na to, ali zavarovalnica ali pozavarovalnica ugotovi neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom ali tveganje neskladnosti med izračunom zahtevanega minimalnega kapitala na podlagi člena 129(4) ali med izračunom zahtevanega minimalnega kapitala med dvema datumoma, ko se tak izračun poroča nadzornemu organu na podlagi člena 129(4).

2.   V enem mesecu od ugotovitve neskladnosti z zahtevanim minimalnim kapitalom ali od ugotovitve tveganja neskladnosti zadevna zavarovalnica ali pozavarovalnica predloži nadzornemu organu v odobritev realni kratkoročni finančni načrt, kako v roku treh mesecev od take ugotovitve povrniti primerna osnovna lastna sredstva najmanj na raven zahtevanega minimalnega kapitala ali znižati svoj profil tveganj, da se zagotovi skladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom. 3.   Če se v dveh mesecih po prejemu podatkov iz odstavka 1 ne začne postopek prenehanja, nadzorni organ matične države članice preuči možnost omejitve ali prepovedi prostega razpolaganja s sredstvi zavarovalnice ali pozavarovalnice. Nadzorne organe držav članic gostiteljic o tem ustrezno obvesti. Ti organi na zahtevo nadzornega organa matične države članice sprejmejo enake ukrepe. Nadzorni organ matične države članice določi sredstva, ki jih takšni ukrepi zajemajo. 4.   EIOPA lahko pripravi smernice za ukrepe, ki bi jih morali sprejeti nadzorni organi, kadar ugotovijo neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom ali tveganje neskladnosti iz odstavka 1.

▼B

Člen 140

Prepoved prostega razpolaganja s sredstvi na ozemlju države članice

Države članice sprejmejo ukrepe, ki so potrebni, da lahko v skladu z nacionalno zakonodajo prepovejo prosto razpolaganje s sredstvi na njihovem ozemlju v primerih, predvidenih v členih 137 do 139 in členu 144(2), na zahtevo matične države članice podjetja, ki določi sredstva, ki naj jih zajamejo ti ukrepi.

▼M13

Člen 141

Nadzorna pooblastila v primeru poslabšanja finančnega položaja

1.   Kadar nadzorni organi za katere koli od ukrepov iz členov 136a, 138 in 139 menijo, da so neučinkoviti ali niso zadostni za obravnavanje slabšanja solventnostnega stanja podjetja, imajo ti nadzorni organi pooblastila, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito interesov imetnikov polic v primeru zavarovalnih pogodb ali obveznosti, ki izhajajo iz pozavarovalnih pogodb. 2.   Ti ukrepi morajo biti sorazmerni in tako odražati stopnjo in trajanje slabšanja solventnostnega stanja zadevne zavarovalnice ali pozavarovalnice.

▼B

Člen 142

Sanacijski in finančni načrt

1.  

Sanacijski načrt iz člena 138(2) in finančni načrt iz člena 139(2) vsebujeta najmanj podrobnosti ali dokaze glede:

(a) 

ocen stroškov upravljanja, zlasti tekočih splošnih stroškov in provizije;

(b) 

ocene prihodkov in odhodkov v zvezi z neposrednim poslovanjem, sprejemi obveznosti pozavarovanja in odstopi pozavarovanja;

(c) 

predvideno bilanco stanja;

(d) 

ocen finančnih sredstev, namenjenih za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij, zahtevanega solventnostnega kapitala in zahtevanega minimalnega kapitala.

(e) 

celotne pozavarovalne police.

2.   Če so nadzorni organi zahtevali sanacijski načrt iz člena 138(2) ali finančni načrt iz člena 139(2) v skladu z odstavkom 1 tega člena, ne izdajo potrdila v skladu s členom 39, če menijo, da so pravice imetnikov polic ali pogodbene obveznosti pozavarovalnice ogrožene.

▼M5

Člen 143

Delegirani akti in regulativni tehnični standardi glede člena 138(4)

1.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki dopolnijo primere izjemno težkih razmer ter opredeljujejo dejavnike in merila, ki jih mora upoštevati EIOPA, kadar razglasi obstoj izjemno težkih razmer, in nadzorni organi, kadar določajo podaljšanje obdobja sanacije v skladu s členom 138(4). 2.   Za zagotovitev dosledne harmonizacije v zvezi s členom 138(2), členom 139(2) in členom 141 EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da opredeli sanacijski načrt iz člena 138(2) ter finančni načrt iz člena 139(2) in v zvezi s členom 141, pri čemer stori vse potrebno, da se izogne procikličnim učinkom.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

Člen 144

Odvzem dovoljenja

1.  

Nadzorni organ domače države članice, lahko odvzame dovoljenje, ki ga je izdal zavarovalnici ali pozavarovalnici v naslednjih primerih:

(a) 

zadevno podjetje ne uporabi dovoljenja v roku 12 mesecev, se mu izrecno odreče ali preneha opravljati dejavnost za več kakor šest mesecev, razen če je zadevna država članica določila, da dovoljenje v takšnih primerih preneha veljati;

(b) 

zadevno podjetje ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev dovoljenja;

(c) 

zadevno podjetje resno ne izpolnjuje svojih obveznosti iz predpisov, ki veljajo zanj.

Nadzorni organ matične države članice odvzame dovoljenje, ki ga je izdal zavarovalnici ali pozavarovalnici, če podjetje nima zahtevanega minimalnega kapitala in nadzorni organ meni, da je predloženi finančni načrt očitno neustrezen ali zadevno podjetje ne izpolnjuje odobrenega načrta v treh mesecih od ugotovitve neskladnosti z zahtevanim minimalnim kapitalom.

2.  

V primeru odvzema ali zapadlosti dovoljenja nadzorni organ matične države članice o tem obvesti nadzorne organe drugih držav članic, ti organi pa sprejmejo ustrezne ukrepe, da zavarovalnici ali pozavarovalnici preprečijo začetek novih poslov na njihovem ozemlju.

Nadzorni organ matične države članice skupaj s temi organi sprejme ustrezne ukrepe, da zaščiti interese zavarovancev in omeji zlasti prosto razpolaganje s sredstvi zavarovalnice v skladu s členom 140.

3.   Vsaka odločba o odvzemu dovoljenja mora vsebovati podrobne razloge, zadevne zavarovalnice ali pozavarovalnice pa morajo biti o tem obveščene.

▼M13

4.   V primeru odvzema dovoljenja države članice zagotovijo, da za zavarovalnice in pozavarovalnice še naprej veljajo splošna pravila in cilji zavarovalniškega nadzora iz naslova I, poglavje III, vsaj dokler se ne začne kakršen koli postopek prenehanja.

POGLAVJE VIIa

Makrobonitetna orodja

Člen 144a

Upravljanje likvidnostnega tveganja

1.   Države članice zagotovijo, da se z upravljanjem likvidnostnega tveganja zavarovalnic in pozavarovalnic iz člena 44(2), drugi pododstavek, točka (d), zagotovi, da te ohranijo ustrezno likvidnost za poravnavo svojih finančnih obveznosti do imetnikov polic in drugih nasprotnih strank, ko zapadejo v plačilo, tudi v stresnih razmerah. 2.   Za namene odstavka 1 države članice zagotovijo, da zavarovalnice in pozavarovalnice pripravijo in posodabljajo načrt za upravljanje likvidnostnega tveganja, ki zajema analizo kratkoročne likvidnosti in v katerem so predvideni vhodni in izhodni denarni tokovi v zvezi z njihovimi sredstvi in obveznostmi. Zavarovalnice in pozavarovalnice na zahtevo nadzornih organov razširijo načrt upravljanja likvidnostnega tveganja še na analizo srednjeročne in dolgoročne likvidnosti. Države članice zagotovijo, da zavarovalnice in pozavarovalnice oblikujejo in posodabljajo niz kazalnikov likvidnostnega tveganja za opredelitev, spremljanje in obravnavanje morebitnih likvidnostnih težav. 3.   Države članice zagotovijo, da zavarovalnice in pozavarovalnice nadzornim organom predložijo načrt za upravljanje likvidnostnega tveganja, kot del podatkov iz člena 35(1). 4.   Države članice zagotovijo, da malim in nekompleksnim podjetjem in podjetjem, ki so pridobila predhodno odobritev nadzornega organa na podlagi člena 29d, ni treba pripraviti načrta za upravljanje likvidnostnega tveganja iz odstavka 2 tega člena. 5.   Države članice zagotovijo, da lahko zavarovalnice in pozavarovalnice, kadar uporabijo uskladitveno prilagoditev iz člena 77b ali prilagoditev za nestanovitnost iz člena 77d, združijo načrt za upravljanje likvidnostnega tveganja iz odstavka 2 tega člena z načrtom, ki se zahteva v skladu s členom 44(2), četrti pododstavek.

Člen 144b

Nadzorna pooblastila za odpravo likvidnostnih ranljivosti v izjemnih okoliščinah

1.   Nadzorni organi v okviru postopka rednega nadzornega pregleda spremljajo likvidnostni položaj zavarovalnic in pozavarovalnic. Kadar ugotovijo pomembna likvidnostna tveganja, o tem obvestijo zadevno zavarovalnico ali pozavarovalnico. Zavarovalnica ali pozavarovalnica pojasni, kako namerava obravnavati ta likvidnostna tveganja. 2.   Države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi potrebna pooblastila, da od podjetij zahtevajo, da okrepijo svoj likvidnostni položaj, kadar se ugotovijo pomembna likvidnostna tveganja ali pomanjkljivosti. Takšna pooblastila se uporabijo, kadar so podani zadostni dokazi, da obstajajo pomembna likvidnostna tveganja, in zavarovalnica ali pozavarovalnica ni sprejela učinkovitih popravnih ukrepov.

Nadzorni organ vsaj enkrat na šest mesecev pregleda ukrepe, ki jih sprejme na podlagi tega odstavka, in jih odpravi, ko podjetje sprejme učinkovite popravne ukrepe.

Nadzorni organ po potrebi z EIOPA deli dokaze o ranljivostih v smislu likvidnostnih tveganj.

3.  

Države članice zagotovijo, da so nadzorni organi v zvezi s posameznimi podjetji, ki se soočajo s pomembnimi likvidnostnimi tveganji, ki lahko neposredno ogrozijo zaščito imetnikov polic ali stabilnost finančnega sistema, pooblaščeni, da začasno:

(a) 

omejijo ali začasno ustavijo izplačila dividend delničarjem in drugim podrejenim upnikom;

(b) 

omejijo ali začasno ustavijo druga plačila delničarjem in drugim podrejenim upnikom;

(c) 

omejijo ali začasno ustavijo odkup lastnih delnic ter vračilo ali izplačilo postavk lastnih sredstev;

(d) 

omejijo ali začasno ukinejo bonuse ali druge variabilne prejemke;

(e) 

začasno ukinejo pravice do izplačila odkupne vrednosti za imetnike polic življenjskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: pravice do izplačila odkupne vrednosti).

Pooblastilo za začasno ukinitev pravic do izplačila odkupne vrednosti se izvaja le v izjemnih okoliščinah, ki zadevajo podjetje, kot skrajni ukrep in kadar je to v skupnem interesu imetnikov polic in upravičencev podjetja. Nadzorni organ pred izvajanjem tega pooblastila upošteva morebitne nenamerne učinke na finančne trge, in na pravice imetnikov polic in upravičencev iz podjetja, tudi v čezmejnem okviru. Nadzorni organi objavijo razloge za uporabo tega pooblastila.

Uporaba katerega koli ukrepa iz prvega pododstavka traja največ tri mesece. Države članice zagotovijo, da se ukrep lahko podaljša, če so razlogi, ki ga upravičujejo, še vedno prisotni, in da se ne uporablja več, ko ti razlogi niso več prisotni.

Brez poseganja v člen 144c(6) države članice zagotovijo, da zadevne zavarovalnice in pozavarovalnice, dokler nadzorni organi ne odpravijo začasne ukinitve pravic do izplačila odkupne vrednosti, ne:

(a) 

izplačajo kakršnega koli dobička ali drugih plačil delničarjem ali drugim podrejenim upnikom;

(b) 

izvajajo odkupa lastnih delnic ali vračajo ali izplačujejo postavk kakršnih koli lastnih sredstev ali

(c) 

plačujejo bonusov ali drugih variabilnih prejemkov članom upravnih, upravljalnih ali nadzornih organov, nosilcem ključnih funkcij ali višjemu vodstvu.

Države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi potrebna pooblastila za izvrševanje zahtev iz četrtega pododstavka.

Države članice zagotovijo, da so telesa in organi z makrobonitetnim mandatom, kadar niso tudi nadzorni organi, ustrezno in pravočasno obveščeni o nameri nadzornega organa, da uporabi pooblastila iz tega odstavka, in da so vključeni v ocenjevanje morebitnih nenamernih učinkov iz drugega pododstavka.

Države članice zagotovijo, da nadzorni organi obvestijo EIOPA in ESRB vsakič, ko se za obravnavanje tveganja za stabilnost finančnega sistema izvajajo pooblastila iz tega odstavka.

4.   Pri izvajanju pooblastila iz odstavka 3 tega člena, nadzorni organi ustrezno upoštevajo merila sorazmernosti iz člena 29(3).

Kadar EIOPA po posvetovanju z ESRB meni, da je izvajanje pooblastil iz odstavka 3 s strani pristojnega organa pretirano, zadevnemu nadzornemu organu izda mnenje, da bi bilo treba odločitev tega nadzornega organa pregledati. To mnenje se ne objavi.

5.   Pri izvajanju pooblastila iz odstavka 3 tega člena, nadzorni organi upoštevajo dokaze, ki izhajajo iz postopka nadzornega pregleda, ter v prihodnost usmerjeno oceno solventnosti in finančnega položaja zadevnih podjetij v skladu z oceno iz člena 45(1), drugi pododstavek, točki (a) in (b). 6.   Pooblastila iz odstavka 3 se lahko izvajajo v zvezi z zadevnimi podjetji, ki poslujejo v zadevni državi članici, kadar izjemne okoliščine iz odstavka 3 vplivajo na celoten zavarovalniški trg ali njegov znaten del.

Države članice imenujejo organ za izvajanje pooblastil iz prvega pododstavka.

Kadar imenovani organ ni nadzorni organ, država članica zagotovi ustrezno usklajevanje in izmenjavo podatkov med različnimi organi. Od vseh organov se zlasti zahteva, da tesno sodelujejo in izmenjajo vse podatke, ki bi bili lahko potrebni za ustrezno opravljanje nalog, naloženih organu, imenovanem na podlagi tega odstavka.

7.   Države članice zagotovijo, da organ iz odstavka 6, drugi pododstavek, pravočasno obvesti EIOPA, kadar je sprejet ukrep za obravnavo tveganja za stabilnost finančnega sistema pa tudi ESRB, o uporabi pooblastil iz odstavka 6.

Obvestilo vključuje opis uporabljenega ukrepa, njegovo trajanje ter razloge za uporabo pooblastila, vključno z razlogi, zakaj se je ukrep štel za učinkovitega in sorazmernega glede na svoje negativne učinke na imetnike polic.

8.  

Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, EIOPA po posvetovanju z ESRB pripravi smernice, v katerih podrobneje določi:

(a) 

ukrepe za odpravo pomanjkljivosti pri upravljanju likvidnostnega tveganja ter obliko, aktivacijo in kalibracijo pooblastil, ki jih nadzorni organi lahko izvajajo za okrepitev likvidnostnega položaja podjetij, kadar se ugotovijo likvidnostna tveganja in jih ta podjetja ne odpravijo ustrezno;

(b) 

obstoj izjemnih okoliščin, ki upravičujejo začasno ukinitev pravic do izplačila odkupne vrednosti;

(c) 

pogoje za zagotovitev dosledne uporabe začasne ukinitve pravic do izplačila odkupne vrednosti kot skrajni ukrep po vsej Uniji in vidike, ki jih je treba upoštevati za enako in ustrezno zaščito imetnikov polic v vseh matičnih jurisdikcijah in jurisdikcijah gostiteljicah.

Člen 144c

Nadzorni ukrepi za ohranitev finančnega položaja podjetij med izjemnimi pretresi na ravni sektorja

1.   Brez poseganja v člen 141 države članice zagotovijo, da so nadzorni organi pooblaščeni za sprejemanje ukrepov za ohranitev finančnega položaja posameznih zavarovalnic ali pozavarovalnic v obdobjih izjemnih pretresov na ravni sektorja, ki lahko ogrozijo finančni položaj zadevnega podjetja ali stabilnost finančnega sistema. 2.  

V obdobjih izjemnih pretresov na ravni sektorja imajo nadzorni organi pooblastilo, da od podjetij s posebno ranljivim profilom tveganj zahtevajo, da sprejmejo vsaj naslednje ukrepe:

(a) 

omejijo ali začasno ustavijo izplačila dividend delničarjem in drugim podrejenim upnikom;

(b) 

omejijo ali začasno ustavijo druga plačila delničarjem in drugim podrejenim upnikom;

(c) 

omejijo ali začasno ustavijo odkup lastnih delnic ter vračilo ali izplačilo postavk lastnih sredstev;

(d) 

omejijo ali začasno ukinejo bonuse ali druge variabilne prejemke.

Države članice zagotovijo, da so ustrezna nacionalna telesa in organi z makrobonitetnim mandatom, ustrezno obveščeni o nameri nacionalnega nadzornega organa, da uporabi pooblastila iz tega člena, in da so ustrezno vključeni v oceno izjemnih pretresov na ravni sektorja v skladu s tem odstavkom.

3.   Pri izvajanju pooblastila iz odstavka 2 tega člena nadzorni organi ustrezno upoštevajo merila sorazmernosti iz člena 29(3) ter morebitne odobrene meje dovoljenega tveganja podjetja in pragove njegovega sistema upravljanja tveganj. 4.   Pri izvajanju pooblastila iz odstavka 2 tega člena nadzorni organi upoštevajo dokaze, ki izhajajo iz postopka nadzornega pregleda, ter v prihodnost usmerjeno oceno solventnosti in finančnega položaja zadevnih podjetij v skladu z oceno iz člena 45(1), drugi pododstavek, točki (a) in (b). 5.   Uporaba ukrepov iz odstavka 2 traja, dokler so prisotni razlogi, ki upravičujejo ukrepe. Ti ukrepi se pregledajo vsaj vsake tri mesece in se odpravijo takoj, ko razlogi, ki upravičujejo ukrepe, niso več prisotni. 6.   Za namene tega člena se večje transakcije znotraj skupine iz člena 245(2), vključno z izplačilom dividend znotraj skupine, začasno ustavijo ali omejijo le, če ogrožajo solventnost ali likvidnostni položaj skupine ali vsaj enega od podjetij v skupini. Nadzorni organi povezanih podjetij se posvetujejo z nadzornikom skupine pred začasno ustavitvijo ali omejitvijo transakcij s preostankom skupine. 7.   Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, EIOPA po posvetovanju z ESRB pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, da opredeli merila za opredelitev izjemnih pretresov na ravni sektorja. EIOPA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 29. januarja 2026.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Člen 144d

Uporaba dodatnih makrobonitetnih orodij

1.  

Za zagotovitev dosledne uporabe makrobonitetnih orodij iz člena 45(1), točka (e), člena 132(6) in člena 144a(2) EIOPA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov o merilih, ki jih morajo nadzorni organi upoštevati pri opredelitvi zavarovalnic ali pozavarovalnic in skupin, od katerih se zahteva, da:

(a) 

izvedejo dodatne makrobonitetne analize iz člena 45(1), točka (e), ob upoštevanju okoliščin iz odstavka 9 navedenega člena;

(b) 

vključijo makrobonitetne vidike v skladu z načelom preudarne osebe iz člena 132(6) ob upoštevanju okoliščin iz odstavka 8 navedenega člena;

(c) 

pripravijo in vzdržujejo načrt za upravljanje likvidnostnega tveganja, ki zajema analizo srednje- in dolgoročne likvidnosti, v skladu s členom 144a(2).

EIOPA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka predloži Komisiji do 29. januarja 2026.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

2.   Za zagotovitev dosledne uporabe makrobonitetnih orodij iz člena 144a(2) EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo vsebino in pogostost posodabljanja načrtov za upravljanje likvidnostnega tveganja, pri čemer upošteva morebitno kombinacijo načrtov iz odstavka 5 navedenega člena. EIOPA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 29. januarja 2026.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

3.   Za namene odstavka 1, točki (a) in (b), morajo biti merila, ki se upoštevajo, sorazmerna z naravo, obsegom in kompleksnostjo tveganj, ter zlasti s stopnjo medsebojne povezanosti s finančnimi trgi ter čezmejno naravo zavarovalnih dejavnosti in naložb zavarovalnic in pozavarovalnic. 4.   Za namene odstavka 1, točka (c), morajo biti merila, ki se upoštevajo, sorazmerna z naravo, obsegom in kompleksnostjo tveganj, ter zlasti s sestavo portfeljev sredstev in obveznosti, naravo in spremenljivostjo zavarovalnih obveznosti ter izpostavljenostjo pričakovanih denarnih tokov sredstev tržnim nihanjem.

▼B

POGLAVJE VIII

Pravica do ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev

Oddelek 1

Ustanavljanje s strani zavarovalnic

Člen 145

Pogoji za ustanovitev podružnice

1.  

Država članica zagotovi, da zavarovalnica, ki namerava ustanoviti podružnico na ozemlju druge države članice, uradno obvesti nadzorne organe svoje domače države članice.

Vsaka stalna prisotnost podjetja na ozemlju države članice se obravnava enako kot podružnica, čeprav ta prisotnost ni v obliki podružnice, temveč obsega le pisarno, ki jo vodi lastno osebje podjetja ali neodvisna oseba, ki ima stalno pooblastilo, da deluje za podjetje, kot bi delovalo zastopstvo.

2.  

Države članice zahtevajo od vsake zavarovalnice, ki predlaga ustanovitev podružnice na ozemlju druge države članice, da v obvestilu iz odstavka 1 zagotovi naslednje podatke:

(a) 

državo članico, na ozemlju katere namerava ustanoviti podružnico;

(b) 

poslovni načrt, v katerem so navedene najmanj vrste predvidenih poslov, in strukturna organizacija podružnice;

▼M13

(c) 

ime osebe, ki ima zadostna pooblastila, da zavezuje zavarovalnico v odnosu do tretjih oseb;

▼B

(d) 

naslov v državi članici gostiteljici, na katerem je mogoče dobiti dokumente in na katerega jih je mogoče dostaviti, vključno z vsemi sporočili pooblaščenemu zastopniku.

▼M13 —————

▼B

3.   Če namerava zavarovalnica za neživljenjsko zavarovanje prek svoje podružnice kriti nevarnosti iz zavarovalne vrste 10 v delu A Priloge I brez prevoznikove odgovornosti, mora predložiti potrdilo, da je postala član nacionalnega biroja in nacionalnega škodnega sklada države članice gostiteljice. 4.   V primeru spremembe katerega koli podatka, sporočenega na podlagi točk (b), (c) ali (d) odstavka 2, pošlje zavarovalnica nadzornim organom matične države članice in države članice, v kateri je podružnica, pisno obvestilo najmanj en mesec pred uvedbo spremembe, tako da lahko nadzorni organi matične države članice in nadzorni organi države članice, v kateri je podružnica, izpolnijo svoje obveze po členu 146.

Člen 146

Sporočanje podatkov

1.  

Če nadzorni organi matične države članice ob upoštevanju načrtovanega poslovanja nimajo vzroka za dvom o primernosti sistema upravljanja ali finančnega stanja zavarovalnice ali zahtevah glede sposobnosti in primernosti pooblaščenih predstavnikov v skladu s členom 42, v treh mesecih od prejema podatkov iz člena 145(2) sporočijo te podatke nadzornim organom države članice gostiteljice in o tem obvestijo zadevno zavarovalnico.

Nadzorni organi matične države članice tudi potrdijo, da zavarovalnica krije zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital, izračunana v skladu s členoma 100 in 129.

2.  

Če nadzorni organi matične države članice zavrnejo sporočanje podatkov iz člena 145(2), nadzornim organom države članice gostiteljice, navedejo zavarovalnici razloge za svojo zavrnitev v treh mesecih od prejema podatkov.

Proti takšni zavrnitvi ali neukrepanju je dovoljena pritožba na sodišče v matični državi članici.

3.  

Preden prične podružnica zavarovalnice poslovati, nadzorni organi države članice gostiteljice, kjer je primerno, v dveh mesecih od prejema podatkov iz odstavka 1, obvestijo nadzorne organe matične države članice o pogojih za izvajanje poslovanja v državi članici podružnice, ki so v interesu splošnih koristi. Nadzorni organi matične države članice te podatke sporočijo zadevni zavarovalnici.

Zavarovalnica lahko ustanovi podružnico in začne poslovati od datuma, ko je nadzorni organ matične države članice prejel takšno obvestilo, ali v primeru, da le-tega ni, ob poteku roka iz prvega pododstavka.

Oddelek 2

Svoboda opravljanja storitev: zavarovalnice

Pododdelek 1

Splošne določbe

Člen 147

Predhodno obvestilo domači državi članici

Vsaka zavarovalnica, ki prvič namerava iz naslova svobode opravljanja storitev opravljati posle v eni državi članici ali več, najprej uradno obvesti nadzorne organe domače države članice in pri tem navede vrste nevarnosti ali obveznosti, ki jih namerava kriti.

Člen 148

Obvestilo domače države članice

1.  

V enem mesecu po obvestilu, opredeljenem v členu 147, nadzorni organi domače države članice pošljejo državi članici ali državam na ozemljih, kjer namerava zavarovalnica v okviru svobode opravljanja storitev opravljati posle:

(a) 

potrdilo, iz katerega je razvidno, da zavarovalnica krije zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital, izračunana v skladu s členoma 100 in 129;

(b) 

vrste, za katere je zavarovalnica pridobila dovoljenje;

(c) 

zavarovalne nevarnosti ali obveznosti, ki jih zavarovalnica namerava kriti v državi članici gostiteljici.

Hkrati nadzorni organi matične države članice o tem sporočilu obvestijo zadevno zavarovalnico.

2.  

Države članice, na ozemlju katerih namerava zavarovalnica za neživljenjsko zavarovanje kriti nevarnosti iz zavarovalne vrste 10 v delu A Priloge I, razen prevoznikove odgovornosti iz naslova svobode opravljanja storitev, lahko zahtevajo, da zavarovalnica predloži:

(a) 

ime in naslov predstavnika iz točke (h) člena 18(1).

(b) 

izjavo, da je postala članica nacionalnega biroja in nacionalnega škodnega sklada države članice gostiteljice.

3.  

Če nadzorni organi matične države članice ne posredujejo podatkov iz odstavka 1 v roku, ki je tam določen, v enakem obdobju sporočijo zavarovalnici razloge za svojo zavrnitev.

Proti takšni zavrnitvi ali neukrepanju je dovoljena pritožba na sodišče v matični državi članici.

4.   Zavarovalnica lahko prične poslovati od datuma, ko je obveščena o posredovanju podatkov iz prvega pododstavka odstavka 1.

▼M13

Člen 149

Spremembe narave tveganj ali obveznosti

1.   Postopek iz členov 147 in 148 se uporablja za vsako spremembo informacij iz člena 147, ki jo načrtuje zavarovalnica. 2.   Če se spremeni poslovanje, ki ga opravlja zavarovalnica v okviru svobode opravljanja storitev, in to bistveno vpliva na njen profil tveganj ali zavarovalne dejavnosti v eni ali več državah članicah gostiteljicah, zavarovalnica o tem takoj obvesti nadzorni organ matične države članice. Nadzorni organ matične države članice nemudoma obvesti nadzorne organe zadevnih držav članic gostiteljic.

▼B

Pododdelek 2

Avtomobilska odgovornost za škodo, povzročeno tretjim osebam

Člen 150

Obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam

1.   V primerih, ko zavarovalnica za neživljenjsko zavarovanje preko poslovalnice, ki se nahaja v eni državi članici, krije nevarnost, razen prevozniške odgovornosti, razvrščene v zavarovalno vrsto 10 v delu A Priloge I, ki je v drugi državi članici, država članica gostiteljica zahteva, da se navedeno podjetje včlani v nacionalni biro in nacionalni škodni sklad ter da sodeluje pri njunem financiranju. 2.  

Finančni prispevek iz odstavka 1 se opravi le v povezavi z nevarnostmi, razen prevozniške odgovornosti, iz zavarovalne vrste 10 v delu A Priloge I, ki se krije v okviru opravljanja storitev. Navedeni prispevek se izračuna na enaki osnovi kot za zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje, ki krijejo navedene nevarnosti, in sicer prek poslovalnice, ki je v tej državi članici.

Izračun se opravi glede na prihodek zavarovalnice od zavarovalnih premij iz te zavarovalne vrste v državi članici gostiteljici ali glede na število nevarnosti v tej zavarovalni vrsti, ki se krijejo tam.

3.   Država članica gostiteljica lahko zahteva od zavarovalnice, ki opravlja storitve da upošteva pravila v navedeni državi članici, kar zadeva kritje povečanih nevarnosti, če ta veljajo za zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje, ustanovljene v navedeni državi.

Člen 151

Nediskriminacija oseb, ki so vložile odškodninske zahtevke

Država članica gostiteljica od zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje zahteva, da zagotovi, da se osebe, ki so vložile odškodninske zahtevke v zvezi z dogodki, ki so se zgodili na njenem ozemlju, ne znajdejo v manj ugodnem položaju, in sicer zaradi tega, ker podjetje krije nevarnost, razen prevozniške odgovornosti, iz vrste 10 v delu A Priloge I v okviru opravljanja storitev in ne prek poslovalnice, ki je v tej državi.

Člen 152

Predstavnik

1.  

Za namene iz člena 151 država članica gostiteljica od zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje zahteva, da imenuje zastopnika, ki ima prebivališče ali poslovalnico na njenem ozemlju, ki bo zbiral vse potrebne informacije v zvezi z odškodninskimi zahtevki in ki bo imel zadostna pooblastila, da bo zastopal podjetje v odnosu do oseb, ki so utrpele škodo in ki bi lahko uveljavljale odškodninske zahtevke, vključno z izplačilom takšnih zahtevkov, ter da ga bo v zvezi s temi zahtevki zastopal ali ga po potrebi dal zastopati pred sodišči in organi te države članice.

Prav tako je mogoče zahtevati, da ta zastopnik zastopa zavarovalnico za neživljenjsko zavarovanje pred nadzornimi organi države članice gostiteljice, ko gre za preverjanje obstoja in veljavnosti polic zavarovanja avtomobilske odgovornosti.

2.   Država članica gostiteljica od predstavnika ne more zahtevati, da v imenu zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje, ki ga je imenovala, opravlja dejavnosti, razen tistih, ki so opredeljene v odstavku 1. 3.   Imenovanje zastopnika samo po sebi ne pomeni odprtja podružnice za namene člena 145. 4.   Če zavarovalnica ni imenovala pooblaščenca, smejo države članice dati svoje privoljenje pooblaščencu za obravnavo odškodninskih zahtevkov, imenovanemu skladno s členom 4 Direktive 2000/26/ES, da prevzame funkcijo pooblaščenca iz odstavka 1 tega člena.

▼M9

Oddelek 2A

▼M13

Obveščanje, pomembne čezmejne dejavnosti in platforme za sodelovanje

▼M9

Člen 152a

Uradno obveščanje

1.   Kadar nadzorni organ matične države članice namerava izdati dovoljenje zavarovalnici ali pozavarovalnici, katere poslovni načrt kaže, da del njenih dejavnosti temelji na svobodi opravljanja storitev ali svobodi ustanavljanja v drugi državi članici in da so te dejavnosti verjetno pomembne za trg države članice gostiteljice, nadzorni organ matične države članice o tem uradno obvesti EIOPA in nadzorni organ zadevne države članice gostiteljice.

▼M13

2.   Nadzorni organ matične države članice obvesti EIOPA in nadzorni organ zadevne države članice gostiteljice, če ugotovi, da se finančni položaj zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki izvaja dejavnosti na podlagi svobode opravljanja storitev ali pravice do ustanavljanja, poslabšuje ali da se v zvezi z njo pojavljajo druga tveganja – vključno s tistimi, ki zadevajo varstvo potrošnikov –, ki imajo lahko čezmejni učinek. Prav tako lahko nadzorni organ države članice gostiteljice obvesti EIOPA in nadzorni organ zadevne matične države članice, kadar ima resne in utemeljene pomisleke v zvezi z varstvom potrošnikov. Nadzorni organi lahko zadevo predložijo EIOPA in zaprosijo za njegovo pomoč, če ni mogoče najti dvostranske rešitve.

▼M9

3.   Uradna obvestila iz odstavkov 1 in 2 morajo biti dovolj podrobna, da omogočijo ustrezno presojo. 4.   Uradna obvestila iz odstavkov 1 in 2 ne posegajo v nadzorne pristojnosti nadzornih organov matične države članice in države članice gostiteljice, ki so določene v tej direktivi.

▼M13

Člen 152aa

Pomembne čezmejne dejavnosti

1.  

V tem oddelku „pomembne čezmejne dejavnosti“ pomeni zavarovalne in pozavarovalne dejavnosti, ki jih zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki ni razvrščena kot malo in nekompleksno podjetje, opravlja v dani državi članici gostiteljici v okviru pravice do ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev in ki izpolnjuje katero koli od naslednjih zahtev:

(a) 

skupni letni prihodek od bruto obračunanih premij, ki ustreza dejavnostim, ki jih podjetje opravlja v tej državi članici gostiteljici v okviru pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev, presega 15 000 000  EUR;

(b) 

nadzorni organ države članice gostiteljice meni, da so dejavnosti, ki se izvajajo v okviru pravice do ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev, pomembne za trg države članice gostiteljice.

2.   Za namene odstavka 1, točka (b), tega člena EIOPA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih podrobneje opredeli pogoje in merila, ki se uporabljajo pri določanju, katere zavarovalnice ali pozavarovalnice so relevantne za trg države članice gostiteljice.

EIOPA te osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka predloži Komisiji do 29. januarja 2026.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

3.   Za namene odstavka 1, točka (b), če nadzorni organ države članice gostiteljice meni, da so dejavnosti, ki se izvajajo v okviru pravice do ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev, relevantne za trg države članice gostiteljice, o tem obvesti nadzorni organ matične države članice in pri tem navede ustrezne razloge. 4.   Kadar se nadzorni organ matične države članice ne strinja z relevantnostjo dejavnosti, ki se izvajajo v okviru pravice do ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev, o tem v enem mesecu obvesti nadzorni organ države članice gostiteljice in pri tem navede ustrezne razloge. V primeru nesoglasja glede relevantnosti dejavnosti, ki se izvajajo v okviru pravice do ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev, lahko nadzorni organi zadevo predložijo EIOPA in ga prosijo za pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.

Člen 152ab

Okrepljeno sodelovanje pri nadzoru in izmenjava informacij med nadzornimi organi matične države in države gostiteljice v zvezi s pomembnimi čezmejnimi dejavnostmi

1.   V primeru pomembnih čezmejnih dejavnosti nadzorni organ matične države članice in nadzorni organ države članice gostiteljice sodelujeta, da ocenita, ali zavarovalnica jasno razume in skrbno upravlja tveganja, s katerimi se sooča ali bi se lahko soočila v državi članici gostiteljici.

Sodelovanje mora biti sorazmerno tveganjem, ki jih prinašajo pomembne čezmejne dejavnosti, in obsega vsaj naslednje vidike:

(a) 

sistem upravljanja, vključno s sposobnostjo upravnega, upravljalnega ali nadzornega organa, da razume posebnosti čezmejnega trga, orodja za upravljanje tveganj, vzpostavljeni notranji nadzor in postopke za zagotavljanje skladnosti za čezmejno poslovanje;

(b) 

zunanje izvajanje in distribucijska partnerstva;

(c) 

poslovno strategijo in obravnavo zahtevkov;

(d) 

varstvo potrošnikov.

2.   Nadzorni organ matične države članice pravočasno obvesti nadzorni organ države članice gostiteljice o izidu postopka nadzornega pregleda v zvezi s pomembnimi čezmejnimi dejavnostmi, kadar so bile ugotovljene morebitne težave glede skladnosti z zakoni in drugimi predpisi, ki se uporabljajo v državi članici gostiteljici ali matični državi članici, ali pomembne težave, povezane z vidiki iz odstavka 1, drugi pododstavek, in te težave vplivajo ali bi lahko vplivale na opravljanje dejavnosti v državi članici gostiteljici.

Nadzorni organ matične države članice nadzornemu organu države članice gostiteljice, v kateri podjetje vsaj enkrat letno ali, na zahtevo nadzornega organa zadevne države članice gostiteljice, pogosteje opravlja pomembne čezmejne dejavnosti, zagotovi naslednje informacije:

(a) 

zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital, kot ju sporoči zavarovalnica ali pozavarovalnica;

(b) 

zneske primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala oziroma zahtevanega minimalnega kapitala, kot jih sporoči zavarovalnica ali pozavarovalnica;

(c) 

navedbo morebitnih pomislekov nadzornega organa matične države članice v zvezi z izračunom zavarovalno-tehničnih rezervacij s strani zavarovalnice ali pozavarovalnice ter v zvezi s postavkami iz točk (a) in (b).

Nadzorni organ matične države članice nemudoma obvesti nadzorni organ države članice gostiteljice, v kateri podjetje opravlja pomembne čezmejne dejavnosti, če v naslednjih treh mesecih ugotovi poslabšanje finančnega položaja ali tveganje neskladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom ali zahtevanim minimalnim kapitalom.

Nadzorni organ države članice gostiteljice, v kateri zavarovalnica ali pozavarovalnica opravlja pomembne čezmejne dejavnosti, lahko na nadzorni organ matične države članice tega podjetja naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo za prejemanje informacij, ki niso navedene v prvem, drugem in tretjem pododstavku, če so povezane s solventnostjo, sistemom upravljanja ali poslovnim modelom tega podjetja. Nadzorni organ matične države članice te podatke zagotovi pravočasno.

3.   Kadar nadzorni organ matične države članice informacij iz odstavka 2 tega člena ne zagotovi pravočasno, lahko nadzorni organ zadevne države članice gostiteljice zadevo predloži EIOPA in zahteva njegovo pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. 4.   Če zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki opravlja pomembne čezmejne dejavnosti, ne izpolnjuje ali je verjetno, da v naslednjih treh mesecih ne bo izpolnjevala zahtevanega solventnostnega kapitala ali zahtevanega minimalnega kapitala, lahko nadzorni organ države članice gostiteljice, v kateri to podjetje opravlja pomembne čezmejne dejavnosti, od nadzornega organa matične države članice zahteva, da izvedeta skupni inšpekcijski pregled zavarovalnice ali pozavarovalnice na kraju samem, pri čemer pojasni razloge za takšno zahtevo.

Nadzorni organ matične države članice privoli v zahtevo iz prvega pododstavka ali jo zavrne v enem mesecu od njenega prejema.

5.   Kadar se nadzorni organ matične države članice strinja z izvedbo skupnega inšpekcijskega pregleda na kraju samem, povabi EIOPA k sodelovanju pri tem inšpekcijskem pregledu.

Po zaključku skupnega inšpekcijskega pregleda na kraju samem zadevna nadzorna organa v dveh mesecih sprejmeta skupne ugotovitve, tudi o najustreznejših nadzornih ukrepih. Nadzorni organ matične države članice te skupne ugotovitve upošteva pri odločanju o ustreznih nadzornih ukrepih.

Kadar nadzorna organa ne moreta sprejeti skupne ugotovitve glede skupnega inšpekcijskega pregleda na kraju samem, lahko kateri koli od njiju v dveh mesecih po izteku obdobja iz drugega pododstavka tega odstavka ter brez poseganja v nadzorne ukrepe in pooblastila, ki jih sprejme nadzorni organ matične države članice za obravnavanje neskladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom oziroma neskladnosti ali verjetne neskladnosti z zahtevanim minimalnim kapitalom, zadevo predloži EIOPA in zahteva njegovo pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. Po izteku dvomesečnega obdobja iz tega pododstavka ali če je bil dosežen dogovor o skupnih ugotovitvah med nadzornima organoma v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka, se zadeva ne predloži EIOPA.

Če je v dvomesečnem obdobju iz tretjega pododstavka tega odstavka kateri koli zadevni nadzorni organ predložil zadevo EIOPA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010, nadzorni organ matične države članice odloži sprejetje končnih ugotovitev skupnega inšpekcijskega pregleda na kraju samem in počaka na morebitno odločitev, ki jo lahko v skladu s členom 19(3) navedene uredbe sprejme EIOPA, ter sprejme ugotovitve v skladu s to odločitvijo. Vsi zadevni nadzorni organi priznajo te ugotovitve kot dokončne.

6.   Kadar nadzorni organ matične države članice zavrne izvedbo skupnega inšpekcijskega pregleda na kraju samem, nadzornemu organu države članice gostiteljice pisno pojasni razloge za takšno zavrnitev.

Kadar se nadzorni organi ne strinjajo z razlogi za zavrnitev, lahko zadevo predložijo EIOPA in zahtevajo njegovo pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010 v enem mesecu po obvestilu o odločitvi nadzornega organa matične države članice. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.

▼M9

Člen 152b

Platforme za sodelovanje

1.  

EIOPA lahko v primeru utemeljenih pomislekov glede negativnih učinkov na imetnike polic na lastno pobudo ali na zahtevo enega ali več zadevnih nadzornih organov vzpostavi in koordinira platformo za sodelovanje, da se okrepi izmenjava informacij in spodbudi sodelovanje med zadevnimi nadzornimi organi, kadar zavarovalnica ali pozavarovalnica izvaja ali namerava izvajati dejavnosti, ki temeljijo na svobodi opravljanja storitev ali svobodi ustanavljanja in kadar:

(a) 

so te dejavnosti pomembne za trg države članice gostiteljice;

(b) 

je nadzorni organ matične države članice na podlagi člena 152a(2) predložil uradno obvestilo o poslabšanju finančnega stanja ali o drugih nastajajočih tveganjih ali

(c) 

je bila zadeva v skladu s členom 152a(2) predložena EIOPA.

2.   Odstavek 1 ne posega v pravico zadevnih nadzornih organov, da vzpostavijo platformo za sodelovanje, kadar se o tem vsi strinjajo. 3.   Vzpostavitev platforme za sodelovanje na podlagi odstavkov 1 in 2 ne posega v nadzorne pristojnosti nadzornih organov matične države članice in države članice gostiteljice, ki so določene v tej direktivi.

▼M13

4.   Brez poseganja v člen 35 Uredbe (EU) št. 1094/2010 zadevni nadzorni organi na zahtevo EIOPA ali katerega koli nadzornega organa pravočasno zagotovijo vse potrebne informacije, da se omogoči pravilno delovanje platforme za sodelovanje.

▼M13

5.   Zahteve glede okrepljenega nadzornega sodelovanja in izmenjave informacij med nadzornimi organi matične države in države gostiteljice v skladu s členom 152ab se uporabljajo tudi za nadzorne organe, ki sodelujejo v platformi za sodelovanje od vzpostavitve takšne platforme za sodelovanje na podlagi odstavka 1 ali 2 tega člena, in ne glede na to, ali zavarovalnica ali pozavarovalnica opravlja pomembne čezmejne dejavnosti. Takšne informacije se izmenjuje tudi z EIOPA, kadar se vzpostavijo platforme za sodelovanje na podlagi odstavka 1 tega člena. 6.   Kadar se dva ali več zadevnih organov platforme za sodelovanje ne strinja glede postopka ali vsebine ukrepa, ki ga je treba sprejeti, ali neukrepanja v zvezi z zavarovalnico ali pozavarovalnico, in kadar obstajajo resni pomisleki glede negativnih učinkov na imetnike polic, lahko EIOPA na zahtevo katerega koli zadevnega organa pomaga organom pri doseganju sporazuma v skladu s členom 19(1) Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Kadar obstajajo resni pomisleki glede negativnih učinkov na imetnike polic v državah članicah, ki niso matična država članica, in znaki resnih pomanjkljivosti v zavarovalnici ali pozavarovalnici, v zvezi s katero pristojni nadzorni organ ni sprejel popravnih ukrepov ali jih ni sprejel dovolj, lahko EIOPA od nadzornega organa matične države članice zahteva, da opravi inšpekcijski pregled zavarovalnice ali pozavarovalnice na kraju samem. Nadzorni organ matične države članice nemudoma začne inšpekcijski pregled na kraju samem ter k sodelovanju povabi EIOPA in druge zadevne nadzorne organe. Uporablja se člen 152ab(5), drugi, tretji in četrti pododstavek.

7.   Kadar se dva ali več ustreznih organov platforme za sodelovanje ne strinjajo glede izmenjave informacij na podlagi odstavka 4 ali 5 tega člena, jim lahko EIOPA na zahtevo katerega koli ustreznega organa pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s členom 19(1) Uredbe (EU) št. 1094/2010. 8.   Kadar EIOPA meni, da je to primerno glede na interes zaščite imetnikov polic ali za namene finančne stabilnosti, lahko objavi informacije o ugotovitvah, priporočilih ali ukrepih, ki izhajajo iz nadzornega dela v okviru platforme za sodelovanje.

Kadar namerava EIOPA objaviti ime zadevne zavarovalnice ali pozavarovalnice, EIOPA to podjetje nemudoma obvesti, da namerava objaviti njegovo ime in mu zagotovi dovolj časa za predložitev pisnih pripomb in vseh ustreznih informacij ali argumentov EIOPA in drugim nadzornim organom platforme za sodelovanje. EIOPA ustrezno oceni položaj zadevnega podjetja in ga ustrezno upošteva pri odločanju o objavi imena tega podjetja. EIOPA ne objavi imena zadevnega podjetja, kadar bi taka objava ogrozila preiskavo v teku ali bi mu, kolikor je to mogoče ugotoviti, povzročila nesorazmerno škodo.

▼B

Oddelek 3

Pristojnosti nadzornih organov države članice gostiteljice

Pododdelek 1

Zavarovanje

▼M13

Člen 153

Časovni okvir in jezik zahtev po podatkih

1.   Nadzorni organ države članice gostiteljice lahko zahteva podatke, ki jih je upravičen zahtevati v zvezi s poslovanjem zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki deluje na ozemlju zadevne države članice, od nadzornega organa matične države članice tega podjetja. Ti podatki se zagotovijo v 20 delovnih dneh od datuma prejema zahteve, in sicer v uradnem jeziku ali jezikih države članice gostiteljice ali v drugem jeziku, ki ga sprejme nadzorni organ države članice gostiteljice.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko v ustrezno utemeljenih primerih, kadar zahtevani podatki nadzornemu organu matične države članice niso takoj na voljo in jih je težko zbrati, rok iz navedenega pododstavka podaljša za 20 delovnih dni.

2.   Kadar nadzorni organ matične države članice ne zagotovi podatkov v ustreznem roku iz odstavka 1, lahko nadzorni organ države članice gostiteljice zahtevo naslovi neposredno na zavarovalnico ali pozavarovalnico. V tem primeru nadzorni organ države članice gostiteljice o zahtevi po podatkih obvesti nadzorni organ matične države članice, preden zahtevo naslovi na podjetje. Od zavarovalnice ali pozavarovalnice se zahteva, da te podatke nemudoma zagotovi.

▼B

Člen 154

Predhodno obveščanje in predhodno dovoljenje

1.   Država članica gostiteljica ne sprejme predpisov, ki zahtevajo predhodno dovoljenje ali sistematično obveščanje o splošnih in posebnih zavarovalnih pogojih, premijskih cenikih ali v primeru življenjskega zavarovanja o tehničnih podlagah, ki se uporabljajo zlasti za izračun premijskih cenikov in zavarovalno-tehničnih rezervacij ali o obrazcih in drugih listinah, ki jih namerava zavarovalnica uporabljati pri svojem poslovanju z imetniki polic. 2.   Država članica gostiteljica lahko zahteva samo, da zavarovalnica, ki predlaga, da bi na njenem ozemlju izvajala zavarovalne posle, pošlje nesistematično obveščanje o teh zavarovalnih pogojih in drugih listinah, zaradi preverjanja skladnosti z nacionalnimi predpisi o zavarovalnih pogodbah, ta zahteva pa ne more predstavljati predhodnega pogoja za nadaljevanje poslovanja zavarovalnice. 3.   Država članica gostiteljica ne more ohraniti ali uvesti zahteve predhodnega obveščanja ali odobritve predlaganih povečanj premijskih stopenj, razen v sklopu splošnega sistema nadzora cen.

Člen 155

Zavarovalnice, ki niso v skladu z zakonskimi določbami

1.   Če nadzorni organi države članice gostiteljice ugotovijo, da zavarovalnica, ki ima na njenem ozemlju podružnico ali tam opravlja posle iz naslova svobode opravljanja storitev, ni v skladu z zakonskimi določbami, ki v navedeni državi članici zanjo veljajo, ti organi zahtevajo, da zadevna zavarovalnica takšno nepravilnost odpravi. 2.  

Če zadevna zavarovalnica ne sprejme potrebnih ukrepov, nadzorni organi zadevne države članice o tem obvestijo nadzorne organe domače države članice.

Nadzorni organi matične države članice čim prej sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da zadevna zavarovalnica odpravi navedeno nepravilnost.

Nadzorni organi matične države članice o sprejetih ukrepih obvestijo nadzorne organe države članice gostiteljice.

3.  

Če kljub ukrepom, ki jih sprejme domača država članica, ali če se ukrepi v tej državi izkažejo za neprimerne ali ne obstajajo, zavarovalnica še naprej krši zakonske določbe, veljavne v državi članici gostiteljici, lahko nadzorni organi države članice gostiteljice potem, ko so obvestili nadzorne organe matične države članice, sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev ali kaznovanje nadaljnjih nepravilnosti in, če je to nujno potrebno, preprečijo tej zavarovalnici, da na ozemlju države članice gostiteljice še naprej sklepa nove zavarovalne pogodbe.

▼M5

Poleg tega lahko nadzorni organ matične države članice ali države članice gostiteljice zadevo predloži EIOPA in zahteva njegovo pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so prenesena v navedenem členu.

▼B

Države članice zagotovijo, da je na njihovih ozemljih mogoče zavarovalnicam vročiti pravne dokumente, potrebne za takšne ukrepe.

4.   Odstavki 1, 2 in 3 ne vplivajo na pooblastilo zadevnih držav članic, da sprejmejo ustrezne izredne ukrepe za preprečevanje ali kaznovanje nepravilnosti na njihovih ozemljih. To pooblastilo vključuje možnost, da se zavarovalnicam prepreči nadaljnje sklepanje novih zavarovalnih pogodb na njihovih ozemljih. 5.   Odstavki 1, 2 in 3 ne vplivajo na pooblastilo držav članic, da kaznujejo kršitve na svojih ozemljih. 6.   Če ima zavarovalnica, ki je storila kršitev, poslovalnico ali premoženje v zadevni državi članici, lahko nadzorni organi te države članice v skladu z nacionalnim pravom zoper to poslovalnico ali premoženje izvršujejo nacionalne upravne kazni, ki so za takšno kršitev predpisane. 7.   Vsak ukrep, sprejet v skladu z odstavki 2 do 6, ki obsega omejitve opravljanja poslov zavarovanja, mora biti ustrezno utemeljen, zadevna zavarovalnica pa mora biti o njem obveščena. 8.   Zavarovalnice nadzornim organom države članice gostiteljice na njihovo zahtevo predložijo vse dokumente, ki se od njih zahtevajo za namene odstavkov 1 do 7, v kolikor za zavarovalnice s sedeži v tej državi članici velja enaka obveznost.

▼M5

9.   Države članice Komisijo in EIOPA obvestijo o številu in vrsti primerov, v katerih so bila zavrnjena dovoljenja v skladu s členoma 146 in 148, ali kateri ukrepi so bili sprejeti v skladu z odstavkoma 3 in 4 tega člena.

▼B

Člen 156

Oglaševanje

Zavarovalnice s sedežem v državah članicah lahko v državi članici gostiteljici oglašujejo svoje storitve z vsemi razpoložljivimi komunikacijskimi sredstvi, pri čemer veljajo določbe, ki urejajo obliko in vsebino takšnega oglaševanja, sprejete za zagotavljanje javnega interesa.

Člen 157

Davki na premije

1.  

Brez poseganja v kakršno koli poznejše usklajevanje je vsaka zavarovalna pogodba predmet izključno posrednih davkov in davkom podobnih dajatev na zavarovalne premije v državi članici, v kateri je nevarnost, ali države članice obveznosti.

Za namene prvega pododstavka, premičnine v zgradbi na ozemlju države članice, razen blaga v komercialnem tranzitu, veljajo za nevarnost v tej državi članici, čeprav zgradba in njena vsebina nista pokriti z isto zavarovalno polico.

V primeru Španije se tudi za zavarovalne pogodbe zaračunavajo dajatve, ki se po zakonu plačujejo španskemu „Consorcio de Compensación de Seguros“ za izpolnjevanje njegovih nalog v zvezi z nadomestilom izgub, ki so posledica izjemnih dogodkov, do katerih pride v navedeni državi članici.

2.   Veljavno pogodbeno pravo po členu 178 te direktive in Uredbi (ES) št. 593/2008 ne vpliva na veljavne fiskalne režime. 3.   Vsaka država članica za tiste zavarovalnice, ki krijejo nevarnosti ali obveznosti, ki se nahajajo na njenem ozemlju, uporablja lastne nacionalne določbe za ukrepe, ki zagotavljajo pobiranje posrednih davkov in davkom podobnih dajatev, zapadlih v skladu z odstavkom 1.

Pododdelek 2

Pozavarovanje

Člen 158

Pozavarovalnice, ki niso v skladu s predpisi

1.   Če nadzorni organi države članice ugotovijo, da pozavarovalnica, ki ima na njenem ozemlju podružnico ali tam opravlja posle iz naslova svobode opravljanja storitev, ni v skladu z zakonskimi določbami, ki v navedeni državi članici zanjo veljajo, ti organi zahtevajo, da zadevna pozavarovalnica nepravilnost odpravi. Obenem nadzorne organe matične države članice obvestijo o svojih ugotovitvah. 2.  

Če kljub ukrepom, ki jih sprejme matična država članica, pozavarovalnica še naprej krši predpise, veljavne v državi članici gostiteljici, ali če se takšni ukrepi izkažejo za nezadostne, lahko nadzorni organi države članice gostiteljice potem, ko so obvestili nadzorni organ matične države članice, sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev ali kaznovanje nadaljnjih nepravilnosti in, če je to nujno potrebno, preprečijo tej pozavarovalnici, da na ozemlju države članice gostiteljice še naprej sklepa nove pozavarovalne pogodbe.

▼M5

Poleg tega lahko nadzorni organ matične države članice ali države članice gostiteljice zadevo predloži EIOPA in zahteva njegovo pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.

▼B

Države članice zagotovijo, da je pozavarovalnicam na njihovih ozemljih mogoče vročiti pravne dokumente, potrebne za takšne ukrepe.

3.   Vsak ukrep, sprejet v skladu z odstavkoma 1 in 2, ki obsega sankcije ali omejitve opravljanja poslov pozavarovanja, mora biti ustrezno utemeljen, zadevna pozavarovalnica pa mora biti o njem obveščena.

Oddelek 4

Statistični podatki

▼M5

Člen 159

Statistični podatki o čezmejnih dejavnostih

Vsaka zavarovalnica obvesti pristojni nadzorni organ svoje matične države članice o zneskih premij, odškodninskih zahtevkov in provizij, posebej za transakcije, izvedene iz naslova pravice do ustanavljanja, in tistih, ki so izvedene iz naslova svobode opravljanja storitev, brez odbitka pozavarovanja, po državi članici, in sicer:

(a) 

za neživljenjsko zavarovanje, po vrstah poslovanja, v skladu z ustreznim delegiranim aktom;

(b) 

za življenjsko zavarovanje, za vsako vrsto poslovanja, v skladu z ustreznim delegiranim aktom.

Kar zadeva vrsto 10 iz dela A Priloge I, razen prevoznikove odgovornosti, zadevno podjetje navedeni nadzorni organ obvesti tudi o pogostosti in povprečnih stroških zahtevkov.

Nadzorni organ matične države članice v primernem času predloži podatke iz prvega in drugega pododstavka nadzornim organom vsake države članice, ki to zahteva.

▼B

Oddelek 5

Obravnavanje pogodb podružnic, ki so v postopku prenehanja

Člen 160

Prenehanje zavarovalnic

Če zavarovalnica preneha, se obveznosti iz pogodb, sklenjenih preko podružnice ali iz naslova svobode opravljanja storitev, obravnavajo na enak način kakor obveznosti iz drugih zavarovalnih pogodb te zavarovalnice, brez razlikovanja na podlagi državljanstva oseb, ki so zavarovane, in upravičencev.

Člen 161

Prenehanje pozavarovalnic

Če pozavarovalnica preneha, se obveznosti iz pogodb, sklenjenih preko podružnice ali iz naslova svobode opravljanja storitev, obravnavajo na enak način kakor obveznosti iz drugih pozavarovalnih pogodb tega podjetja.

POGLAVJE IX

Podružnice, ustanovljene v skupnosti, ki pripadajo zavarovalnicam ali pozavarovalnicam, katerih sedež je zunaj skupnosti

Oddelek 1

Začetek opravljanja poslov

Člen 162

Načelo dovoljenj in pogoji

1.   Države članice predvidijo, da je za dostop do poslov iz prvega pododstavka člena 2(1) s strani vseh podjetij, katerih sedež je zunaj Skupnosti, potrebno dovoljenje. 2.  

Država članica lahko izda dovoljenje, če podjetje izpolnjuje najmanj naslednje pogoje:

(a) 

podjetje je upravičeno do opravljanja zavarovalnih dejavnosti skladno z nacionalno zakonodajo;

(b) 

ustanovi podružnico na ozemlju države članice, v kateri se zahteva dovoljenje;

(c) 

obveže se, da bo na sedežu podružnice ločeno vodilo račune, ki se nanašajo na dejavnosti, ki jih podjetje opravlja tam, ter da bo tam hranilo vso evidenco v zvezi z opravljenimi posli;

(d) 

določi pooblaščenca, ki ga odobrijo nadzorni organi;

(e) 

v državi članici, v kateri se zahteva dovoljenje, ima deponirana sredstva v znesku, ki je enak najmanj polovici absolutnega praga, določenega v točki (d) člena 129(1) glede zahtevanega minimalnega kapitala, in položi eno četrtino absolutnega praga kot jamstvo;

(f) 

zaveže se, da bo krilo zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital skladno z zahtevami iz členov 100 in 128;

(g) 

sporoči ime in naslov pooblaščencev za obravnavo odškodninskih zahtevkov imenovanih v vseh državah članicah, razen v tisti državi članici, v kateri je zaprošeno za dovoljenje, če nevarnosti, ki naj bi bile krite, sodijo v zavarovalno vrsto 10 dela A iz Priloge I k Direktivi 73/239/EGS, razen prevozniške odgovornosti.

(h) 

poda poslovni načrt skladno z določbami iz člena 163;

(i) 

izpolnjuje zahteve glede upravljanja, določene v oddelku 2 poglavja IV.

3.   Za namene tega poglavja „podružnica“ pomeni stalno prisotnost podjetja iz odstavka 1 na ozemlju države članice, ki prejme dovoljenje v tej državi članici in opravlja zavarovalne dejavnosti.

Člen 163

Poslovni načrt podružnice

1.  

Poslovni načrt podružnice iz točke (h) člena 162(2) vsebuje naslednje:

(a) 

vrsto nevarnosti ali obveznosti, ki jih zavarovalnica namerava kriti;

(b) 

program predvidenega pozavarovanja;

(c) 

ocene prihodnjega zahtevanega solventnostnega kapitala, kot določa oddelek 4 poglavja VI, na podlagi predvidene bilance stanja ter metodo izračuna teh ocen;

(d) 

ocene prihodnjega zahtevanega minimalnega kapitala, kot določa oddelek 5 poglavja VI, na podlagi predvidene bilance stanja ter metodo izračuna teh ocen;

(e) 

stanje primernih lastnih sredstev in primernih osnovnih lastnih sredstev podjetja v zvezi z zahtevanim solventnostnim kapitalom in zahtevanim minimalnim kapitalom iz oddelkov 4 in 5 poglavja VI;

(f) 

ocene, stroškov vzpostavitve upravnih služb in organizacije za zaščito poslovanja, finančne vire, s katerimi namerava kriti te stroške, in vire, ki so na voljo za zagotovitev pomoči, če nevarnosti, ki se krijejo, spadajo v zavarovalno vrsto 18 iz dela A Priloge I;

(g) 

podatke o sestavi sistema upravljanja.

2.  

Poleg zahtev iz odstavka 1 poslovni načrt za prva tri finančna leta vključuje:

(a) 

predvideno bilanco stanja;

(b) 

ocene finančnih sredstev, namenjenih za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij, zahtevanega minimalnega kapitala in zahtevanega solventnostnega kapitala

(c) 

za neživljenjska zavarovanja:

(i) 

ocene stroškov upravljanja brez zagonskih stroškov, zlasti tekočih splošnih stroškov in provizij;

(ii) 

ocene premij ali prispevkov in zahtevkov.

(d) 

za življenjska zavarovanja vsebuje načrt, ki določa podrobne ocene prihodkov in odhodkov v zvezi z neposrednim poslovanjem, sprejemi obveznosti pozavarovanja in prenosi pozavarovanj.

3.   Kar zadeva življenjsko zavarovanje, lahko države članice zahtevajo, da zavarovalnice predložijo sistematično obvestilo o tehničnih podlagah, ki se uporabljajo za izračun premijskih cenikov in zavarovalno-tehničnih rezervacij, ne da bi ta zahteva predstavljala predpogoj za to, da življenjska zavarovalnica lahko opravlja svoje posle.

Člen 164

Prenos portfelja

1.   Države članice pod pogoji, določenimi z nacionalnim pravom, pooblastijo podružnice, ki so ustanovljene na njihovem ozemlju in zajete v tem poglavju, da v celoti ali delno prenesejo portfelj zavarovalnih pogodb na prevzemno podjetje s sedežem v isti državi članici, če nadzorni organi navedene države članice ali po potrebi organi države članice iz člena 167 potrdijo, da ima prevzemno podjetje potem, ko je upoštevan prenos, potrebna primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala iz prvega odstavka člena 100. 2.   Države članice po pogojih, ki jih predpisuje nacionalno pravo, odobrijo podružnicam, ki so ustanovljene na njihovem ozemlju in jih zajema to poglavje, prenos celotnega ali dela portfelja pogodb zavarovalnici s sedežem v drugi državi članici, če nadzorni organi te države članice potrdijo, da ima prevzemno podjetje po prejemu prenosa na račun ustrezna primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala iz prvega odstavka člena 100. 3.  

Če država članica po pogojih, ki jih predpisuje nacionalno pravo, odobri podružnicam, ki so ustanovljene na njenem ozemlju in jih zajema to poglavje, prenos celotnega ali dela portfelja pogodb podružnici, ki jo zajema to poglavje in je ustanovljena na ozemlju druge države članice, in zagotovi, da nadzorni organi države članice prevzemnega podjetja ali, če je primerno, države članice, navedene v členu 167, potrdijo:

(a) 

da ima prejemno podjetje z upoštevanjem prenosa ustrezna primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala;

(b) 

da zakonodaja države članice prevzemnega podjetja dovoljuje tak prenos; in

(c) 

da je država soglašala s prenosom.

4.   V okoliščinah, navedenih v odstavkih 1 do 3, država članica, v kateri je ustanovljena podružnica, ki prenaša, odobri prenos potem, ko prejme soglasje nadzornih organov države članice, v kateri je nevarnost, ali v državi članici obveznosti, če to ni tista država članica, v kateri je podružnica, ki prenaša. 5.   Nadzorni organi države članice, s katerimi se posvetujejo nadzorni organi matične države članice podružnice, ki prenaša, posredujejo svoje mnenje ali soglasje v treh mesecih od prejema zahteve. Če pristojni organi v tem obdobju ne dajo odgovora, se to šteje kot pozitivno mnenje ali tiha privolitev. 6.  

Prenos, odobren v skladu z odstavki 1 do 5, se objavi, kot določa nacionalno pravo države članice, v kateri je nevarnost, ali države članice obveznosti.

Tak prenos je samodejno veljaven za imetnike polic, zavarovance in druge osebe, ki imajo pravice in obveznosti, ki izhajajo iz prenesenih pogodb.

Člen 165

Zavarovalno-tehnične rezervacije

Države članice zahtevajo, da podjetja oblikujejo ustrezne zavarovalno-tehnične rezervacije, ki so namenjene kritju prevzetih zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti na njihovih ozemljih, izračunanih v skladu z oddelkom 2 poglavja VI. Države članice od podjetij zahtevajo, da sredstva in obveznosti ovrednotijo v skladu z oddelkom 1 poglavja VI in določijo lastna sredstva v skladu z oddelkom 3 poglavja VI

Člen 166

Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital

1.  

Vsaka država zahteva, da imajo podružnice, ki so ustanovljene na njenem ozemlju, znesek primernih lastnih sredstev, ki je sestavljen iz postavk iz člena 98(3).

Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital se izračunata v skladu z določbami oddelkov 4 in 5 poglavja VI.

Vendar se za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala in zahtevanega minimalnega kapitala tako za življenjsko kot tudi za neživljenjsko zavarovanje upoštevajo samo posli, ki jih oprai zadevne podružnica.

2.   Primerni znesek osnovnih lastnih sredstev, ki so potrebna za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, in absolutni prag tega zahtevanega minimalnega kapitala je sestavljen v skladu s členom 98(4). 3.  

Primerni znesek osnovnih lastnih sredstev ne sme biti manjši od polovice zahtevanega absolutnega praga iz točke (d) člena 129(1).

Depozit, položen skladno s točko (e) člena 162(2), se izračunava glede na ta primerna osnovna lastna sredstva za kritje zahtevanega minimalnega kapitala.

4.   Sredstva, ki predstavljajo zahtevani solventnostni kapital, je treba do zneska zahtevanega minimalnega kapitala hraniti v državi članici, v kateri se opravljajo dejavnosti, presežek pa v Skupnosti.

Člen 167

Ugodnosti za podjetja, ki imajo dovoljenje v več kakor eni državi članici

1.  

Vsako podjetje, ki je zaprosilo za dovoljenje ali ga pridobilo od več kot ene države članice, lahko zaprosi za naslednje ugodnosti, ki se lahko odobrijo le vse skupaj:

(a) 

zahtevani solventnostni kapital iz člena 166 se izračuna glede na vse posle, ki jih opravlja v Skupnosti;

(b) 

depozit, zahtevan v skladu s točko (e) člena 162(2), se položi samo v eni od navedenih držav članic;

(c) 

sredstva, ki predstavljajo zahtevani minimalni kapital, se v skladu s členom 134 nahajajo v kateri koli državi članici, v kateri opravlja dejavnosti.

V primerih iz točke (a) prvega pododstavka se upoštevajo le posli, ki jih opravijo vse podružnice s sedežem v Skupnosti za namene tega izračuna.

2.  

Za pridobitev ugodnosti, opredeljenih v odstavku 1, se zaprosijo nadzorni organi zadevnih držav članic. V vlogi mora biti naveden pristojni organ države članice, ki bo v prihodnje nadzoroval solventnost vsega poslovanja podružnic s sedežem v Skupnosti. Podjetje mora obrazložiti razloge za izbiro organa.

Depozit iz točke (e) člena 162(2) se položi pri navedeni državi članici.

3.  

Ugodnosti, opredeljene v odstavku 1, se lahko odobrijo le, če z njimi soglašajo nadzorni organi vseh držav članic, v katerih je bila vložena vloga.

Te ugodnosti začnejo veljati z dnem, ko izbrani nadzorni organ obvesti druge nadzorne organe o tem, da bo nadzoroval kapitalsko ustreznost vsega poslovanja podružnic v Skupnosti.

Izbrani nadzorni organ od drugih držav članic pridobi informacije, potrebne za nadzorovanje skupne kapitalske ustreznosti podružnic, ustanovljenih na njihovem ozemlju.

4.   Na zahtevo ene zadevne države članice ali več vse zadevne države članice hkrati ukinejo prednosti, odobrene po odstavkih 1, 2 in 3.

Člen 168

Računovodske, bonitetne in statistične informacije ter podjetja v težavah

Za namene tega oddelka se uporabljajo členi 34, 139(3), 140 in 141.

V zvezi z uporabo členov 137 do 139 se tedaj, ko se podjetje poteguje za ugodnosti, opredeljene v členu 167(1), (2) in (3), nadzorni organ, pristojen za preverjanje kapitalske ustreznosti celotnega poslovanja podružnic, ustanovljenih v Skupnosti, izenači z nadzornim organom države članice na ozemlju, na katerem ima sedež podjetje, ustanovljeno v Skupnosti.

Člen 169

Ločevanje neživljenjskega in življenjskega zavarovanja

1.   Podružnice iz tega oddelka ne smejo hkrati v isti državi članici opravljati dejavnosti življenjskega in neživljenjskega zavarovanja. 2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice predvidijo, da lahko podružnice iz tega oddelka, ki so na ustrezni datum iz prvega pododstavka člena 73(5) v državi članici hkrati opravljale obe dejavnosti, še najprej opravljajo obe dejavnosti, če vsako dejavnost upravljajo ločeno v skladu s členom 74. 3.  

Država članica, ki v skladu z drugim pododstavkom člena 73(5) zahteva, da podjetja s sedežem na njenem ozemlju prenehajo sočasno opravljati dejavnosti, ki so jih opravljala na ustrezni datum iz prvega pododstavka člena 73(5), mora to zahtevati tudi od podružnic iz tega oddelka, ki imajo sedež na njenem ozemlju in tam sočasno opravljajo obe dejavnosti.

Države članice lahko predvidijo, da podružnice iz tega oddelka, katerih sedež hkrati opravlja obe dejavnosti in ki je na datume iz prvega pododstavka člena 73(5) na ozemlju države članice opravljal izključno dejavnost življenjskega zavarovanja, lahko svojo dejavnost tam še naprej opravlja. Če podjetje želi opravljati dejavnost neživljenjskega zavarovanja na navedenem ozemlju, lahko dejavnost življenjskega zavarovanja, opravlja samo preko hčerinskega podjetja.

Člen 170

Odvzem dovoljenja podjetjem, ki imajo dovoljenje v več kot eni državi članici

Če dovoljenje odvzame organ iz člena 167(2), ta organ obvesti nadzorne organe drugih držav članic, v katerih podjetje posluje, ti organi pa nato sprejmejo ustrezne ukrepe.

Če je razlog za ta odvzem neustreznost celotnega stanja solventnosti, določenega s strani držav članic, ki so soglašale s prošnjo iz člena 167, dovoljenja odvzamejo tudi države članice, ki so dale svoje soglasje.

Člen 171

Sporazumi s tretjimi državami

Skupnost lahko s sporazumi, ki jih skladno s Pogodbo sklene z eno ali več tretjimi državami, soglaša z uporabo določb, ki se razlikujejo od določb, opredeljenih v tem oddelku, da bi s tem pod pogoji vzajemnosti zagotovila ustrezno zaščito imetnikov polic in zavarovancev v državah članicah.

Oddelek 2

Pozavarovanje

▼M5

Člen 172

Enakovrednost pri dejavnosti pozavarovanja

1.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo merila za oceno, ali se režim solventnosti tretje države, uporablja za dejavnosti pozavarovanja podjetij, ki imajo sedež v tej tretji državi, enakovreden tistemu iz naslova I. 2.   Če tretja država v celoti izpolnjuje merila, sprejeta v skladu z odstavkom 1, lahko Komisija v skladu s členom 301a in ob pomoči EIOPA v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 sprejme delegirane akte, s katerimi določi, da je nadzorni režim tretje države, ki se uporablja za dejavnosti pozavarovanja podjetij, ki imajo sedež v tej tretji državi, enakovreden tistemu iz naslova I te direktive.

Ti delegirani akti se redno pregledujejo, da bi se upoštevale vse bistvene spremembe nadzornega režima za nadzor skupin iz naslova I in nadzornega režima v tretji državi.

EIOPA objavi in redno posodablja seznam vseh tretjih držav iz prvega pododstavka na svojem spletnem mestu.

3.   Kadar se v skladu z odstavkom 2 režim solventnosti tretje države šteje za enakovrednega režimu, ki je določen v tej direktivi, se pozavarovalne pogodbe, sklenjene s podjetji, ki imajo sedež v tej tretji državi, obravnavajo na enak način, kot pozavarovalne pogodbe, sklenjene s podjetjem, ki je pridobilo dovoljenje v skladu s to direktivo. 4.  

Z odstopanjem od odstavka 2, in tudi če merila, določena v skladu z odstavkom 1, niso bila izpolnjena, lahko Komisija za omejeno obdobje, v skladu s členom 301a ter ob pomoči EIOPA v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010, sprejme delegirane akte, s katerimi določi, da je režim solventnosti tretje države, uporabljen za dejavnosti pozavarovanja podjetij, ki imajo sedež v tej tretji državi, začasno enakovreden tistemu iz naslova I, če je ta tretja država izpolnila vsaj naslednja merila:

(a) 

se je Uniji pisno zavezala, da bo sprejela in uporabljala režim solventnosti, ki ga je mogoče pred iztekom tega omejenega obdobja oceniti kot enakovrednega v skladu z odstavkom 2, ter da bo izvajala postopek ocenjevanja enakovrednosti;

(b) 

je vzpostavila delovni program za izpolnitev zaveze iz točke (a);

(c) 

je zagotovila zadostna sredstva za izpolnitev zaveze iz točke (a);

(d) 

ima režim solventnosti, ki temelji na tveganju ter določa kvantitativne in kvalitativne zahteve glede solventnosti in zahteve glede nadzornega poročanja in preglednosti;

(e) 

je sklenila pisne dogovore o sodelovanju in izmenjavi zaupnih nadzornih podatkov z EIOPA in nadzornimi organi;

(f) 

ima neodvisen sistem nadzora in

(g) 

je določila obveznosti varovanja poslovne skrivnosti za vse osebe, ki delujejo v imenu njenih nadzornih organov, zlasti glede izmenjave podatkov z EIOPA in nadzornimi organi.

Delegirani akti o začasni enakovrednosti upoštevajo poročila Komisije v skladu s členom 177(2). Ti delegirani akti se redno revidirajo na podlagi poročil o napredku zadevne tretje države, ki se vsako leto predložijo Komisiji, da jih oceni. EIOPA pomaga Komisiji pri oceni teh poročil.

EIOPA objavi in redno posodablja seznam vseh tretjih držav iz prvega pododstavka na svojem spletnem mestu.

Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobneje določajo pogoje iz prvega pododstavka.

5.   Omejeno obdobje iz prvega pododstavka odstavka 4 se konča 31. decembra 2020 ali na datum, na katerega se v skladu z odstavkom 2 nadzorni režim te tretje države šteje za enakovrednega tistemu, ki je določen v naslovu I, kar je prej.

To obdobje se lahko podaljša do največ enega leta, kadar EIOPA in Komisija potrebujeta več časa za ocenjevanje enakovrednosti za namene odstavka 2.

6.   Pozavarovalne pogodbe, sklenjene s podjetji s sedežem v tretji državi, katere nadzorni režim se šteje za začasno enakovrednega v skladu z odstavkom 4, se obravnavajo enako kot tiste v odstavku 3. Člen 173 se uporablja tudi za pozavarovalnice s sedežem v tretji državi, katere nadzorni režim se šteje za začasno enakovrednega v skladu z odstavkom 4.

▼B

Člen 173

Prepoved zastavitve sredstev

Države članice za oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij ne smejo obdržati ali uvesti sistema z bruto pridržanjem, ki zahteva zastavitev sredstev za rezervacije za kritje prenosnih premij in izjemnih škodnih zahtevkov, kadar je pozavarovatelj zavarovalnica ali pozavarovalnica iz tretje države, katere režim solventnosti se šteje za enakovrednega tistemu, ki je določen v tej direktivi v skladu s členom 172.

Člen 174

Načela in pogoji za opravljanje dejavnosti pozavarovanja

Država članica za pozavarovalnice iz tretjih držav, ki začenjajo ali opravljajo dejavnost pozavarovanja na njenem ozemlju, ne uporablja določb, zaradi katerih bi prišlo do ugodnejše obravnave za njih, kot je zagotovljena pozavarovalnicam s sedežem v tisti državi članici.

Člen 175

Sporazumi s tretjimi državami

1.  

Komisija Svetu predloži predloge za pogajanje o sporazumih z eno ali več tretjimi državami o načinu izvajanja nadzora nad:

(a) 

pozavarovalnicami iz tretjih držav, ki opravljajo posle pozavarovanja v Skupnosti;

(b) 

pozavarovalnicami Skupnosti, ki opravljajo posle pozavarovanja na ozemlju tretje države.

2.  

Sporazumi iz odstavka 1 morajo pod pogoji enakovrednosti pravil varnega in skrbnega poslovanja pozavarovalnicam zlasti zagotoviti učinkoviti dostop do tržišča na ozemlju vsake pogodbenice in vzajemno priznavanje nadzornih pravil ter praks glede pozavarovanja. Zagotoviti morajo tudi:

(a) 

da nadzorni organi držav članic lahko pridobijo podatke, potrebne za nadzor pozavarovalnic s sedežem v Skupnosti, ki izvajajo posle na ozemlju zadevnih tretjih držav;

(b) 

da lahko nadzorni organi tretjih držav pridobijo podatke, potrebne za nadzor pozavarovalnic s sedežem na njihovem ozemlju, ki opravljajo posle v Skupnosti.

3.   Brez poseganja v člen 300(1) in (2) Pogodbe, bo Komisija s pomočjo Evropskega odbora za zavarovanja in poklicne pokojnine pregledala izid pogajanj iz odstavka 1 tega člena in položaj, ki je nastal.

POGLAVJE X

Hčerinska podjetja zavarovalnic in pozavarovalnic, ki jih ureja pravo tretje države, in pridobivanje deležev s strani takšnih podjetij

▼M5

Člen 176

Informacije držav članic Komisiji in EIOPA

Nadzorni organi držav članic obvestijo Komisijo, EIOPA in nadzorne organe drugih držav članic o vseh dovoljenjih neposrednega ali posrednega hčerinskega podjetja enega ali več matičnih podjetij, ki jih ureja pravo tretje države.

Iz teh informacij je razvidna tudi struktura zadevne skupine.

Kadar podjetje, ki ga ureja pravo tretje države, pridobi tolikšen delež v zavarovalnici ali pozavarovalnici, ki je pridobila dovoljenje v Uniji, da bi ta zavarovalnica ali pozavarovalnica postala hčerinsko podjetje tega podjetja iz tretje države, nadzorni organi matične države članice obvestijo Komisijo, EIOPA in nadzorne organe druge države članice.

▼B

Člen 177

Obravnavanje zavarovalnic in pozavarovalnic Skupnosti s strani tretjih držav

▼M5

1.   Države članice obvestijo Komisijo in EIOPA o vseh splošnih težavah, s katerimi se srečujejo njihove zavarovalnice ali pozavarovalnice pri ustanavljanju in opravljanju dejavnosti v tretji državi.

▼B

2.  

Komisija Svetu redno predloži poročilo, v katerem preuči, kakšnega ravnanja so zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki so pridobile dovoljenje v Skupnosti, deležne v tretjih državah, kar zadeva:

(a) 

ustanavljanje zavarovalnic ali pozavarovalnic, ki so pridobile dovoljenje v Skupnosti, v tretjih državah;

(b) 

pridobivanje deležev v zavarovalnicah ali pozavarovalnicah tretjih držav;

(c) 

opravljanje zavarovalnih ali pozavarovalnih poslov takšnih ustanovljenih podjetij;

(d) 

čezmejno opravljanje zavarovalnih ali pozavarovalnih poslov iz Skupnosti v tretje države.

Komisija predloži Svetu navedena poročila skupaj z vsemi ustreznimi predlogi in priporočili.

NASLOV II

POSEBNE DOLOČBE ZA ZAVAROVANJE IN POZAVAROVANJE

POGLAVJE I

Pravo, ki se uporablja, in pogoji za pogodbe o neposrednem zavarovanju

Oddelek 1

Pravo, ki se uporablja

Člen 178

Pravo, ki se uporablja

Vsaka država članica, za katero ne velja uporaba Uredbe (ES) št. 593/2008, uporablja določbe navedene uredbe za določitev prava, ki se uporablja za zavarovalne pogodbe, ki spadajo v področje uporabe člena 7 navedene uredbe.

Oddelek 2

Obvezno zavarovanje

Člen 179

Pripadajoče obveznosti

1.   Zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje lahko ponujajo in sklepajo pogodbe obveznega zavarovanja pod pogoji iz tega člena. 2.   Če država članica naloži obveznost sklepanja zavarovanja, zavarovalna pogodba ne izpolnjuje te obveznosti, če ni skladna s posebnimi določbami, ki jih ta država članica določi za tako zavarovanje. 3.   Če država članica nalaga obvezno zavarovanje in če mora zavarovalnica nadzorne organe obvestiti o vsakem prenehanju zavarovalnega kritja, se je do oškodovanih tretjih oseb možno sklicevati na takšna prenehanja le v okoliščinah, ki jih določi ta država članica. 4.  

Vse države članice Komisiji sporočijo nevarnosti, katerih zavarovanje je skladno z njihovimi zakonodajami obvezno, in pri tem navedejo:

(a) 

posebne pravne določbe za to zavarovanje;

(b) 

podatki, ki morajo biti navedeni v potrdilu, ki ga mora zavarovalnica za neživljenjsko zavarovanje izdati zavarovancu, če ta država članica zahteva dokazilo o tem, da je obveznost sklenitve zavarovanja izpolnjena.

Država članica lahko zahteva, da je v podatke iz točke (b) prvega pododstavka vključena izjava zavarovalnice, ki dokazuje da je pogodba skladna s posebnimi določbami za to zavarovanje.

Komisija objavi podatke iz točke (b) prvega pododstavka v Uradnem listu Evropske unije.

Oddelek 3

Javni interes

Člen 180

Javni interes

Država članica, v kateri je nevarnost, ali država članica obveznosti ne sme imetniku police preprečiti, da bi sklenil pogodbo z zavarovalnico, ki ima dovoljenje pod pogoji člena 14, dokler sklenitev pogodbe ni v nasprotju s predpisi, ki ščitijo javni interes v državi članici, v kateri je nevarnost, ali v državi članici obveznosti.

Oddelek 4

Pogoji za zavarovalne pogodbe in premijske cenike

Člen 181

Neživljenjsko zavarovanje

1.  

Države članice ne zahtevajo predhodnega dovoljenja ali sistematičnega obveščanja o splošnih in posebnih zavarovalnih pogojih, premijskih cenikih ali o obrazcih in drugih tiskanih listinah, ki jih namerava zavarovalnica uporabljati pri svojem poslovanju z imetniki polic.

Države članice lahko zahtevajo nesistematično obveščanje o teh zavarovalnih pogojih in drugih listinah, vendar le zaradi preverjanja usklajenosti z nacionalnimi predpisi v zvezi z zavarovalnimi pogodbami. Te zahteve ne predstavljajo predhodnega pogoja za zavarovalnico, da bi opravljala dejavnosti.

2.   Država članica, v kateri je zavarovanje obvezno, lahko zahteva, da zavarovalnice svojim nadzornim organom sporočijo splošne in posebne pogoje takega zavarovanja pred njihovo uporabo. 3.   Države članice ne morejo ohraniti ali uvesti obveznosti predhodnega obvestila ali odobritve predlaganih povečanj premijskih stopenj razen v sklopu splošnega sistema nadzora cen.

Člen 182

Življenjsko zavarovanje

Države članice ne zahtevajo predhodnega potrjevanja ali sistematičnega obveščanja o splošnih in posebnih zavarovalnih pogojih, premijskih cenikih, tehničnih podlagah, ki se uporabljajo zlasti za izračun premijskih cenikov in zavarovalno-tehničnih rezervacij, ali o obrazcih in drugih tiskovinah, ki jih življenjska zavarovalnica namerava uporabljati v svojem poslovanju z imetniki polic.

Vendar lahko domača država članica izključno za namen preverjanja skladnosti z nacionalnimi predpisi v zvezi z zavarovalno-tehničnimi načeli zahteva sistematično obveščanje o tehničnih podlagah, ki se uporabljajo zlasti za izračun premijskih cenikov in zavarovalno-tehničnih rezervacij. Te zahteve ne predstavljajo predhodnega pogoja za zavarovalnico, da bi opravljala dejavnosti.

Oddelek 5

Informacije za imetnike polic

Pododdelek 1

Neživljenjsko zavarovanje

Člen 183

Splošne informacije za imetnike polic

1.  

Preden se sklene zavarovalna pogodba o neživljenjskem zavarovanju, zavarovalnica za neživljenjsko zavarovanje seznani imetnika police o:

(a) 

pravu, ki se uporabi za pogodbo, kadar si ga stranke ne morejo prosto izbirati;

(b) 

dejstvu, da si stranke lahko prosto izbirajo pravo, ki se uporabi in pravo, za katero zavarovatelj predlaga, da se ga izbere.

Zavarovalnica imetnika police tudi seznani o načinih za obravnavanje pritožb imetnikov polic, vključno z, kadar je primerno, obstojem pritožbenih teles, kar pa ne vpliva na pravico imetnika police do sodnih postopkov.

2.   Obveznosti iz odstavka 1 veljajo samo, kadar je imetnik police fizična oseba. 3.   Podrobna pravila za izvajanje odstavkov 1 in 2 določi država članica, v kateri je nevarnost.

Člen 184

Dodatne informacije v primeru neživljenjskega zavarovanja, ki se ponuja iz naslova pravice do ustanavljanja ali iz naslova svobode opravljanja storitev

1.  

Kadar se neživljenjsko zavarovanje ponuja iz naslova pravice do ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev, se, preden je sklenjena kakršna koli obveznost, imetnika police seznani o državi članici, v kateri je sedež ali, kadar je primerno, podružnica, s katero bo sklenjena pogodba.

Vse listine, izdane imetniku police, morajo vsebovati podatek iz prvega pododstavka.

Obveznosti iz prvega in drugega pododstavka ne veljajo za velike nevarnosti.

2.  

V pogodbi ali vsaki drugi listini, ki zagotavlja kritje, skupaj s predlogom zavarovanja, kadar je ta obvezujoč za imetnika police, se navede naslov sedeža, ali, kadar je potrebno, podružnice zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje, ki zagotavlja kritje.

Države članice lahko zahtevajo, da se v listinah iz prvega pododstavka tega odstavka navede tudi ime in naslov predstavnika zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje, navedene v točki (a) člena 148(2).

Pododdelek 2

Življenjsko zavarovanje

Člen 185

Informacije za imetnike polic

1.   Pred sklenitvijo pogodbe o življenjskem zavarovanju je treba imetniku police sporočiti najmanj informacije, navedene v odstavkih 2 do 4. 2.  

Posredujejo se naslednje informacije o zavarovalnici:

(a) 

ime zavarovalnice in njena pravna oblika;

(b) 

ime države članice, v kateri je sedež in, kadar je potrebno, podružnice, ki sklepa pogodbo;

(c) 

naslov sedeža in, kadar je potrebno, podružnice, ki sklepa pogodbo;

(d) 

konkretno sklicevanje na poročilo o solventnosti in finančnih pogojih, kot določeno v členu 51, ki omogoča imetniku police enostaven dostop do teh informacij.

3.  

Posredujejo se naslednje informacije o obveznosti:

(a) 

opredelitev vsake koristi in vsake opcije;

(b) 

čas trajanja pogodbe;

(c) 

sredstvo za odstop od pogodbe;

(d) 

način plačila premij in trajanje plačil;

(e) 

način izračuna in delitev bonusov;

(f) 

navedba gotovinskih in drugih izplačil in obseg, do katerega so zajamčene;

(g) 

informacije o premijah za vsako korist, za glavne koristi in za dodatne koristi, kjer to ustreza;

(h) 

za police življenjskega zavarovanja, vezane na enote investicijskega sklada, določitev naložb, s katerimi so koristi povezane;

(i) 

navedba narave sredstev, na katerih temeljijo police življenjskega zavarovanja, vezane na enoto investicijskega sklada;

(j) 

dogovori glede uporabe obdobje mirovanja;

(k) 

splošni podatki o davčnih ureditvah, ki se uporabljajo za tako vrsto police;

(l) 

ureditve za obravnavanje pritožb imetnikov polic v zvezi s pogodbami, življenjskimi zavarovanci ali upravičenci po pogodbah, po potrebi vključno z obstojem organa za reševanje pritožb, brez poseganja v pravico do uporabe pravnih sredstev;

(m) 

pravo, ki se uporabi za pogodbo, kadar stranki nimata proste izbire ali, kadar stranki veljavno pravo prosto izbirata, pravo, za katero zavarovalnica predlaga, da se izbere.

4.   Poleg tega se priskrbijo posebne informacije za pravilno razumevanje tveganj v pogodbi, ki jih imetnik police prevzame. 5.  

Imetnik police je v času trajanja pogodbe obveščen o vseh spremembah naslednjih informacij:

(a) 

splošnih in posebnih pogojev police;

(b) 

imena zavarovalnice za življenjsko zavarovanje, njene pravne oblike ali naslova njenega sedeža in, kadar je potrebno, podružnice, ki je sklenila pogodbo;

(c) 

v primeru spremembe zavarovalnih pogojev ali spremembe prava, ki se uporabi za pogodbo, vseh informacij, ki so naštete v točkah (d) do (j) odstavka 3;

(d) 

vsako leto o spremembi informacij o stanju bonusov.

Kadar v povezavi s ponudbo za sklenitev življenjskega zavarovanja zavarovatelj zagotovi podatke v zvezi z zneski možnih plačil poleg pogodbeno dogovorjenih plačil, mora zavarovatelj imetniku police predložiti primer izračuna, pri čemer se morebitno zapadlo plačilo določi na osnovi izračuna premije, z uporabo treh različnih obrestnih mer. To se ne uporablja za življenjsko zavarovanje za primer smrti in pogodbe. Zavarovatelj na jasen in razumljiv način obvesti imetnika police, da je primer izračuna samo računski model, ki temelji na namišljenih predpostavkah, in da imetnik police ne more uveljavljati nobenih pogodbenih zahtevkov na podlagi primera izračuna.

V primeru zavarovanj z naložbenim tveganjem zavarovatelj vsako leto pisno obvesti imetnika police o stanju zahtevkov imetnika police, vključno z donosnostjo. Poleg tega zavarovatelj obvesti imetnika police o razlikah med dejanskim in začetnim stanjem, kadar je zagotovil podatke o možnih prihodnjih donosih.

6.  

Informacije iz odstavkov 2 do 5 se posredujejo jasno in natančno, pisno in v uradnem jeziku države članice obveznosti.

Te informacije pa so lahko tudi v drugem jeziku, če tako zahteva imetnik police in če to dovoljuje pravo države članice ali če lahko imetnik police veljavno pravo prosto izbira.

7.   Država članica obveznosti lahko od življenjskih zavarovalnic zahteva, da poleg informacij, naštetih v odstavkih 2 do 5, pošljejo še druge informacije, če je to potrebno, da imetnik police pravilno razume bistvene elemente obveznosti. 8.   Podrobna pravila za izvajanje odstavkov 1 do 7 določi država članica obveznosti.

Člen 186

Čas za odstop

1.  

Države članice predvidijo, da lahko imetniki polic, ki sklenejo individualne pogodbe o življenjskem zavarovanju, v času od 14 do 30 dni od dneva, ko so bili obveščeni o sklenitvi pogodbe, odstopijo od pogodbe.

Če imetniki polic pošljejo obvestilo o odstopu, so v prihodnje prosti obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe.

Drugi pravni učinki in pogoji odstopa se določijo s pravom, ki se uporabi za pogodbo, predvsem glede podrobnosti obveščanja imetnika police o sklenitvi pogodbe.

2.  

Države članice se lahko odločijo, da v naslednjih primerih ne uporabijo odstavka 1:

(a) 

če pogodba traja 6 mesecev ali manj;

(b) 

če zaradi statusa imetnika police ali okoliščin, v katerih je pogodba sklenjena, zavarovalec ne potrebuje posebne zaščite

Če države članice uporabijo možnost iz prvega pododstavka, to navedejo v svojem pravu.

POGLAVJE II

Določbe v zvezi z neživljenjskim zavarovanjem

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 187

Zavarovalni pogoji

Splošni in posebni zavarovalni pogoji ne vključujejo nobenih pogojev, ki ustrezajo v posameznem primeru posebnim okoliščinam krite nevarnosti.

Člen 188

Odprava monopolov

Države članice zagotovijo, da se monopoli v zvezi z opravljanjem nekaterih vrst zavarovalnih poslov, dodeljenih institucijam na njihovih ozemljih in navedenih v členu 8, ukinejo.

Člen 189

Udeležba v nacionalnih jamstvenih sistemih

Države članice gostiteljice lahko od zavarovalnic za neživljenjsko zavarovanje zahtevajo, da se vključijo in sodelujejo po enakih pogojih kot zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje, pooblaščene na njihovem ozemlju, v vseh programih, namenjenih jamstvu plačila odškodninskih zahtevkov zavarovancem in oškodovanim tretjim strankam.

Oddelek 2

Sozavarovanje na ravni skupnosti

Člen 190

Sozavarovalni posli na ravni Skupnosti

1.  

Ta oddelek se uporablja za sozavarovalne posle na ravni Skupnosti, ki se nanašajo na eno ali več nevarnosti iz zavarovalnih vrst 3 do 16 dela A Priloge I in ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a) 

nevarnost je velika nevarnost;

(b) 

nevarnost je krita z eno samo pogodbo, ob plačilu celotne premije ter za isto obdobje s strani dveh ali več zavarovalnic kot sozavarovateljev, od katerih je ena vodilna zavarovalnica;

(c) 

nevarnost se nahaja znotraj Skupnosti;

(d) 

za zagotovitev kritja nevarnosti se vodilna zavarovalnica obravnava kot ena sama zavarovalnica, ki krije celotno nevarnost;

(e) 

vsaj eden od sozavarovateljev je v pogodbi udeležen prek sedeža ali podružnice, ustanovljene v državi članici, ki ni država članica vodilne zavarovalnice;

(f) 

vodilna zavarovalnica v celoti prevzame vodilno vlogo v postopku sozavarovanja ter zlasti določi zavarovalne pogoje in premije.

2.   Člena 147 in 152 se uporabljata samo za vodilno zavarovalnico. 3.   Za sozavarovalne posle, ki ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 1, še naprej veljajo določbe te direktive, razen tistih iz tega oddelka.

Člen 191

Udeležba v sozavarovanju na ravni Skupnosti

Pravica do udeležbe zavarovalnic v sozavarovanju na ravni Skupnosti ni pogojena z nobenimi drugimi določbami, razen s tistimi, ki so opredeljene v tem oddelku.

Člen 192

Zavarovalno-tehnične rezervacije

Višino zavarovalno-tehničnih rezervacij oblikujejo različni sozavarovatelji skladno s predpisi svoje matične države, če pa takšnih predpisov ni, skladno z običajnimi postopki v tej državi.

Vendar pa morajo biti zavarovalno-tehnične rezervacije najmanj enake tistim, ki jih določi vodilni zavarovatelj skladno s predpisi svoje matične države članice.

Člen 193

Statistični podatki

Matične države članice zagotovijo, da sozavarovatelji, vodijo statistične podatke, iz katerih so razvidni obseg sozavarovalnih poslov, sklenjenih na ravni Skupnosti, v katerih so udeleženi, in zadevne države članice.

Člen 194

Obravnavanje sozavarovalnih pogodb pri likvidacijskem postopku

V primeru likvidacije zavarovalnice se obveznosti iz udeležbe v sozavarovalnih pogodbah na ravni Skupnosti poravnavajo enako kakor obveznosti iz drugih zavarovalnih pogodb te družbe, in sicer ne glede na državljanstvo zavarovancev in upravičencev iz zavarovanja.

Člen 195

Izmenjava informacij med nadzornimi organi

Za namene izvajanja tega oddelka si nadzorni organi držav članic v okviru sodelovanja iz oddelka 5 poglavja IV naslova I medsebojno izmenjujejo vse potrebne informacije.

Člen 196

Sodelovanje pri izvajanju

Komisija in nadzorni organi držav članic tesno sodelujejo, da bi preučili vse težave, ki bi se utegnile pojaviti pri izvajanju tega oddelka.

V okviru tega sodelovanja preučijo zlasti vse postopke, pri katerih je mogoče opaziti, da vodilna zavarovalnica ne prevzeme vloge voditelja v postopku sozavarovanja ali da sodelovanje dveh ali več zavarovateljev za kritje nevarnosti očitno ni potrebno.

Oddelek 3

Pomoč

Člen 197

Dejavnosti, podobne dejavnostim, povezanim s turizmom

Države članice lahko v zvezi z zagotavljanjem pomoči osebam, ki zaidejo v težave v okoliščinah, drugačnih od tistih, ki so navedene v členu 2(2), uporabljajo to direktivo.

Če država članica to določi, takšno dejavnost obravnava tako, kot da bi bila razvrščena pod zavarovalno vrsto 18 dela A Priloge I.

Drugi odstavek nikakor ne vpliva na možnosti razvrstitve, opredeljene v Prilogi I za dejavnosti, ki očitno spadajo pod druge vrste.

Oddelek 4

Zavarovanje stroškov postopka

Člen 198

Področje uporabe tega oddelka

1.  

Ta oddelek se uporablja za zavarovanje stroškov postopka iz zavarovalne vrste 17 dela A Priloge I, v okviru katerega zavarovalnica proti plačilu premije obljubi, da bo nosila stroške pravnih postopkov in nudila druge storitve, ki so neposredno povezane z zavarovalnim kritjem, in sicer zlasti z namenom:

(a) 

zagotovitve nadomestila za izgubo, materialno škodo ali telesno poškodbo, ki jo utrpi zavarovanec, in sicer bodisi z zunajsodno poravnavo bodisi v civilnem ali kazenskem postopku;

(b) 

obrambe ali zastopanja zavarovanca v civilnih, kazenskih, upravnih ali drugih postopkih ali v zvezi z vsako terjatvo zoper to osebo.

2.  

Ta oddelek se ne uporablja za:

(a) 

zavarovanje stroškov postopka, če takšno zavarovanje zadeva spore ali nevarnosti, ki izhajajo iz uporabe morskih plovil ali so z njo povezane;

(b) 

dejavnost, ki jo zavarovalnica, ki sklepa zavarovanja civilne odgovornosti, opravlja za namen obrambe ali zastopanja zavarovanca v sodnem ali upravnem postopku, če se takšna dejavnost hkrati opravlja v lastnem interesu te zavarovalnice skladno s takšnim zavarovanjem;

(c) 

če se država članica tako odloči, dejavnost zavarovanja stroškov postopka, ki jo opravlja zavarovatelj, ki sklepa zavarovanja pomoči, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(i) 

dejavnost se opravlja v državi članici, ki ni država, v kateri je običajno prebivališče zavarovanca;

(ii) 

dejavnost predstavlja del pogodbe, ki krije le pomoč, zagotovljeno osebam, ki zaidejo v težave med potovanjem, ko so odsotni od svojega doma ali običajnega prebivališča.

Za namene točke (c) prvega pododstavka je v pogodbi jasno navedeno, da je zadevno kritje omejeno na okoliščine iz navedene točke in da je dodatno zavarovanje k pomoči.

Člen 199

Ločene pogodbe

Kritje stroškov postopka je predmet pogodbe, ki je ločen od pogodbe, sestavljene za druge zavarovalne vrste, ali pa se obravnava v ločenem delu ene police, v kateri se opredeli kritje stroškov postopka in na zahtevo države članice tudi znesek ustrezne premije.

Člen 200

Upravljanje z zahtevki

1.  

Matična država članica zagotovi, da zavarovalnice skladno z ureditvijo, ki jo izbere država članica, ali z dovoljenjem države članice po lastni izbiri sprejmejo vsaj eno od metod za upravljanje z zahtevki iz odstavkov 2, 3 in 4.

Ne glede na to, katera rešitev je izbrana, se šteje, da so interesi oseb, ki so sklenile zavarovanje stroškov postopka, enakovredno zavarovani skladno s tem oddelkom.

2.  

Zavarovalnice zagotovijo, da nobeden od zaposlenih, ki se ukvarja z upravljanjem zahtevkov v zvezi z zavarovanjem stroškov postopka ali s pravnim svetovanjem v zvezi z njim istočasno ne opravlja podobne dejavnosti v drugi zavarovalnici, ki je v finančnem, poslovnem ali upravnem oziru povezana s prvo zavarovalnico in ki opravlja eno ali več drugih zavarovalnih vrst, opredeljenih v Prilogi I.

Sestavljene zavarovalnice zagotovijo, da nobeden od zaposlenih, ki se ukvarja z upravljanjem zahtevkov v zvezi z zavarovanjem stroškov postopka ali s pravnim svetovanjem v zvezi z njim, istočasno ne opravlja podobne dejavnosti za drugo zavarovalno vrsto, ki jo opravljajo.

3.  

Zavarovalnica upravljanje z zahtevki v zvezi z zavarovanjem stroškov postopka poveri podjetju, ki je ločena pravna oseba. To podjetje je navedeno v ločeni pogodbi ali ločenem delu iz člena 199.

Če je podjetje, ki je ločena pravna oseba, povezano z zavarovalnico, ki opravlja eno ali več zavarovalnih vrst iz dela A Priloge I, zaposleni v podjetju, ki je ločena pravna oseba, ki se ukvarjajo z upravljanjem zahtevkov ali s pravnimi nasveti v zvezi s takšnim upravljanjem, ne smejo istočasno opravljati iste ali podobne dejavnosti v drugi zavarovalnici. Države članice lahko postavijo iste zahteve tudi za upravne, upravljalne ali nadzorne organe.

4.   V pogodbi mora biti določeno, da lahko zavarovanec po lastni izbiri poveri pooblastilo odvetniku ali kateri koli drugi ustrezno usposobljeni osebi, če to dovoljuje nacionalna zakonodaja, od trenutka, ko ima zavarovanec zahtevek v skladu s pogodbo.

Člen 201

Prosta izbira odvetnika

1.  

Vsaka pogodba o zavarovanju stroškov postopka izrecno določa:

(a) 

da, če je potreben odvetnik ali druga glede na nacionalno zakonodajo ustrezno usposobljena oseba, da brani, zastopa ali služi interesom zavarovanca v katerem koli sodnem ali upravnem postopku, ima takšen zavarovanec svobodno izbiro odvetnika ali druge osebe;

(b) 

da zavarovanci prosto izbirajo odvetnika ali, če to želijo in vkolikor to dovoljuje nacionalna zakonodaja, vsako drugo ustrezno usposobljeno osebo za zastopanje njihovih interesov v primeru navzkrižja interesov.

2.   Za namene tega oddelka odvetnik pomeni vsako osebo, ki ima pravico opravljati svoje poklicne dejavnosti skladno z enim od poimenovanj, ki so opredeljena v Direktivi Sveta 77/249/EGS z dne 22. marca 1977 o učinkovitem uresničevanju svobode opravljanja storitev odvetnikov ( 22 ).

Člen 202

Izjema pri prosti izbiri odvetnika

1.  

Države članice lahko predvidijo izjemo od člena 201(1) za zavarovanje stroškov postopka, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) 

zavarovanje je omejeno na primere, ki so posledica uporabe cestnih vozil na ozemlju zadevne države članice;

(b) 

zavarovanje je povezano s pogodbo o zagotavljanju pomoči v primeru nesreče ali okvare, v katero je vključeno cestno vozilo;

(c) 

niti zavarovalnica, ki sklepa zavarovanje stroškov postopka, niti zavarovatelj, ki sklepa zavarovanje pomoči ne opravlja nobene vrste zavarovanja odgovornosti;

(d) 

sprejmejo se ukrepi za to, da pravno svetovanje in zastopanje vseh strank v sporu opravljajo povsem neodvisni odvetniki, če so takšne stranke za stroške postopka zavarovane pri isti zavarovalnici.

2.   Izjema, ki je dovoljena skladno z odstavkom 1, ne vpliva na uporabo člena 200.

Člen 203

Arbitraža

Države članice za reševanje sporov med zavarovalnico, ki sklepa zavarovanje stroškov postopka, in zavarovancem brez vpliva na pravico vložitve pravnih sredstev, ki jo določa nacionalna zakonodaja, predvidijo arbitražo ali kak drug postopek, ki ponuja primerljiva zagotovila za objektivnost.

Zavarovalna pogodba predvidi pravico zavarovanca do tega postopka.

Člen 204

Navzkrižje interesov

Kadar koli pride do navzkrižja interesov ali do nesoglasja glede reševanja spora, zavarovatelj, ki sklepa zavarovanje stroškov postopka ali po potrebi urad za obravnavanje odškodninskih zahtevkov obvesti zavarovanca o pravici iz člena 201(1) in o možnosti uveljavljanja postopka iz člena 203.

Člen 205

Odprava ločevanja zavarovanja stroškov postopka in drugih zavarovanj

Države članice odpravijo vse predpise, ki zavarovalnici prepovedujejo, da bi na svojem ozemlju hkrati opravljala zavarovanje stroškov postopka in druge zavarovalne vrste.

Oddelek 5

Zdravstveno zavarovanje

Člen 206

Zdravstveno zavarovanje kot alternativa socialni varnosti

1.  

Države članice, v katerih lahko pogodbe, ki pokrivajo nevarnosti zavarovalne vrste 2 v delu A Priloge I, služijo kot delna ali popolna alternativa zdravstvenemu kritju, ki ga zagotavljajo sistemi socialne varnosti, lahko zahtevajo:

(a) 

da te pogodbe izpolnjujejo posebne zakonske določbe, ki jih je sprejela država članica, da bi zavarovala splošne koristi v tej zavarovalni vrsti; in

(b) 

da se splošni in posebni pogoji tega zavarovanja pred uporabo sporočijo nadzornim organom te države članice.

2.  

Države članice lahko zahtevajo, da deluje sistem zdravstvenega zavarovanja iz odstavka 1 na podobni tehnični podlagi kot pri življenjskem zavarovanju, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) 

izplačane so premije izračunane na podlagi tablic obolelosti in drugih ustreznih statističnih podatkov za državo članico, v kateri je nevarnost, v skladu z matematičnimi metodami, ki se uporabljajo v zavarovalništvu;

(b) 

določena je rezervacija za naraščajočo starost;

(c) 

zavarovatelj lahko odpove pogodbo le v določenem obdobju, ki ga določi država članica, v kateri je nevarnost;

(d) 

pogodba predvideva, da se lahko tudi pri veljavnih pogodbah premije povečajo ali izplačila zmanjšajo;

(e) 

pogodba predvideva, da lahko imetniki polic spremenijo svojo obstoječo pogodbo v novo pogodbo v skladu z odstavkom 1, ki jim jo ponudi ista zavarovalnica ali ista podružnica, in z upoštevanjem njihovih pridobljenih pravic.

V primeru iz točke (e) prvega pododstavka se upošteva rezervacija za naraščajočo starost in nov zdravstveni pregled, ki se lahko zahteva le za povečano kritje.

Nadzorni organi zadevne države članice objavijo tablice obolelosti in druge ustrezne statistične podatke iz točke (a) prvega pododstavka in jih pošljejo nadzornim organom matične države članice.

Premije z utemeljenimi zavarovalno-tehničnimi predpostavkami morajo biti za zavarovalnice zadostne, da lahko te izpolnijo svoje obveznosti v zvezi z vsemi vidiki svojega finančnega stanja. Matična država članica zahteva, da se tehnične podlage za izračun premij sporočijo njenim nadzornim organom, preden se da proizvod v obtok.

Tretji in četrti pododstavek se uporabljata tudi, kadar se obstoječe pogodbe spremenijo.

Oddelek 6

Zavarovanje za nesreče pri delu

Člen 207

Obvezno zavarovanje za nesreče pri delu

Države članice lahko zahtevajo od vsake zavarovalnice, ki na njihovem ozemlju na lastno odgovornost ponuja obvezno zavarovanje za nesreče pri delu, da izpolnjuje posebne določbe njihove nacionalne zakonodaje o takem zavarovanju, razen za določbe v zvezi s finančnim nadzorom, ki je v izključni odgovornosti matične države članice.

POGLAVJE III

Določbe v zvezi z življenjskim zavarovanjem

Člen 208

Prepoved obveznega odstopanja dela zavarovalnih pogodb

Države članice od življenjskih zavarovalnic ne zahtevajo, da odstopijo del sklenjenih poslov, navedenih v členu 2(3), organizaciji ali organizacijam, ki jih določa nacionalno pravo.

Člen 209

Premije za nove posle

Premije za nove posle morajo biti zadostne, temeljiti na razumnih zavarovalno-tehničnih predpostavkah, da življenjskim zavarovalnicam omogočijo izpolnjevanje vseh obveznosti, zlasti da oblikujejo ustrezne zavarovalno-tehnične rezervacije.

Za ta namen se lahko upoštevajo vsi vidiki finančnega stanja življenjske zavarovalnice. Vendar se vnos iz virov, razen premij in prihodka od premij ne sme upoštevati sistematično in stalno na način, ki dolgoročno ogroža solventnost zadevnega podjetja.

POGLAVJE IV

Pravila v zvezi s pozavarovanjem

Člen 210

Končno pozavarovanje

1.   Države članice zagotovijo, da so zavarovalnice in pozavarovalnice, ki sklepajo pogodbe končnega pozavarovanja ali izvajajo dejavnosti končnega pozavarovanja, sposobne ustrezno opredeliti, meriti, spremljati, upravljati in nadzorovati tveganja, ki izhajajo iz teh pogodb ali poslov, ter poročati o njih.

▼M5

2.   Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobno opredeljujejo določbe iz odstavka 1 tega člena glede spremljanja, upravljanja in nadzora nevarnosti, ki izhajajo iz dejavnosti končnega pozavarovanja.

▼B

3.  

Za namene odstavkov 1 in 2 končno pozavarovanje pomeni pozavarovanje, na podlagi katerega največja določena možnost izgube, izražena kot največje preneseno gospodarsko tveganje, ki izhaja iz pomembnih nevarnosti zavarovalnih pogodb in prenosov časovnih nevarnosti, presega premijo v času veljavnosti pogodbe, za omejeno, ampak pomembno vsoto, skupaj z najmanj eno od naslednjih značilnosti:

(a) 

določena in materialna obravnava časovne vrednosti denarja;

(b) 

pogodbene določbe za uravnavanje stanja gospodarske izkušnje med stranmi v času doseganja prenosa ciljnega tveganja.

Člen 211

Namenska družba

1.   Države članice na svojem ozemlju dovolijo ustanavljanje namenskih družb na podlagi predhodnega nadzornega dovoljenja.

▼M5

2.  

Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobno opredeljujejo naslednja merila za nadzorno odobritev:

(a) 

področje uporabe dovoljenja;

(b) 

obvezne pogoje, ki se vključijo v vse izdane pogodbe;

(c) 

zahteve glede sposobnosti in primernosti, kot jih določa člen 42, za osebe, ki vodijo namenske družbe;

(d) 

primerne zahteve za delničarje ali člane, ki imajo kvalificiran delež v namenski družbi;

(e) 

zanesljive upravne in računovodske postopke, ustrezne mehanizme notranjega nadzora in zahteve za obvladovanje tveganja;

(f) 

zahteve po računovodskih, bonitetnih in statističnih podatkih;

(g) 

zahteve glede solventnosti.

2a.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe člena 211(1) in (2) EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke za dodelitev nadzorne odobritve za ustanovitev namenskih družb, ter za določitev formatov in modelov, ki se uporabijo za namene točke (f) odstavka 2.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. oktobra 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

2b.   Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja člena 211(1) in (2) lahko EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev postopkov za sodelovanje in izmenjavo informacij med nadzornimi organi, kadar je namenska družba, ki prevzame tveganja zavarovalnice ali pozavarovalnice, ustanovljena v državi članici, ki ni država članica, v kateri je zavarovalnica ali pozavarovalnica pridobila dovoljenje.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

3.   Za namenske družbe, ki so pridobile dovoljenje pred 31. decembrom 2015, se uporablja pravo države članice, ki je odobrila namensko družbo. Kljub temu pa se uporabljajo za katero koli novo dejavnost, ki jo začne opravljati takšna namenska družba po tem datumu, odstavki 1, 2 in 2a.

▼B

NASLOV III

NADZOR ZAVAROVALNIC IN POZAVAROVALNIC V SKUPINI

POGLAVJE I

Nadzor skupin: opredelitve pojmov, primeri uporabe, področje uporabe in ravni

Oddelek 1

Opredelitve pojmov

Člen 212

Opredelitve

1.  

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) 

„udeleženo podjetje“ pomeni podjetje, ki je bodisi matično podjetje bodisi drugo udeleženo podjetje, ali podjetje, ki je z drugim podjetjem povezano na način, ki ga določa ►M13  člen 22(7) Direktive 2013/34/EU ◄ ;

(b) 

„povezano podjetje“ pomeni hčerinsko podjetje ali drugo podjetje, v katerem je podjetje udeleženo, ali podjetje, ki je z drugim podjetjem povezano na način, ki ga določa ►M13  člen 22(7) Direktive 2013/34/EU ◄ ;

▼M13

(c) 

„skupina“ pomeni skupino podjetij, ki:

(i) 

jo sestavljajo udeleženo podjetje, njegova hčerinska podjetja, subjekti, v katerih imajo udeleženo podjetje ali njegova hčerinska podjetja udeležbo, in podjetja, ki jih udeleženo podjetje ali njegova hčerinska podjetja upravljajo skupaj z enim ali več podjetji, ki niso del skupine, ter podjetja, ki so med seboj povezana na način, kot je določeno v členu 22(7) Direktive 2013/34/EU, in njihova povezana podjetja;

(ii) 

temelji na pogodbenem ali drugačnem oblikovanju močnih in trajnostnih finančnih povezav med temi podjetji in ki lahko vsebuje vzajemna podjetja oziroma takšna, ki delujejo po načelu vzajemnosti, pod pogojem, da:

—  eno od teh podjetij na podlagi centraliziranega usklajevanja učinkovito izvaja prevladujoč vpliv pri odločitvah, tudi finančnih, vseh drugih podjetij v skupini, in —  je za vzpostavitev ali razpustitev takih finančnih razmerij za namene tega naslova potrebna predhodna odobritev nadzornika skupine,

pri čemer je podjetje, ki opravlja centralizirano usklajevanje matično podjetje, ostala podjetja pa hčerinska podjetja, ali

(iii) 

je sestavljena iz kombinacije točk (i) in (ii);

▼B

(d) 

„nadzornik skupine“ pomeni nadzorni organ, ki je odgovoren za nadzor skupine, določen v skladu s členom 247;

▼M5

(e) 

„kolegij nadzornikov“ pomeni stalno, vendar prilagodljivo sestavo za sodelovanje, usklajevanje in poenostavitev sprejemanja odločitev v zvezi z nadzorom skupine;

▼M13

(f) 

„zavarovalni holding“ pomeni podjetje, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(i) 

podjetje je matično podjetje;

(ii) 

podjetje ni kreditna institucija, zavarovalnica, pozavarovalnica, investicijsko podjetje ali institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje;

(iii) 

podjetje ni mešani finančni holding ali finančni holding v smislu člena 4, točka (20), Uredbe (EU) št. 575/2013;

(iv) 

vsaj eno hčerinsko podjetje tega podjetja je zavarovalnica ali pozavarovalnica;

(v) 

ne glede na lastni izkazan poslovni namen je glavna dejavnost podjetja kar koli od naslednjega:

(1) 

pridobivanje in upravljanje deležev v zavarovalnicah ali pozavarovalnicah;

(2) 

zagotavljanje pomožnih storitev za glavno dejavnost ene ali več povezanih zavarovalnic ali pozavarovalnic;

(3) 

opravljanje dejavnosti iz točk 2 do 12 in točke 15 v Prilogi I k Direktivi 2013/36/EU ali opravljanje ene ali več storitev ali poslov iz Priloge I, oddelek B, k Direktivi 2014/65/EU v zvezi s finančnimi instrumenti iz Priloge I, oddelek C, k Direktivi 2014/65/EU;

(vi) 

več kot 50 % vsaj enega od naslednjih kazalnikov je stalno povezanih s hčerinskimi podjetji, ki so zavarovalnice ali pozavarovalnice, zavarovalnice ali pozavarovalnice tretjih držav, zavarovalni holdingi ali mešani finančni holdingi, holdingi zavarovalnic in pozavarovalnic tretjih držav ali podjetja, ki ponujajo pomožne storitve za glavno dejavnost ene ali več zavarovalnic ali pozavarovalnic skupine, pa tudi z dejavnostmi, ki jih izvajajo podjetja sama in ki niso povezana s pridobivanjem ali upravljanjem deležev v hčerinskih podjetjih, ki so zavarovalnice ali pozavarovalnice ali zavarovalnice ali pozavarovalnice tretjih držav, kadar so te dejavnosti iste vrste kot dejavnosti, ki jih izvajajo zavarovalnice ali pozavarovalnice:

(1) 

lastniški kapital podjetja na podlagi njegovega konsolidiranega izkaza;

(2) 

sredstva podjetja na podlagi njegovega konsolidiranega izkaza;

(3) 

prihodki podjetja na podlagi njegovega konsolidiranega izkaza;

(4) 

osebje podjetja na podlagi njegovega konsolidiranega izkaza;

(5) 

kateri koli drugi kazalnik, za katerega nacionalni nadzorni organ meni, da je relevanten;

▼M13

(fa) 

„holding zavarovalnic in pozavarovalnic tretjih držav“ pomeni matično podjetje, ki ni zavarovalni holding ali mešani finančni holding v smislu člena 2, točka 15, Direktive 2002/87/ES, katerega glavna dejavnost je pridobivanje in upravljanje deležev v hčerinskih podjetjih, kadar so ta hčerinska podjetja izključno ali predvsem zavarovalnice ali pozavarovalnice tretje države;

▼M1

(g) 

„mešani zavarovalni holding“ pomeni matično podjetje, ki ni zavarovalnica, zavarovalnica tretje države, pozavarovalnica, pozavarovalnica tretje države, zavarovalni holding ali mešani finančni holding, ki ima med hčerinskimi podjetji vsaj eno zavarovalnico ali pozavarovalnico;

(h) 

„mešani finančni holding“ pomeni mešani finančni holding, kakor je opredeljen v členu 2(15) Direktive 2002/87/ES.

▼B

2.  

►M13  Za namene tega naslova nadzorni organi za matično podjetje štejejo tudi vsako podjetje, ki po mnenju nadzornih organov dejansko izvaja prevladujoči vpliv na drugo podjetje, tudi takrat, ko se ta vpliv izvaja prek centraliziranega usklajevanja na odločitve drugega podjetja. ◄

Za hčerinsko podjetje štejejo tudi vsako podjetje, na katerega po mnenju nadzornih organov matično podjetje učinkovito izvaja prevladujoči vpliv.

Za udeležbo štejejo tudi bodisi neposredno bodisi posredno imetništvo glasovalnih pravic ali kapitala v podjetju, na katero se po mnenju nadzornih organov učinkovito izvaja znaten vpliv.

▼M13

3.   Za namene tega naslova nadzorni organi za skupino v smislu odstavka 1, točka (c), štejejo tudi dve ali več podjetij, ki se po mnenju nadzornih organov upravljajo enotno.

Kadar nimajo vsa podjetja iz prvega pododstavka tega odstavka sedeža v isti državi članici, države članice zagotovijo, da lahko le nadzorni organ, ki deluje kot nadzornik skupine v skladu s členom 247, po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi, sklene, da takšna podjetja tvorijo skupino, če meni, da se navedena podjetja upravljajo enotno.

4.  

Nadzorni organi pri opredelitvi odnosa med vsaj dvema podjetjema iz odstavkov 2 in 3 upoštevajo vse naslednje dejavnike:

(a) 

nadzor ali zmožnost fizične osebe ali podjetja, da vpliva na odločitve podjetja, vključno s finančnimi, predvsem zaradi deleža kapitala ali glasovalnih pravic, zastopanja v upravnem, upravljalnem ali nadzornem organu ali ker je med osebami, ki dejansko vodijo podjetje ali imajo druge ključne, kritične ali pomembne funkcije;

(b) 

močno odvisnost podjetja od drugega podjetja ali pravne ali fizične osebe zaradi obstoja pomembnih finančnih ali nefinančnih transakcij ali poslov, vključno z zunanjim izvajanjem in izmenjavo osebja med podjetji;

(c) 

dokaze o usklajevanju finančnih ali naložbenih odločitev med dvema ali več podjetji, vključno s skupnimi naložbami v povezana podjetja;

(d) 

dokaze o usklajenih in skladnih strategijah, operacijah ali postopkih med dvema ali več podjetji, vključno v zvezi z distribucijskimi kanali zavarovalniških produktov, zavarovalniškimi produkti ali znamkami, komunikacijo ali trženjem.

5.   Kadar je skupina opredeljena na podlagi odstavka 2 ali 3 tega člena, nadzorni organ, ki deluje kot nadzornik skupine v skladu s členom 247, podjetju, določenemu kot matično podjetje v skladu s členom 214(5) ali (6), in zadevnim nadzornim organom zagotovi podrobno razlago dejavnikov, na podlagi katerih je bila skupina opredeljena.

Za zagotovitev dosledne uporabe tega člena EIOPA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za dopolnitev ali podrobnejšo opredelitev dejavnikov, ki jih nadzorni organi preučijo za opredelitev razmerja med vsaj dvema podjetjema iz odstavkov 2 in 3. EIOPA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 29. januarja 2026.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

Oddelek 2

Primeri uporabe in področje uporabe

Člen 213

Primeri uporabe nadzora skupin

1.  

Države članice na ravni skupin zagotovijo nadzor zavarovalnic in pozavarovalnic, ki so del skupine, v skladu s tem naslovom.

Določbe te direktive, ki določajo pravila za nadzor posameznih zavarovalnic in pozavarovalnic, se še naprej uporabljajo za taka podjetja, razen če je v tem naslovu določeno drugače.

▼M13

2.  

Države članice zagotovijo, da se nadzor skupine izvaja, kadar skupina vključuje kar koli od naslednjega:

(a) 

zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki so udeležena podjetja pri vsaj eni zavarovalnici, pozavarovalnici, zavarovalnici tretje države ali pozavarovalnici tretje države, v skladu s členi 218 do 258;

(b) 

zavarovalnice ali pozavarovalnice, katerih matično podjetje je zavarovalni holding ali mešani finančni holding s sedežem v Uniji v skladu s členi 218 do 258;

(c) 

zavarovalnice ali pozavarovalnice, katerih matično podjetje je zavarovalni holding ali mešani finančni holding s sedežem v tretji državi ali zavarovalnica ali pozavarovalnica tretje države v skladu s členi 260 do 263;

(d) 

zavarovalnice ali pozavarovalnice, katerih matično podjetje je mešani zavarovalni holding, v skladu s členom 265.

▼M1

3.   V primerih iz točk (a) in (b) odstavka 2, kadar je udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica ali zavarovalni holding ali mešani finančni holding s sedežem v Uniji, sam regulirani subjekt ali mešani finančni holding, nad katerim se izvaja dopolnilni nadzor v skladu s členom 5(2) Direktive 2002/87/ES, ali povezano podjetje takšnega reguliranega subjekta ali mešanega finančnega holdinga, lahko nadzornik skupine po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi odloči, da se na ravni te udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice ali tega zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga ne izvaja nadzor v zvezi s koncentracijo tveganja iz člena 244 te direktive ali nadzor nad transakcijami znotraj skupine iz člena 245 te direktive ali obojim. 4.   Če za mešani finančni holding veljajo enakovredne določbe po tej direktivi in po Direktivi 2002/87/ES, zlasti kar zadeva nadzor, ki temelji na tveganju, lahko nadzornik skupine po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi za ta mešani finančni holding uporabi samo ustrezno določbo iz Direktive 2002/87/ES. 5.   Če za mešani finančni holding veljajo enakovredne določbe po tej direktivi in po ►M13  Direktivi 2013/36/EU ◄ , zlasti kar zadeva nadzor, ki temelji na tveganju, lahko nadzornik skupine v sporazumu s konsolidacijskim nadzornikom v sektorju bančnih in naložbenih storitev uporabi samo določbo direktive, povezano z najpomembnejšim sektorjem, kakor je določeno v skladu s členom 3(2) Direktive 2002/87/ES. 6.   Nadzornik skupine Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 23 ), (EBA) in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 24 ), (EIOPA) obvesti o sklepih, sprejetih na podlagi odstavkov 4 in 5. EBA, EIOPA in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 ( 25 ), (ESMA) prek Skupnega odbora Evropskih nadzornih organov (Skupni odbor) oblikujejo smernice, namenjene združitvi nadzornih postopkov, in razvijejo osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki jih posredujejo Komisiji v treh letih od sprejetja teh smernic.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 oziroma Uredbe (EU) št. 1095/2010.

▼M13

Člen 213a

Uporaba ukrepov za sorazmernost na ravni skupine

1.  

Skupine v smislu člena 212, nad katerimi se izvaja nadzor skupine v skladu s členom 213(2), točki (a) in (b), njihov nadzornik skupine razvrsti kot male in nekompleksne skupine po postopku iz odstavka 2 tega člena, če v zadnjih dveh poslovnih letih neposredno pred takšno razvrstitvijo na ravni skupine izpolnjujejo vsa naslednja merila:

(a) 

kadar vsaj ena zavarovalnica ali pozavarovalnica v okviru skupine ni podjetje za neživljenjsko zavarovanje, so izpolnjena vsa naslednja merila:

(i) 

podmodul tveganja obrestne mere iz člena 105(5), drugi pododstavek, točka (a), izračunan na podlagi konsolidiranih podatkov, ni višji od 5 % konsolidiranih zavarovalno-tehničnih rezervacij skupine, vključno z izterljivimi zneski iz pozavarovalnih pogodb in namenskih družb, kot je navedeno v členu 76, razen podjetij, za katera se uporablja metoda 2, ki je določena v členu 233;

(ii) 

skupne konsolidirane zavarovalno-tehnične rezervacije iz dejavnosti življenjskega zavarovanja skupine, skupaj z izterljivimi zneski iz pozavarovalnih pogodb in namenskih družb, ne presegajo 1 000 000 000  EUR;

(b) 

kadar vsaj ena zavarovalnica ali pozavarovalnica v okviru skupine ni podjetje za življenjsko zavarovanje, so izpolnjena vsa naslednja merila:

(i) 

povprečni kombinirani količnik za dejavnosti neživljenjskega zavarovanja brez pozavarovanja v zadnjih treh poslovnih letih je manjši od 100 %;

(ii) 

letni prihodek od bruto obračunanih premij skupine ne presega 100 000 000  EUR;

(iii) 

vsota letnih bruto obračunanih premij v zavarovalnih vrstah 5 do 7 ter 11, 12, 14 in 15 dela A Priloge I ni višja od 30 % skupnih letnih obračunanih premij za dejavnosti neživljenjskega zavarovanja skupine;

(c) 

letni prihodek od bruto obračunanih premij iz zavarovalnih poslov, ki jih sklenejo zavarovalnice in pozavarovalnice v okviru skupine, ki imajo sedeže v državah članicah, ki niso država članica nadzornika skupine, je nižji od katerega koli od naslednjih pragov:

(i) 

20 000 000  EUR;

(ii) 

10 % skupnega letnega prihodka skupine od bruto obračunanih premij;

(d) 

letni prihodek od bruto obračunanih premij iz zavarovalnih poslov, ki jih sklene skupina v državah članicah, ki niso država članica nadzornika skupine, je nižji od katerega koli od naslednjih pragov:

(i) 

20 000 000  EUR;

(ii) 

10 % skupnega letnega prihodka skupine od bruto obračunanih premij;

(e) 

vsota naslednjega ni višja od 20 % skupnih naložb, izračunanih na podlagi konsolidiranih podatkov:

(i) 

modul tržnega tveganja iz člena 105(5);

(ii) 

del modula tveganja neplačila nasprotne stranke iz člena 105(6), ki ustreza izpostavljenostim do listinjenj, izvedenih finančnih instrumentov, terjatev do posrednikov in drugih naložbenih sredstev, ki niso zajeta v podmodulu tveganja razpona;

(iii) 

vse kapitalske zahteve, ki se uporabljajo za naložbe v neopredmetena sredstva, ki niso krita z moduli tržnega tveganja in tveganja neplačila nasprotne stranke;

(f) 

pozavarovanje, ki ga sprejmejo podjetja skupine, ne presega 50 % skupnega letnega prihodka skupine od bruto obračunanih premij;

(g) 

razlika iz člena 230(1), kadar se uporablja metoda 1, iz člena 233(1), kadar se uporablja metoda 2, ali iz člena 233a(1), kadar se uporablja kombinacija metod, je pozitivna;

(h) 

kadar se uporablja metoda 2 ali kombinacija metod 1 in 2, je vsako podjetje, za katero se uporablja metoda 2, malo in nekompleksno podjetje.

Merila iz prvega pododstavka, točke (a)(i) in točke (e) se ne uporabljajo za skupine, za katere se uporablja samo metoda 2.

2.   Člen 29b se smiselno uporablja na ravni končne matične zavarovalnice ali pozavarovalnice, zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga. 3.   Skupine, za katere nadzor skupine v skladu s členom 213(2), točki (a) in (b), velja manj kot dve leti, pri ocenjevanju, ali izpolnjujejo merila iz odstavka 1 tega člena, upoštevajo le zadnje poslovno leto. 4.  

Naslednje skupine se nikoli ne razvrstijo kot male in nekompleksne skupine:

(a) 

skupine, ki so finančni konglomerati v smislu člena 2, točka 14, Direktive 2002/87/ES;

(b) 

skupine, v katerih je vsaj eno hčerinsko podjetje podjetje iz člena 228(1);

(c) 

skupine, ki za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala skupine uporabljajo odobren delni ali popolni notranji model.

5.   Smiselno se uporabljajo členi 29c, 29d in 29e. 6.  

Komisija to direktivo dopolni s sprejetjem delegiranih aktov v skladu s členom 301a, v katerih podrobno določi:

(a) 

merila iz odstavka 1, vključno s pristopom za izračun vsote iz prvega pododstavka, točka (e), navedenega odstavka;

(b) 

metodologijo, ki se uporablja pri razvrščanju skupin kot male in nekompleksne skupine, ter

(c) 

pogoje za odobritev ali preklic nadzorne odobritve za ukrepe sorazmernosti, ki jih uporabljajo skupine, ki niso razvrščene kot male in nekompleksne skupine.

Člen 213b

Ovire za nadzor skupine

1.  

V primerih iz člena 213(2), točka (b), zavarovalni holding ali mešani finančni holding zagotovi, da:

(a) 

so notranje ureditve in razdelitev nalog znotraj skupine ustrezne za izpolnjevanje določb tega naslova in so predvsem učinkovite za:

(i) 

usklajevanje vseh hčerinskih podjetij zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, vključno z ustrezno razdelitvijo nalog med temi podjetji, kadar je to potrebno;

(ii) 

preprečevanje ali upravljanje navzkrižij znotraj skupine ter

(iii) 

uveljavljanje politik na ravni skupine, ki jih za celotno skupino določi zavarovalni holding ali mešani finančni holding;

(b) 

strukturna organizacija skupine, katere del je zavarovalni holding ali mešani finančni holding, ne ovira ali drugače preprečuje učinkovitega nadzora skupine in njenih hčerinskih zavarovalnic in pozavarovalnic, ob upoštevanju predvsem:

(i) 

položaja zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga v večplastni skupini;

(ii) 

lastniške strukture ter

(iii) 

vloge zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga v skupini.

2.   Kadar pogoji iz odstavka 1, točka (a), niso izpolnjeni, je nadzornik skupine pooblaščen, da od zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga zahteva, da spremeni notranjo ureditev in razdelitev nalog znotraj skupine.

Kadar pogoji iz odstavka 1, točka (b), tega člena, niso izpolnjeni, nadzornik skupine določi ustrezne nadzorne ukrepe za zavarovalni holding ali mešani finančni holding, da se zagotovi ali ponovno vzpostavi, odvisno od primera, neprekinjenost in celovitost nadzora skupine ter skladnost z zahtevami iz tega naslova. Konkretno, države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi, kadar ravnajo v vlogi nadzornikov skupin v skladu s členom 247, pooblastilo, da od zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga zahtevajo, da skupino strukturira tako, da lahko zadevni nadzorni organ učinkovito izvaja nadzor skupine. Nadzorni organi to pooblastilo izvajajo le v izjemnih okoliščinah po posvetovanju z EIOPA in po potrebi drugimi zadevnimi nadzornimi organi ter zavarovalnemu holdingu ali mešanemu finančnemu holdingu predložijo utemeljitev.

3.   V primerih iz člena 213(2), točki (a) in (b), te direktive se, kadar je strukturna organizacija skupine, ki jo sestavljajo podjetja, ki so med seboj povezana v razmerju, kot je določeno v členu 22(7) Direktive 2013/34/EU, in z njimi povezana podjetja, ali ki je opredeljena na podlagi člena 212(3) te direktive, takšna, da ovira ali preprečuje učinkovit nadzor te skupine ali preprečuje, da bi ta skupina izpolnjevala določbe iz tega naslova, za skupino uvedejo ustrezni nadzorni ukrepi, da se zagotovi ali ponovno vzpostavi, odvisno od primera, neprekinjenost in celovitost nadzora skupine ter skladnost s tem naslovom. Konkretno, države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi, kadar ravnajo v vlogi nadzornikov skupin v skladu s členom 247 te direktive, pooblastilo, da zahtevajo ustanovitev zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga s sedežem v Uniji ali ustanovitev podjetja v Uniji, ki prek centraliziranega usklajevanja dejansko izvaja prevladujoč vpliv na odločitve, tudi finančne, zavarovalnic ali pozavarovalnic, ki so del skupine. V tem primeru je ta zavarovalni holding, mešani finančni holding ali podjetje, ki dejansko izvaja centralizirano usklajevanje, odgovoren za izpolnjevanje določb iz tega naslova.

▼B

Člen 214

Obseg nadzora skupin

▼M13

1.   Izvajanje nadzora skupin v skladu s členom 213 ne pomeni, da morajo nadzorni organi izvajati nadzor nad posameznimi zavarovalnicami tretjih držav, pozavarovalnicami tretjih držav ali mešanimi zavarovalnimi holdingi.

Samo za namen zagotavljanja skladnosti s tem naslovom lahko izvajanje nadzora skupine vključuje neposredni nadzor in izvajanje nadzornih pooblastil s strani nadzornih organov nad zavarovalnimi holdingi in mešanimi finančnimi holdingi.

▼B

2.  

Nadzornik skupine v posameznih primerih sprejme odločitev, da podjetja ne vključi v nadzor skupin iz člena 213, če:

(a) 

je podjetje v tretji državi, kjer obstajajo zakonske ovire za prenos potrebnih podatkov, brez poseganja v določbe člena 229;

(b) 

ima podjetje, ki bi moralo biti vključeno, zanemarljiv vpliv na cilje nadzora skupinali

(c) 

bi bila vključitev podjetja neprimerna ali zavajajoča glede na cilje nadzora skupin.

V primerih, ko se lahko več posameznih podjetij iz iste skupine izključi v skladu s točko (b) prvega pododstavka, morajo biti ta podjetja kljub temu vključena, če skupaj nimajo zanemarljivega vpliva.

Če nadzornik skupine meni, da zavarovalnica ali pozavarovalnica ne sme biti vključena v nadzor skupine na podlagi točk (b) ali (c) prvega pododstavka, se pred sprejetjem odločitve posvetuje z drugimi zadevnimi nadzornimi organi.

Če nadzornik skupine zavarovalnice ali pozavarovalnice ne vključi v nadzor skupine na podlagi točk (b) ali (c) prvega pododstavka, lahko nadzorni organi države članice, kjer se to podjetje nahaja, prosijo podjetje, ki je na čelu skupine, za kakršne koli podatke, ki lahko poenostavijo njihov nadzor nad zadevno zavarovalnico ali pozavarovalnico.

▼M13

Pri ocenjevanju, ali ima podjetje zanemarljiv vpliv na cilje nadzora skupine na podlagi prvega pododstavka, točka (b), nadzornik skupine zagotovi, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) 

velikost podjetja v smislu skupnih sredstev in zavarovalno-tehničnih rezervacij je majhna v primerjavi z drugimi podjetji v skupini in skupino kot celoto;

(b) 

izključitev podjetja iz obsega nadzora skupine ne bi bistveno vplivala na solventnost skupine;

(c) 

kvalitativna in kvantitativna tveganja, vključno s tistimi, ki izhajajo iz transakcij znotraj skupine, ki jih podjetje predstavlja ali bi jih lahko predstavljalo celotni skupini, so nepomembna.

3.   Če bi izključitev enega ali več podjetij iz obsega nadzora skupine v skladu z odstavkom 2 tega člena pomenila, da se ne bi uporabljal nadzor skupine na podlagi člena 213(2), točke (a), (b) in (c), se nadzornik skupine pred sprejetjem odločitve o izključitvi posvetuje z EIOPA in po potrebi z drugimi zadevnimi nadzornimi organi. Takšna odločitev se sprejme le v izjemnih okoliščinah in se ustrezno utemelji EIOPA in po potrebi drugim zadevnim nadzornim organom. Nadzornik skupine vsaj vsako leto ponovno oceni, ali je njegova odločitev še vedno ustrezna. Kadar ni več ustrezna, nadzornik skupine obvesti EIOPA in po potrebi druge zadevne nadzorne organe, da bo začel izvajati nadzor skupine.

Preden se končno matično podjetje izključi iz nadzora skupine na podlagi odstavka 2, prvi pododstavek, točka (b), se nadzornik skupine posvetuje z EIOPA in po potrebi z drugimi zadevnimi nadzornimi organi ter oceni vpliv izvajanja nadzora skupine na ravni vmesnega udeleženega podjetja na solventnostno stanje skupine. Takšna izključitev predvsem ni mogoča, če bi bistveno izboljšala solventnostno stanje skupine.

Da bi zagotovili usklajeno in dosledno uporabo tega odstavka, EIOPA izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1094/2010, da se nadalje opredelijo izjemne okoliščine iz prvega pododstavka tega odstavka ali primeri, v katerih bi bilo upravičeno izključiti končno matično podjetje, vključno z zavarovalnimi holdingi, iz obsega nadzora skupine.

4.   Brez poseganja v odstavka 2 in 3 tega člena se okvir skupine, za katero se uporablja nadzor skupine na podlagi člena 213(2), določi v skladu s členom 212.

Kadar je skupina, nad katero se izvaja nadzor skupine na podlagi člena 213(2), točke (a), (b) in (c), opredeljena v skladu s členom 212(2) in (3) ter kadar je matično podjetje ali hčerinsko podjetje te skupine tudi končno udeleženo podjetje druge skupine v smislu člena 212(1), točka (c), se šteje, da je ta druga skupina vključena v okvir skupine, opredeljene v skladu s členom 212(2) in (3).

Nadzorni organi lahko uporabijo člen 212(2) in (3), za razširitev okvira skupine v smislu člena 212(1), točka (c).

5.   Kadar se nad skupino, opredeljeno v skladu s členom 212(3), izvaja nadzor skupine v skladu s členom 213(2), točke (a), (b) in (c), skupina določi eno od podjetij, ki se upravljajo enotno, kot matično podjetje, ki naj bo odgovorno za izpolnjevanje določb iz tega naslova. Druga podjetja iz člena 212(3), prvi pododstavek, se štejejo za hčerinska podjetja. 6.   Kadar bi določitev matičnega podjetja v skladu z odstavkom 5 tega člena pomenila znatne ovire za izvajanje nadzora skupine, predvsem v primerih, ko podjetje nima sedeža na ozemlju države članice nadzornega organa, ki deluje kot nadzornik skupine v skladu s členom 247, ali kadar bi določitev povzročila, da skupina ne bi mogla učinkovito izpolnjevati zahtev iz tega naslova, države članice zagotovijo, da je nadzorni organ, ki deluje kot nadzornik skupine, pooblaščen, da po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi zahteva določitev drugega matičnega podjetja. Nadzorni organ, ki deluje kot nadzornik skupine, skupini in drugim zadevnim nadzornim organom ustrezno utemelji odločitev o določitvi drugega matičnega podjetja.

Kadar skupina, ki je opredeljena v skladu s členom 212(3) in nad katero se izvaja nadzor skupine v skladu s členom 213(2), točke (a), (b) in (c), ne določi matičnega podjetja v skladu z odstavkom 5 tega člena, nadzorni organ, ki deluje kot nadzornik skupine v skladu s členom 247, po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi določi matično podjetje, ki bo odgovorno za izpolnjevanje določb iz tega naslova. Druga podjetja v takšni skupini se štejejo za hčerinska podjetja.

Nadzorni organ, ki deluje kot nadzornik skupine v skladu s členom 247, pri določanju matičnega podjetja v skladu s prvim ali drugim pododstavkom tega odstavka upošteva naslednje dejavnike:

(a) 

znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij vsakega podjetja;

(b) 

letne bruto obračunane premije vsakega podjetja;

(c) 

število povezanih zavarovalnic ali pozavarovalnic vsakega podjetja.

Nadzorni organi vsaj vsako leto ocenjujejo, ali je določitev še vedno ustrezna. V nasprotnem primeru nadzorni organ, ki deluje kot nadzornik skupine v skladu s členom 247, po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi določi drugo matično podjetje. To drugo matično podjetje je odgovorno za izpolnjevanje določb iz tega naslova.

▼B

Oddelek 3

Ravni

Člen 215

Končno matično podjetje na ravni Skupnosti

▼M1

1.   Če je udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica ali zavarovalni holding ali mešani finančni holding iz točk (a) in (b) člena 213(2) sam hčerinsko podjetje druge zavarovalnice ali pozavarovalnice ali drugega zavarovalnega holdinga ali drugega mešanega finančnega holdinga s sedežem v Uniji, se členi 218 do 258 uporabljajo samo na ravni končne matične zavarovalnice ali pozavarovalnice, zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga s sedežem v Uniji. 2.   Če je končna matična zavarovalnica ali pozavarovalnica ali zavarovalni holding ali mešani finančni holding s sedežem v Uniji, kakor je določeno v odstavku 1, hčerinsko podjetje podjetja, nad katerim se izvaja dopolnilni nadzor v skladu s členom 5(2) Direktive 2002/87/ES, lahko nadzornik skupine po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi odloči, da se na ravni tega končnega matičnega podjetja ne izvaja nadzor koncentracije tveganja iz člena 244, nadzor nad transakcijami znotraj skupine iz člena 245 ali obojim.

▼B

Člen 216

Končno matično podjetje na nacionalni ravni

▼M1

1.   Če udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica ali zavarovalni holding ali mešani finančni holding, ki ima sedež v Uniji, kakor je določeno v točkah (a) in (b) člena 213(2), nima sedeža v isti državi članici kot končno matično podjetje na ravni Unije iz člena 215, lahko države članice svojim nadzornim organom dovolijo, da po posvetovanju z nadzornikom skupine in tem končnim matičnim podjetjem na ravni Unije, odločijo, da se izvaja nadzor skupine nad končno matično zavarovalnico ali pozavarovalnico ali zavarovalnim holdingom ali mešanim finančnim holdingom na nacionalni ravni.

▼M5

V takem primeru nadzorni organ svojo odločitev utemelji nadzorniku skupine in končnemu matičnemu podjetju na ravni Unije. Nadzornik skupine obvesti kolegij nadzornikov v skladu s členom 248(1)(a).

Smiselno se uporabljajo členi 218 do 258 na podlagi odstavkov 2 do 6 tega člena.

▼B

2.   Nadzorni organ lahko nadzor skupine nad končnim matičnim podjetjem na nacionalni ravni omeji na enega ali več oddelkov poglavja II. 3.   Če nadzorni organ odloči, da se za končno matično podjetje na nacionalni ravni uporablja določbe oddelka 1 poglavja II, velja izbira metode v skladu s členom 220 s strani nadzornika skupine v zvezi s končnim matičnim podjetjem na ravni Skupnosti iz člena 215 za dokončno in nadzorni organ zadevne države članice jo mora upoštevati. 4.  

Če nadzorni organ odloči, da se za končno matično podjetje na nacionalni ravni uporabljajo določbe oddelka 1 poglavja II in če je končno matično podjetje na ravni Skupnosti iz člena 215 v skladu s členom 231 ali 233(5) pridobilo dovoljenje za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala skupine in zahtevanega solventnostnega kapitala zavarovalnic in pozavarovalnic v skupini na podlagi notranjega modela, velja ta odločitev za dokončno in nadzorni organ zadevne države članice jo mora upoštevati.

Če v takem primeru nadzorni organ meni, da profil tveganj končnega matičnega podjetja na nacionalni ravni močno odstopa od notranjega modela, odobrenega na ravni Skupnosti, in če to podjetje ne upošteva ustrezno pomislekov nadzornega organa, lahko ta nadzorni organ odloči, da se zahtevanemu solventnostnemu kapitalu tega podjetja, izračunanemu na podlagi takega modela, naloži kapitalski pribitek, ali da se v izjemnih okoliščinah, ko tak kapitalski pribitek ne bi bil primeren, od tega podjetja zahteva, da zahtevani solventnostni kapital skupine izračuna po standardni formuli.

▼M5

Nadzorni organ take odločitve utemelji podjetju in nadzorniku skupine. Nadzornik skupine obvesti kolegij nadzornikov v skladu s členom 248(1)(a).

▼B

5.   Če nadzorni organ odloči, da se za končno matično podjetje na nacionalni ravni uporabljajo določbe oddelka 1 poglavja II, to podjetje v skladu s členom 236 ali 243 ne more vložiti zahtevka za dovoljenje, da bi se za katero koli njegovo hčerinsko podjetje uporabljali členi 238 in 239. 6.   Če države članice svojim nadzornim organom dovolijo, da sprejmejo odločitev iz odstavka 1, določijo, da take odločitve ni mogoče sprejeti ali ohraniti, če je končno matično podjetje na nacionalni ravni hčerinsko podjetje končnega matičnega podjetja na ravni Skupnosti iz člena 215 in če je to končno udeleženo podjetje na ravni Skupnosti v skladu s členom 237 ali 243 pridobilo dovoljenje, da se za to hčerinsko podjetje uporabljajo členi 238 do 239.

▼M5

7.   Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki opredeljujejo okoliščine, v katerih se lahko sprejme odločitev iz odstavka 1 tega člena.

▼B

Člen 217

Matično podjetje, ki vključuje več držav članic

1.  

Če države članice svojim nadzornim organom dovolijo, da sprejmejo odločitev iz člena 216, jim dovolijo tudi, da se odločijo za sklenitev sporazuma z nadzornimi organi drugih držav članic, kjer je prisotno drugo povezano končno matično podjetje na nacionalni ravni, z namenom izvajanja nadzora skupine na ravni podskupine, ki vključuje več držav članic.

Če so zadevni nadzorni organi sklenili sporazum iz prvega pododstavka se nadzor skupine ne izvaja na ravni nobenega končnega matičnega podjetja iz člena 216, ki je prisotno v državah članicah, ki niso država članica, v kateri se nahaja podskupina iz prvega pododstavka tega odstavka.

▼M5

V tem primeru nadzorni organi pojasnijo svoj dogovor nadzorniku skupine in končnemu matičnemu podjetju na ravni Unije. Nadzornik skupine obvesti kolegij nadzornikov v skladu s členom 248(1)(a).

▼B

2.   Smiselno se uporablja člen 216(2) do (6).

▼M5

3.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki opredeljujejo okoliščine, v katerih se lahko sprejme odločitev iz odstavka 1 tega člena.

▼B

POGLAVJE II

Finančni položaj

Oddelek 1

Solventnost skupine

Pododdelek 1

Splošne določbe

Člen 218

Nadzor solventnosti skupine

1.   Nadzor solventnosti skupine se izvaja v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena, členom 246 in poglavjem III. 2.   V primeru iz točke (a) člena 213(2) države članice zahtevajo, da udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice zagotovijo, da so v skupini na voljo primerna lastna sredstva, ki so vedno vsaj enaka zahtevanemu solventnostnemu kapitalu skupine, izračunanem v skladu s pododdelki 2, 3 in 4. 3.   V primeru iz točke (b) člena 213(2) države članice zahtevajo, da zavarovalnice ali pozavarovalnice v skupini zagotovijo, da so v skupini na voljo primerna lastna sredstva, ki so vedno vsaj enaka zahtevanemu solventnostnemu kapitalu skupine, izračunanem v skladu s pododdelkom 5. 4.   Nadzornik skupine izvede nadzorni pregled zahtev iz odstavkov 2 in 3 v skladu s poglavjem III. Člen 136 ter člen 138(1), (2) in (3) se uporabljata smiselno. 5.   Takoj ko udeleženo podjetje ugotovi in obvesti nadzornika skupine, da zahtevani solventnostni kapital ni več dosežen, ali da obstaja tveganje neizpolnitve v naslednjih treh mesecih, nadzornik skupine obvesti druge nadzorne organe v kolegiju nadzornikov, ki analizirajo stanje skupine.

▼M1

Člen 219

Pogostost izračuna

1.   Nadzornik skupine zagotovi, da se izračuna iz člena 218(2) in (3) izvedeta vsaj enkrat letno in sicer s strani udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice ali zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga.

Podatke za izračun in njegov rezultat predloži nadzorniku skupine udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica, če na čelu skupine ni zavarovalnica ali pozavarovalnica, pa zavarovalni holding ali mešani finančni holding ali podjetje v skupini, ki ga določi nadzornik skupine po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in samo skupino.

2.   Zavarovalnice, pozavarovalnice, zavarovalni holding in mešani finančni holding redno spremljajo zahtevani solventnostni kapital skupine. Če se profil tveganj skupine močno razlikuje od predpostavk, ki so bile osnova za zadnji sporočeni zahtevani solventnostni kapital skupine, se zahtevani solventnostni kapital skupine nemudoma ponovno izračuna in sporoči nadzorniku skupine.

Če obstajajo dokazi, ki nakazujejo na to, da se je profil tveganj skupine občutno spremenil od datuma, ko je bil zahtevani solventnostni kapital zadnjič sporočen, lahko nadzornik skupine zahteva njegov ponovni izračun.

▼B

Pododdelek 2

Izbira metode izračunavanja in splošna načela

Člen 220

Izbira metode

1.   Solventnost na ravni skupine zavarovalnic ali pozavarovalnic iz točke (a) člena 213(2) se izračuna v skladu s tehničnimi načeli in eno od metod ►M13  iz členov 221 do 233a ◄ . 2.  

Države članice določijo, da se solventnost na ravni skupine zavarovalnic in pozavarovalnic iz točke (a) člena 213(2) izračuna po metodi 1, določeni v členih 230 do 232.

▼M13

Če nadzorni organi prevzamejo vlogo nadzornika določene skupine, pa jim njihove države članice dovolijo, da po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in samo skupino odločijo, da se za to skupino uporabi metoda 2 v skladu s členoma 233 in 234 ali kombinacija metod 1 in 2 v skladu s členoma 233a in 234, če uporaba izključno metode 1 ne bi bila primerna.

▼M13

3.   Brez poseganja v obravnavo podjetij iz člena 228(1) se lahko nadzorni organi odločijo za uporabo metode 2 na podlagi odstavka 2, drugi pododstavek, tega člena samo pri zavarovalnicah in pozavarovalnicah, zavarovalnicah in pozavarovalnicah tretjih držav, zavarovalnih holdingih, mešanih finančnih holdingih ter holdingih zavarovalnic in pozavarovalnic tretjih držav.

▼B

Člen 221

Vključitev sorazmernega deleža

1.  

Pri izračunu solventnosti skupine se upošteva sorazmerni delež, ki ga ima udeleženo podjetje v svojih povezanih podjetjih.

Za namene prvega pododstavka lahko sorazmerni delež vključuje eno izmed naslednjega:

(a) 

če se uporabi metoda 1, odstotke, ki se uporabijo za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov;

(b) 

če se uporabi metoda 2, delež vpisanega kapitala, ki ga ima udeleženo podjetje neposredno ali posredno.

Če je povezano podjetje hčerinsko podjetje in nima zadostnih primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala, se ne glede na uporabljeno metodo upošteva skupni solventnostni primanjkljaj hčerinskega podjetja.

Kadar je po mnenju nadzornih organov odgovornost matičnega podjetja, ki ima v lasti delež kapitala, strogo omejena na ta delež kapitala, lahko nadzornik skupine dovoli, da se solventni primanjkljaj hčerinskega podjetja upošteva sorazmerno.

▼M13

1a.   Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena, izključno za namen člena 228, ne glede na to, ali se uporablja metoda 1 ali metoda 2, „sorazmerni delež“ pomeni delež vpisanega kapitala, ki ga ima, neposredno ali posredno, udeleženo podjetje v povezanem podjetju.

▼B

2.  

Nadzornik skupine po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in samo skupino določi sorazmerni delež, ki se upošteva v naslednjih primerih:

(a) 

če ni kapitalskih povezav med nekaterimi podjetji v skupini;

(b) 

če je nadzorni organ odločil, da neposredno ali posredno imetništvo glasovalnih pravic ali kapitala v podjetju šteje kot udeležba, ker se po njegovem mnenju učinkovito izvaja znaten vpliv na to podjetje;

(c) 

če je nadzorni organ ugotovil, da je podjetje matično podjetje drugega podjetja, ker ima po njegovem mnenju dejansko prevladujoč vpliv nad drugim podjetjem;

▼M13

(d) 

če je nadzorni organ ugotovil, da dve ali več zavarovalnic ali pozavarovalnic tvori skupino na podlagi člena 212(3), saj se upravljajo enotno.

▼B

Člen 222

Odprava dvojne uporabe primernih lastnih sredstev

1.  

Dvojna uporaba lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital, pri različnih zavarovalnicah ali pozavarovalnicah, upoštevanih pri izračunu, ni dovoljena.

Zato je treba pri izračunavanju solventnosti skupine in v primeru, da metode iz pododdelka 4 tega ne določajo, izključiti naslednje zneske:

(a) 

vrednost vseh sredstev udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki predstavlja financiranje lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital ene od njenih povezanih zavarovalnic ali pozavarovalnic;

(b) 

vrednost vseh sredstev povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki predstavlja financiranje lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital te udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice;

(c) 

vrednost vseh sredstev povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki predstavlja financiranje lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital katere koli druge povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice te udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice.

2.  

Brez poseganja v odstavek 1 se lahko naslednje upošteva pri izračunu le, če izpolnjuje pogoje za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala zadevnega povezanega podjetja:

(a) 

presežek sredstev, ki spada v člen 91(2) in ki nastajajo v povezani življenjski zavarovalnici ali pozavarovalnici udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, za katero se izračunava solventnost skupine;

(b) 

vpisan, vendar ne vplačan kapital povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, za katero se izračunava solventnost skupine.

Naslednje pa se v nobenem primeru ne vključi v izračun:

(i) 

vpisan, vendar nevplačan kapital, ki predstavlja možno obveznost udeleženega podjetja;

(ii) 

vpisan, vendar nevplačan kapital udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki predstavlja možno obveznost povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice;

(iii) 

vpisan, vendar nevplačan kapital povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki predstavlja možno obveznost druge povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice iste udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice.

3.   Če nadzorni organi menijo, da nekatera lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice, razen tiste iz odstavka 2, ne morejo biti dejansko na razpolago za pokrivanje zahtevanega solventnostnega kapitala udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, za katero se izračunava solventnost skupine, se lahko ta sredstva vključijo v izračun le, če izpolnjujejo pogoje za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala povezanega podjetja.

▼M13

4.   Vsota lastnih sredstev iz odstavkov 2 in 3 ne sme preseči prispevka povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice k zahtevanemu solventnostnemu kapitalu skupine.

▼B

5.   Primerna lastna sredstva povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, za katero se izračunava solventnost skupine, ki so pogojena s predhodno odobritvijo s strani nadzornega organa v skladu s členom 90, se lahko vključijo v izračun le, če jih je dovolil nadzorni organ, ki je odgovoren za nadzor tega povezanega podjetja.

▼M13

6.   Za namene člena 230(1), člena 233(2) in člena 233a(1), točka (a), se postavka lastnih sredstev, ki jo izda udeleženo podjetje, ne šteje kot prosta obremenitev v smislu člena 93(2), drugi pododstavek, točka (c), če imetniku te postavke ni mogoče zavrniti njenega vračila v primeru prenehanja povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je hčerinsko podjetje.

▼B

Člen 223

Odprava ustvarjanja kapitala znotraj skupine

1.  

Pri izračunavanju solventnosti skupine se ne upoštevajo lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital, ki izhajajo iz vzajemnega financiranja med udeleženo zavarovalnico ali pozavarovalnico ali katerim koli izmed naslednjega:

(a) 

povezanim podjetjem;

(b) 

udeleženim podjetjem; ali

(c) 

drugim povezanim podjetjem katerega koli njenega udeleženega podjetja.

2.   Pri izračunavanju solventnosti skupine se ne upoštevajo lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, za katero se izračunava solventnost skupine, če zadevna lastna sredstva izhajajo iz vzajemnega financiranja s katerim koli drugim povezanim podjetjem te udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice. 3.   Za vzajemno financiranje velja, da obstaja vsaj takrat, ko ima zavarovalnica ali pozavarovalnica ali katero koli njeno povezano podjetje delnice v drugem podjetju ali posoja temu drugemu podjetju, ki ima neposredno ali posredno lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital prvih podjetij.

Člen 224

Vrednotenje

Vrednost sredstev in obveznosti se oceni v skladu s členom 75.

Pododdelek 3

Uporaba metod izračunavanja

Člen 225

Povezane zavarovalnice in pozavarovalnice

Če ima zavarovalnica ali pozavarovalnica več kot eno povezano zavarovalnico ali pozavarovalnico, se v izračun solventnosti skupine vključi vse te povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice.

Države članice lahko določijo, da se v primeru, ko je sedež povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice v državi članici, ki ni država članica zavarovalnice ali pozavarovalnice, za katero se izračunava solventnost skupine, pri izračunu v zvezi s povezanim podjetjem upoštevajo zahtevani solventnostni kapital in lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za ta zahtevani kapital, kot so določena v tej drugi državi članici.

▼M1

Člen 226

▼M13

Posredniški holdingi

▼M1

1.   Pri izračunavanju solventnosti skupine zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je prek zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga udeležena v povezani zavarovalnici, povezani pozavarovalnici, zavarovalnici tretje države ali pozavarovalnici tretje države, se upošteva položaj takega zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga.

Samo za namen tega izračuna se posredniški zavarovalni holding ali posredniški mešani finančni holding obravnava kot zavarovalnica ali pozavarovalnica, za katero veljajo pravila iz pododdelkov 1, 2 in 3 oddelka 4 poglavja VI naslova I v zvezi z zahtevanim solventnostnim kapitalom, in kot da zanj veljajo enaki pogoji, kot so določeni v pododdelkih 1, 2 in 3 oddelka 3 poglavja VI naslova I v zvezi z lastnimi sredstvi, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital.

2.   V primerih, ko ima posredniški zavarovalni holding ali posredniški mešani finančni holding podrejeni dolg ali druga primerna lastna sredstva, za katera velja omejitev v skladu s členom 98, veljajo ta sredstva za primerna lastna sredstva do višine zneskov, izračunanih z uporabo omejitev iz člena 98 za skupna primerna lastna sredstva, ki na ravni skupine presegajo zahtevani solventnostni kapital na ravni skupine.

Primerna lastna sredstva posredniškega zavarovalnega holdinga ali posredniškega mešanega finančnega holdinga, za katera se zahteva predhodna odobritev nadzornega organa v skladu s členom 90, če so v lasti zavarovalnice ali pozavarovalnice, se lahko vključijo v izračun solventnosti skupine le, če jih je ustrezno odobril nadzornik skupine.

▼M13

3.   Za namene odstavkov 1 in 2 se tudi holdingi zavarovalnic in pozavarovalnic tretjih držav obravnavajo kot zavarovalnice ali pozavarovalnice.

▼M5

Člen 227

Enakovrednost v zvezi z zavarovalnicami in pozavarovalnicami tretjih držav

1.   Pri izračunu solventnosti skupine zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je udeleženo podjetje v zavarovalnici ali pozavarovalnici tretje države, v skladu s členom 233 ►M13  in členom 233a ◄ se ta zavarovalnica ali pozavarovalnica tretje države samo za namene izračuna obravnava kot povezana zavarovalnica ali pozavarovalnica.

Kadar tretja država, kjer je sedež tega podjetja, zahteva dovoljenje in zavarovalnici ali pozavarovalnici naloži režim solventnosti, ki je vsaj enakovreden tistemu iz poglavja VI naslova I, lahko države članice določijo, da se pri izračunu v zvezi s to zavarovalnico ali pozavarovalnico upoštevajo zahtevani solventnostni kapital in lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za ta zahtevani solventnostni kapital, kakor jih določa zadevna tretja država.

2.   Kadar ni bil sprejet delegirani akt v skladu z odstavkom 4 ali 5 tega člena, preverjanja v zvezi s tem, ali je režim tretje države vsaj enakovreden, izvaja nadzornik skupine na zahtevo udeleženega podjetja ali na lastno pobudo. EIOPA pomaga nadzorniku skupine v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Nadzornik skupine se ob pomoči EIOPA posvetuje z drugimi zadevnimi nadzornimi organi pred sprejetjem sklepa o enakovrednosti. Ta sklep se sprejme v skladu z merili, sprejetimi v skladu z odstavkom 3. Nadzornik skupine ne sprejme nobenega sklepa v zvezi s tretjo državo, ki je v nasprotju s kakršnim koli sklepom v zvezi s to tretjo državo, razen če je to potrebno, da bi se upoštevale vse bistvene spremembe nadzornega režima iz poglavja VI naslova I in nadzornega režima v tretji državi.

Kadar se nadzorni organi ne strinjajo s sklepom, sprejetim v skladu z drugim pododstavkom, lahko to zadevo predložijo EIOPA in zahtevajo njegovo pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010 v treh mesecih po tem, ko nadzornik skupine poda obvestilo o sklepu. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.

3.   Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo merila za oceno, ali je režim solventnosti v tretji državi enakovreden tistemu iz poglavja VI naslova I. 4.   Če tretja država v celoti izpolnjuje merila, sprejeta v skladu z odstavkom 3, lahko Komisija v skladu s členom 301a in ob pomoči EIOPA v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010, sprejme delegirane akte, s katerimi določi, da je nadzorni režim v tretji državi enakovreden tistemu iz poglavja VI naslova I.

Ti delegirani akti se redno pregledujejo, da se upoštevajo vse bistvene spremembe nadzornega režima iz poglavja VI naslova I in nadzornega režima v tretji državi.

EIOPA objavi in redno posodablja seznam vseh tretjih držav iz prvega pododstavka na svojem spletnem mestu.

5.  

Z odstopanjem od odstavka 4, in tudi kadar merila, določena v skladu z odstavkom 3, niso bila izpolnjena, lahko Komisija za obdobje iz odstavka 6, v skladu s členom 301a ter ob pomoči EIOPA v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010, sprejme delegirane akte, s katerimi določi, da je režim nadzora tretje države, uporabljen za podjetja, ki imajo sedež v tej tretji državi, začasno enakovreden tistemu iz poglavja VI naslova I, kadar:

(a) 

je mogoče dokazati, da je v tretji državi trenutno v veljavi režim solventnosti, ki ga je mogoče oceniti kot enakovrednega v skladu z odstavkom 4, ali da tretja država tak režim lahko sprejme in uporabi;

(b) 

ima tretja država režim solventnosti, ki temelji na tveganju ter določa kvantitativne in kvalitativne zahteve glede solventnosti in zahteve glede nadzornega poročanja in preglednosti;

(c) 

pravo tretje države načeloma omogoča sodelovanje in izmenjavo zaupnih informacij z EIOPA in z nadzornimi organi;

(d) 

ima tretja država neodvisen sistem nadzora in

(e) 

je tretja država določila obveznost varovanja poslovne skrivnosti za vse osebe, ki delujejo v imenu svojega nadzornega organa.

EIOPA objavi in redno posodablja seznam vseh tretjih držav iz prvega pododstavka na svojem spletnem mestu.

6.  

Začetno obdobje začasne enakovrednosti iz odstavka 5 traja 10 let, razen če je bil pred iztekom tega obdobja:

(a) 

ta delegirani akt preklican ali

(b) 

je bil sprejet delegirani akt v skladu z odstavkom 4 z učinkom, da se nadzorni režim tretje države šteje za enakovrednega režimu iz poglavja VI naslova I.

Začasna enakovrednost se podaljšuje za dodatna obdobja 10 let, izpolnjena pa morajo biti merila iz odstavka 5. Komisija vse takšne delegirane akte sprejema v skladu s členom 301a, v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 pa ji pri tem pomaga EIOPA.

Delegirani akti o določitvi začasnih enakovrednosti upoštevajo poročila Komisije v skladu s členom 177(2). Take delegirane akte redno pregleduje Komisija. Pri oceni teh odločitev Komisiji pomaga EIOPA. Komisija o vseh pregledih obvešča Evropski parlament in mu poroča o svojih ugotovitvah.

7.   Kadar je bil v skladu z odstavkom 5 sprejet delegirani akt, ki določi, da je nadzorni režim tretje države začasno enakovreden, ta tretja država šteje kot enakovredna za namene drugega pododstavka odstavka 1.

▼M13

Člen 228

Obravnava specifičnih povezanih podjetij iz drugih finančnih sektorjev

1.  

Ne glede na metodo, ki se v skladu s členom 220 te direktive uporabi za izračun solventnosti skupine, udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica upošteva prispevek naslednjih podjetij k primernim lastnim sredstvom skupine in k zahtevanemu solventnostnemu kapitalu skupine:

(a) 

kreditnih institucij v smislu člena 4(1), točka 1, Uredbe (EU) št. 575/2013 ali investicijskih podjetij v smislu člena 4(1), točka 2, navedene uredbe;

(b) 

družb za upravljanje KNPVP v smislu člena 2(1), točka (b), Direktive 2009/65/ES in investicijskih družb z dovoljenjem na podlagi člena 27 navedene direktive pod pogojem, da niso pooblastile družbe za upravljanje v skladu z navedeno direktivo;

(c) 

upraviteljev alternativnih investicijskih skladov (UAIS) v smislu člena 4(1), točka (b), Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 26 );

(d) 

podjetij, ki niso regulirana podjetja in opravljajo eno ali več dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2013/36/EU, če te dejavnosti predstavljajo pomemben del njihove celotne dejavnosti;

(e) 

institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje v smislu člena 6, točka 1, Direktive (EU) 2016/2341.

2.  

Prispevek podjetij iz odstavka 1 tega člena k primernim lastnim sredstvom skupine se izračuna kot vsota sorazmernega deleža lastnih sredstev vsakega podjetja, pri čemer se ta lastna sredstva izračunajo na naslednji način:

(a) 

za vsako povezano podjetje iz odstavka 1, točka (a), tega člena v skladu z ustreznimi sektorskimi predpisi, kakor so opredeljeni v členu 2, točka 7, Direktive 2002/87/ES;

(b) 

za vsako povezano podjetje iz odstavka 1, točka (b), tega člena v skladu s členom 2(1), točka (l), Direktive 2009/65/ES;

(c) 

za vsako povezano podjetje iz odstavka 1, točka (c), tega člena v skladu s členom 4(1), točka (ad), Direktive 2011/61/EU;

(d) 

za vsako povezano podjetje iz odstavka 1, točka (d), tega člena v skladu z ustreznimi sektorskimi predpisi, kakor so opredeljeni v členu 2, točka 7, Direktive 2002/87/ES, če so regulirane osebe v smislu člena 2, točka 4, navedene direktive;

(e) 

za vsako povezano podjetje iz odstavka 1, točka (e), tega člena razpoložljivi minimalni kapital, izračunan v skladu s členom 16 Direktive (EU) 2016/2341.

Za namene prvega pododstavka tega odstavka se znesek lastnih sredstev vsakega povezanega podjetja, ki ustreza nerazdeljivim rezervam in drugim postavkam, za katere nadzornik skupine ugotovi, da imajo zmanjšano absorpcijsko kapaciteto, ter prednostne delnice, podrejeni računi podrejenih članov družbe za vzajemno zavarovanje, podrejene obveznosti in terjatve za odloženi davek, ki so vključene v lastna sredstva, ki presegajo kapitalske zahteve, izračunane v skladu z odstavkom 3, ne upoštevajo, razen če lahko udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica nadzorniku skupine ustrezno utemelji, da so te postavke lahko na razpolago za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala skupine. Pri določanju sestave presežnih lastnih sredstev udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica upošteva, da se določene zahteve nekaterih povezanih podjetij izpolnijo samo z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom ali dodatnim temeljnim kapitalom v smislu Uredbe (EU) št. 575/2013.

3.  

Prispevek povezanih podjetij iz odstavka 1 k zahtevanemu solventnostnemu kapitalu skupine se izračuna kot vsota sorazmernega deleža kapitalske zahteve ali teoretične kapitalske zahteve vsakega povezanega podjetja. Ta kapitalska zahteva ali teoretična kapitalska zahteva se izračuna na naslednji način:

(a) 

za povezana podjetja iz odstavka 1, točka (a), tega člena v skladu z naslednjim:

(i) 

za vsako investicijsko podjetje, za katero veljajo kapitalske zahteve v skladu z Uredbo (EU) 2019/2033, vsota zahteve iz člena 11 navedene uredbe, posebnih kapitalskih zahtev iz člena 39(2), točka (a), Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta ( 27 ) ali lokalnih kapitalskih zahtev v tretjih državah;

(ii) 

za vsako kreditno institucijo višja od naslednjih vrednosti:

(1) 

vsota zahteve iz člena 92(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013, vključno z ukrepi iz členov 458 in 459 navedene uredbe, posebnih kapitalskih zahtev za upravljanje tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda, iz člena 104 Direktive 2013/36/EU, zahteve po skupnem blažilniku iz člena 128, točka 6, navedene direktive ali lokalnih kapitalskih zahtev v tretjih državah;

(2) 

vsota zahtev iz člena 92(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 575/2013, vključno z ukrepi iz členov 458 in 459 navedene uredbe, posebnih kapitalskih zahtev za upravljanje tveganja prevelikega finančnega vzvoda iz člena 104 Direktive 2013/36/EU, zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda iz člena 92(1a) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali lokalnih kapitalskih zahtev v tretjih državah, če se te zahteve izpolnijo s temeljnim kapitalom;

(b) 

za vsako povezano podjetje iz odstavka 1, točka (b), tega člena v skladu s členom 7(1), točka (a), Direktive 2009/65/ES;

(c) 

za vsako povezano podjetje iz odstavka 1, točka (c), tega člena v skladu s členom 9 Direktive 2011/61/EU;

(d) 

za vsako povezano podjetje iz odstavka 1, točka (d), tega člena kapitalska zahteva, ki bi jo povezano podjetje moralo izpolnjevati na podlagi ustreznih sektorskih predpisov, kakor so opredeljeni v členu 2, točka 7, Direktive 2002/87/ES, če bi bilo regulirana oseba v smislu člena 2, točka 4, navedene direktive;

(e) 

za vsako povezano podjetje iz odstavka 1, točka (e), tega člena, zahtevani minimalni kapital, izračunan v skladu s členom 17 Direktive (EU) 2016/2341, oziroma skupne kapitalske zahteve, naložene na podlagi nacionalnega prava države članice, v kateri je povezano podjetje registrirano ali ima dovoljenje, kar je višje.

4.   Kadar več povezanih podjetij iz odstavka 1 tega člena tvori podskupino, za katero velja kapitalska zahteva na konsolidirani podlagi v skladu z eno od direktiv ali uredb iz odstavka 3 tega člena, tudi v primeru, ko je finančni holding v smislu člena 4(1), točka 20, Uredbe (EU) št. 575/2013 ali mešani finančni holding hčerinsko podjetje skupine, lahko nadzornik skupine zahteva izračun prispevka teh povezanih podjetij k primernim lastnim sredstvom skupine kot sorazmerni delež lastnih sredstev te podskupine namesto uporabe odstavka 2, točke (a) do (e), tega člena, za vsako posamezno podjetje, ki pripada tej podskupini. V tem primeru udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica izračuna tudi prispevek teh povezanih podjetij k zahtevanemu solventnostnemu kapitalu skupine kot sorazmerni delež kapitalske zahteve te podskupine namesto uporabe odstavka 3, točke (a) do (e), tega člena, za vsako posamezno podjetje, ki pripada tej podskupini. V izračun lastnih sredstev in kapitalske zahteve podskupine se vključijo vse finančne institucije v smislu člena 4(1), točka 26, Uredbe (EU) št. 575/2013 ter družbe za pomožne storitve v smislu točke 18 navedenega odstavka, vključene v podskupino.

Za namene prvega pododstavka tega odstavka se odstavka 2 in 3 tega člena uporabljata za specifično podskupino na podlagi njenega konsolidiranega položaja v smislu člena 4(1), točka 47, Uredbe (EU) št. 575/2013 ali člena 4(1), točka 11, Uredbe (EU) 2019/2033 ali na podlagi njenega konsolidiranega izkaza, kot je ustrezno.

5.   Ne glede na odstavke 1 do 4 države članice svojim nadzornim organom, kadar ti prevzamejo vlogo nadzornika določene skupine, dovolijo, da na zahtevo udeleženega podjetja ali na lastno pobudo odločijo, da morebitno udeležbo iz odstavka 1, točke (a) do (d), odštejejo od lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za solventnost skupine udeleženega podjetja.“

▼B

Člen 229

Nerazpoložljivost potrebnih informacij

Če inforomacije, potrebne za izračunavanje solventnosti skupine zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki se nanašajo na povezano podjetje s sedežem v državi članici ali tretji državi, niso na razpolago zadevnim nadzornim organom, se knjigovodska vrednost tega podjetja v udeleženi zavarovalnici ali pozavarovalnici odšteje od lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za solventnost skupine.

V tem primeru nerealizirani kapitalski dobički, povezani s tako udeležbo, ne veljajo za lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za solventnost skupine.

▼M13

Kadar bi odbitek iz prvega odstavka izboljšal solventnostno stanje skupine v primerjavi s stanjem, v katerem se podjetje ohrani v okviru izračuna solventnosti skupine, se odbitek ne uporabi.

Člen 229a

Poenostavljeni izračuni

1.   Za namene člena 230 lahko nadzornik skupine po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi udeleženi zavarovalnici ali pozavarovalnici dovoli uporabo poenostavljenega pristopa za udeležbe v povezanih podjetjih, ki so nepomembne.

Udeleženo podjetje nadzorniku skupine ustrezno utemelji uporabo poenostavljenega pristopa iz prvega pododstavka za eno ali več povezanih podjetij, pri čemer upošteva naravo, obseg in zapletenost tveganj povezanega podjetja ali podjetij.

Države članice od udeleženega podjetja zahtevajo, da vsako leto oceni, ali je uporaba poenostavljenega pristopa še vedno upravičena, ter v svojem poročilu o solventnosti in finančnem položaju na ravni skupine iz člena 256(1) javno razkrije seznam in velikost povezanih podjetij, za katera se uporablja ta poenostavljeni pristop.

2.   Za namene odstavka 1 udeležena zavarovalnica in pozavarovalnica nadzorniku skupine ustrezno dokaže, da je uporaba poenostavljenega pristopa za udeležbe v enem ali več povezanih podjetjih dovolj preudarna, da se prepreči podcenjevanje tveganj, ki izhajajo iz tega podjetja ali iz teh podjetij, pri izračunu solventnosti skupine.

Kadar se poenostavljeni pristop uporablja za zavarovalnico ali pozavarovalnico tretje države, ki ima sedež v državi, ki ni enakovredna ali začasno enakovredna v smislu člena 227, to ne privede do prispevka povezanega podjetja k zahtevanemu solventnostnemu kapitalu skupine, ki je nižji od kapitalske zahteve tega povezanega podjetja, kot jo določi zadevna tretja država.

Poenostavljeni pristop se ne uporablja za povezano zavarovalnico ali pozavarovalnico tretje države, kadar udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica nima zanesljivih informacij o kapitalski zahtevi, kot je določena v tej tretji državi.

3.   Za namene odstavka 1 se povezana podjetja štejejo za nepomembna, če knjigovodska vrednost vsakega od njih predstavlja manj kot 0,2  % sredstev skupine, izračunanih na podlagi konsolidiranih podatkov, in vsota knjigovodskih vrednosti vseh takih podjetij predstavlja manj kot 0,5  % sredstev skupine, izračunanih na podlagi konsolidiranih podatkov.

▼B

Pododdelek 4

Metode izračunavanja

Člen 230

Metoda 1 (standardna metoda): računovodska metoda, ki temelji na konsolidaciji

▼M13

1.   Solventnost skupine udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice se izračuna na osnovi konsolidiranih računovodskih izkazov.

Solventnost skupine udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice je razlika med:

(a) 

vsoto lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala, izračunanega na podlagi konsolidiranih podatkov, in prispevka povezanih podjetij iz člena 228(1) k primernim lastnim sredstvom skupine, pri čemer se ta prispevek izračuna v skladu s členom 228(2) ali (4);

(b) 

vsoto zahtevanega solventnostnega kapitala na ravni skupine, izračunanega na podlagi konsolidiranih podatkov, in prispevka povezanih podjetij iz člena 228(1) k zahtevanemu solventnostnemu kapitalu skupine, pri čemer se ta prispevek izračuna v skladu s členom 228(3) ali (4).

Za namene drugega pododstavka tega odstavka se deleži v povezanih podjetjih iz člena 228(1) ne vključijo v konsolidirane podatke.

Naslov I, poglavje VI, oddelek 3, pododdelki 1, 2 in 3, ter naslov I, poglavje VI, oddelek 4, pododdelki 1, 2 in 3 se uporabljajo pri izračunavanju lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital, in zahtevanega solventnostnega kapitala na ravni skupine, ki temelji na konsolidiranih podatkih.

▼B

2.  

Zahtevani solventnostni kapital na ravni skupine, ki temelji na konsolidiranih podatkih (konsolidirani zahtevani solventnostni kapital skupine), se izračuna po standardni formuli ali odobrenem notranjem modelu, na način, ki je skladen s splošnimi načeli iz pododdelkov 1 in 2 oddelka 4 poglavja VI naslova I ter pododdelkoma 1 in 3 oddelka 4 poglavja VI naslova I.

Višina konsolidiranega zahtevanega solventnostnega kapitala je enaka najmanj vsoti:

(a) 

zahtevanega minimalnega kapitala iz člena 129 udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice;

(b) 

sorazmernega deleža zahtevanega minimalnega kapitala povezanih zavarovalnic in pozavarovalnic;

▼M13

(c) 

sorazmernega deleža lokalnih kapitalskih zahtev, po katerih bi bilo dovoljenje odvzeto, za povezane zavarovalnice in pozavarovalnice tretjih držav.

▼B

Ta minimalna vsota se krije iz osnovnih primernih lastnih sredstev, kot določa člen 98(4).

Da se ugotovi, ali taka primerna lastna sredstva izpolnjujejo pogoje za kritje minimalnega konsolidiranega zahtevanega solventnostnega kapitala skupine, se smiselno uporabljajo načela iz členov 221 do 229. Člen 139(1) in (2) se uporablja smiselno.

▼M13

Kadar lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala, izračunana na podlagi konsolidiranih podatkov, presegajo zahtevani solventnostni kapital na ravni skupine, izračunan na podlagi konsolidiranih podatkov, in minimalni konsolidirani zahtevani solventnostni kapital skupine ni ustrezen, se smiselno uporablja člen 138(1) do (4), člen 139(1) in (2) pa se ne uporablja. Za namene tega pododstavka se sklicevanje na „zahtevani solventnostni kapital“ v členu 138 razume kot sklicevanje na „minimalni zahtevani konsolidirani solventnostni kapital skupine“.

▼M5

Člen 231

Notranji model skupine

1.   V primeru vloge za dovoljenje za izračun konsolidiranega zahtevanega solventnostnega kapitala skupine in zahtevanega solventnostnega kapitala zavarovalnice in pozavarovalnice v skupini na podlagi notranjega modela, ki ga predložijo zavarovalnica ali pozavarovalnica in njena povezana podjetja, ali ga skupaj vložijo povezana podjetja zavarovalnega holdinga, zadevni nadzorni organi sodelujejo, da odločijo, ali izdajo to dovoljenje, ter določijo morebitne pogoje, ki veljajo zanj.

Vloga iz prvega pododstavka se predloži nadzorniku skupine.

▼M9

Nadzornik skupine obvesti druge člane kolegija nadzornikov, vključno z EIOPA, o prejemu vloge in tem članom nemudoma posreduje popolno vlogo, vključno z dokumentacijo, ki jo je predložilo podjetje. Na zahtevo enega ali več zadevnih nadzornih organov lahko EIOPA na podlagi točke (b) člena 8(1) Uredbe (EU) št. 1094/2010 nadzornemu organu ali organom, ki so zaprosili za pomoč, zagotovi tehnično pomoč v zvezi z odločitvijo o vlogi.

▼M5

2.   Zadevni nadzorni organi naredijo vse, kar je v njihovi moči, da dosežejo skupno odločitev glede zahtevka v šestih mesecih po tem, ko nadzornik skupine prejme popoln zahtevek. 3.   Če v šestmesečnem obdobju iz odstavka 2 kateri koli zadevni nadzorni organ predloži zadevo EIOPA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010, nadzorni organ odloži svojo odločitev in počaka na odločitev, ki jo lahko sprejme EIOPA v skladu s členom 19(3) te uredbe, in sprejme svojo odločitev v skladu z odločitvijo EIOPA. Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.

EIOPA sprejme odločitev v enem mesecu. Zadeva se po koncu šestmesečnega obdobja ali po sprejetju skupne odločitve ne more več predložiti EIOPA.

►M9  Kadar EIOPA ne sprejme odločitve iz drugega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) št. 1094/2010, končno odločitev sprejme nadzornik skupine. ◄ Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati. Šestmesečno obdobje se šteje kot obdobje usklajevanja v skladu s členom 19(2) navedene uredbe.

4.   EIOPA lahko pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se zagotovijo enotni pogoji uporabe postopka skupnega odločanja iz odstavka 2 v zvezi z vlogami za dovoljenje iz odstavka 1, da se poenostavi sprejemanje skupnih odločitev.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

5.   Kadar zadevni organi sprejmejo skupno odločitev iz odstavka 2, nadzornik skupine prosilcu posreduje dokument s skrbno utemeljeno odločitvijo. 6.   Kadar zadevni nadzorni organi v šestih mesecih od datuma, ko skupina prejme popolno vlogo, ne sprejmejo skupne odločitve, nadzornik skupine sam sprejme odločitev v zvezi z vlogo.

Nadzornik skupine ustrezno upošteva morebitna stališča in pomisleke, ki jih drugi zadevni nadzorni organi izrazijo v navedenem obdobju šestih mesecev.

Nadzornik skupine posreduje dokument s svojo skrbno utemeljeno odločitvijo prosilcu in drugim zadevnim nadzornim organom.

Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.

7.   Kadar kateri od zadevnih nadzornih organov meni, da profil tveganja zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je pod njegovim nadzorom, znatno odstopa od predpostavk, na katerih temelji notranji model, odobren na ravni skupine, in če to podjetje ne upošteva ustrezno pomislekov nadzornega organa, lahko ta nadzorni organ v skladu s členom 37 odloči, da se zahtevanemu solventnostnemu kapitalu te zavarovalnice ali pozavarovalnice, izračunanemu na podlagi takega modela, naloži kapitalski pribitek.

V izjemnih okoliščinah, ko tak kapitalski pribitek ne bi bil primeren, lahko nadzorni organ zahteva, da zadevno podjetje svoj zahtevani solventnostni kapital izračuna po standardni formuli iz pododdelkov 1 in 2 oddelka 4 poglavja VI naslova I. V skladu s primeri iz točk (a) in (c) člena 37(1) lahko nadzorni organ zahtevanemu solventnostnemu kapitalu zavarovalnice ali pozavarovalnice naloži kapitalski pribitek, izračunan na podlagi standardne formule.

Nadzorni organ vsako odločitev iz prvega in drugega pododstavka obrazloži zavarovalnici in pozavarovalnici ter drugim članom kolegija nadzornikov.

EIOPA lahko izda smernice za zagotovitev trajne in dosledne uporabe tega odstavka.

▼B

Člen 232

Kapitalski pribitek skupine

▼M5

Pri ugotavljanju, ali konsolidirani zahtevani solventnostni kapital skupine ustrezno upošteva profil tveganja skupine, je nadzornik skupine pozoren zlasti na kateri koli primer, v katerem se lahko na ravni skupine pojavijo okoliščine ►M13  iz člena 37(1), točke (a) do (e) ◄ , zlasti kadar:

▼B

(a) 

posebna tveganja na ravni skupine ne bi bila v zadostni meri krita s standardno formulo ali uporabljenim notranjim modelom, ker jih je težko izmeriti;

(b) 

je zadevni nadzorni organ naložil morebitne kapitalske pribitke zahtevanemu solventnostnemu kapitalu povezanih zavarovalnic ali pozavarovalnic v skladu s členoma 37 in 231(7).

Če profil tveganj skupine ni ustrezno upoštevan, se konsolidiranemu zahtevanemu solventnostnemu kapitalu skupine lahko naloži kapitalski pribitek.

▼M5

Člen 37(1) do (5) se smiselno uporablja skupaj z delegiranimi akti in izvedbenimi tehničnimi standardi, sprejetimi v skladu s členom 37(6), (7) in (8).

▼B

Člen 233

Metoda 2 (alternativna metoda): Metoda odbitkov in združevanja

1.  

Solventnost skupine udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice je razlika med:

(a) 

skupnimi primernimi lastnimi sredstvi skupine, kot jih določa odstavek 2;

▼M13

(b) 

vrednostjo v udeleženi zavarovalnici ali pozavarovalnici povezanih podjetij iz člena 220(3) in člena 228(1) ter skupnim zahtevanim solventnostnim kapitalom skupine, kot določa odstavek 3 tega člena.

▼B

2.  

Skupna primerna lastna sredstva skupine so vsota:

(a) 

lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice;

▼M13

(b) 

sorazmernega deleža udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice v lastnih sredstvih, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital vsake posamezne povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice;

▼M13

(c) 

prispevka povezanih podjetij iz člena 228(1) k primernim lastnim sredstvom skupine, pri čemer se ta prispevek izračuna v skladu s členom 228(2) ali členom 228(4).

▼B

3.  

Skupni zahtevani solventnostni kapital skupine je vsota:

(a) 

zahtevanega solventnostnega kapitala udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice;

▼M13

(b) 

sorazmernega deleža zahtevanega solventnostnega kapitala vsake posamezne povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice;

▼M13

(c) 

prispevka povezanih podjetij iz člena 228(1) k zahtevanemu solventnostnemu kapitalu skupine, pri čemer se ta prispevek izračuna v skladu s členom 228(3) ali členom 228(4).

▼B

4.   Če je udeležba v povezani zavarovalnici ali pozavarovalnici v celoti ali deloma sestavljena iz posrednega lastništva, vrednost v udeleženi zavarovalnici ali pozavarovalnici povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice vključuje vrednost tega neposrednega lastništva, ob upoštevanju ustreznih zaporednih interesov, postavke iz točk (b) drugega in tretjega pododstavka pa vključujejo ustrezne sorazmerne deleže lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital povezanih zavarovalnic ali pozavarovalnic, in solventnostnega kapitala povezanih zavarovalnic ali pozavarovalnic.

▼M1

5.   V primeru zahtevka za dovoljenje za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala zavarovalnice in pozavarovalnice v skupini na podlagi notranjega modela, ki ga predložijo zavarovalnica ali pozavarovalnica in njene povezane zavarovalnice, ali ga skupaj vložijo povezana podjetja zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, se smiselno uporablja člen 231.

▼B

6.  

Pri ugotavljanju, ali skupni zahtevani solventnostni kapital skupine, izračunan na način, ki ga določa odstavek 3, ustrezno upošteva profil tveganj skupine, zadevni nadzorni organi posvečajo posebno pozornost morebitnim posebnim tveganjem na ravni skupine, ki ne bi bila ustrezno krita, ker jih je težko izmeriti.

Če profil tveganj skupine močno odstopa od postavk, ki so osnova za skupni zahtevani solventnostni kapital skupine, se lahko skupnemu zahtevanemu solventnostnemu kapitalu skupine naloži kapitalski pribitek.

▼M5

Člen 37(1) do (5) se smiselno uporablja skupaj z delegiranimi akti in izvedbenimi tehničnimi standardi, sprejetimi v skladu s členom 37(6), (7) in (8).

▼M13

Člen 233a

Kombinacija metod 1 in 2

1.  

Solventnost skupine udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice je razlika med:

(a) 

vsoto naslednjega:

(i) 

za podjetja, za katera se uporablja metoda 1, lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala, izračunanega na podlagi konsolidiranih podatkov;

(ii) 

za vsako povezano zavarovalnico ali pozavarovalnico, za katero se uporablja metoda 2, sorazmernega deleža udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice v lastnih sredstvih, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice;

(iii) 

prispevka povezanih podjetij iz člena 228(1), izračunanega v skladu s členom 228(2) ali členom 228(4), ter

(b) 

vsoto naslednjega:

(i) 

za podjetja, za katera se uporablja metoda 1, konsolidiranega zahtevanega solventnostnega kapitala skupine, izračunanega v skladu s členom 230(2) na podlagi konsolidiranih podatkov;

(ii) 

za vsako povezano zavarovalnico ali pozavarovalnico, za katero se uporablja metoda 2, sorazmernega deleža njenega zahtevanega solventnostnega kapitala;

(iii) 

prispevka povezanih podjetij iz člena 228(1), izračunanega v skladu s členom 228(3) ali členom 228(4).

2.   Za namene odstavka 1, točka (a)(i), in odstavka 1, točka (b)(i), tega člena se deleži v povezanih podjetjih iz člena 228(1) ne vključijo v konsolidirane podatke. 3.   Za namene odstavka 1, točka (a)(i), in odstavka 1, točka (b)(i), tega člena se deleži v povezanih podjetjih iz člena 220(3), za katere se uporablja metoda 2, ne vključijo v konsolidirane podatke.

Za namene odstavka 1, točka (b)(i), tega člena se vrednost deležev v podjetjih iz člena 220(3), za katera se uporablja metoda 2, ki presega sorazmerni delež njihovega zahtevanega solventnostnega kapitala, vključi v konsolidirane podatke pri izračunavanju občutljivosti sredstev in obveznosti na spremembe v ravni ali nestanovitnosti menjalnih tečajev (valutno tveganje). Vendar se ne predpostavlja, da je vrednost teh deležev občutljiva na spremembe v ravni ali nestanovitnosti tržnih cen delnic (tveganje lastniških vrednostnih papirjev).

4.   Člen 233(4) se smiselno uporablja za namene odstavka 1, točki (a)(ii) in (b)(ii), tega člena. 5.   Člen 231 se smiselno uporablja v primeru vloge za dovoljenje za izračun konsolidiranega zahtevanega solventnostnega kapitala skupine in zahtevanega solventnostnega kapitala zavarovalnic in pozavarovalnic v skupini na podlagi notranjega modela, ki jo predložijo zavarovalnica ali pozavarovalnica in njena povezana podjetja ali ki jo skupaj predložijo povezana podjetja zavarovalnega holdinga. 6.   Minimalni zahtevani konsolidirani solventnostni kapital skupine se izračuna v skladu s členom 230(2).

Minimalni konsolidirani zahtevani solventnostni kapital skupine se krije s primernimi osnovnimi lastnimi sredstvi, kot so določena v skladu s členom 98(4) in izračunana na podlagi konsolidiranih podatkov. Za namene tega izračuna se deleži v povezanih podjetjih iz člena 228(1) ne vključijo v konsolidirane podatke.

Da se ugotovi, ali takšna primerna lastna sredstva izpolnjujejo pogoje za kritje minimalnega konsolidiranega zahtevanega solventnostnega kapitala skupine, se smiselno uporabljajo načela iz členov 221 do 229a. Smiselno se uporablja člen 139(1) in (2).

Kadar lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala, izračunana na podlagi konsolidiranih podatkov, presegajo zahtevani solventnostni kapital na ravni skupine, izračunan na podlagi konsolidiranih podatkov, in minimalni konsolidirani zahtevani solventnostni kapital skupine ni ustrezen, se smiselno uporablja člen 138(1) do (4), člen 139(1) in (2) pa se ne uporablja. Za namene tega pododstavka se sklicevanje na „zahtevani solventnostni kapital“ v členu 138 razume kot sklicevanje na „minimalni zahtevani konsolidirani solventnostni kapital skupine“.

7.   Pri ugotavljanju, ali znesek, izračunan v odstavku 1, točka (b)(ii), tega člena ustrezno upošteva profil tveganj skupine v zvezi s podjetji iz člena 220(3), za katera se uporablja metoda 2, zadevni nadzorni organi namenijo posebno pozornost morebitnim posebnim tveganjem na ravni skupine, ki ne bi bila ustrezno krita, ker jih je težko izmeriti.

Kadar profil tveganj skupine v zvezi s podjetji iz člena 220(3), za katera se uporablja metoda 2, znatno odstopa od predpostavk, na katerih temelji skupni zahtevani solventnostni kapital skupine iz člena 233(3), se lahko za znesek, izračunan v odstavku 1, točka (b)(ii), tega člena določi kapitalski pribitek.

Smiselno se uporablja člen 37(1) do (5) skupaj z delegiranimi akti in izvedbenimi tehničnimi standardi, sprejetimi v skladu s členom 37(6), (7) in (8).

Člen 233b

Dolgoročni lastniški vrednostni papirji na ravni skupine

Kadar se uporablja metoda 1 ali kombinacija metod, se udeleženim zavarovalnicam in pozavarovalnicam, zavarovalnim holdingom in mešanim finančnim holdingom dovoli uporaba člena 105a za podsklop kapitalskih naložb.

Komisija to direktivo dopolni s sprejetjem delegiranih aktov v skladu s členom 301a, v katerih podrobno določi:

(a) 

pristop, ki se uporabi pri ocenjevanju izpolnjevanja pogojev iz člena 105a(1) in pri izračunu zneska lastniških vrednostnih papirjev, ki se obravnavajo kot dolgoročne kapitalske naložbe, kadar se uporablja metoda 1 ali kombinacija metod;

(b) 

informacije, ki jih je treba vključiti v poročilo o solventnosti in finančnem položaju na ravni skupine iz člena 256(1) ali skupno poročilo o solventnosti in finančnem položaju iz člen 256(2) ter v redno poročilo nadzorniku na ravni skupine iz člena 256b(1) ali skupno redno poročilo nadzorniku iz člena 256b(2).

▼M13

Člen 234

Delegirani akti za tehnična načela in metode iz členov 220 do 229 za poenostavljeni pristop iz člena 229a in uporabo členov 230 do 233a

Komisija to direktivo dopolni s sprejetjem delegiranih aktov v skladu s členom 301a, v katerih podrobno določi:

(a) 

tehnična načela in metode iz členov 220 do 229;

(b) 

tehnične podrobnosti poenostavljenega pristopa iz člena 229a(1) in merila, na podlagi katerih lahko nadzorni organi odobrijo uporabo poenostavljenega pristopa;

(c) 

uporabo členov 230 do 233a, ki odraža gospodarsko naravo posebnih pravnih struktur.

Komisija lahko to direktivo dopolni s sprejetjem delegiranih aktov v skladu s členom 301a, v katerih določi merila, na podlagi katerih lahko nadzornik skupine odobri uporabo poenostavljenega pristopa iz člena 229a(2).

▼B

Pododdelek 5

▼M1

Nadzor solventnosti skupine pri zavarovalnicah in pozavarovalnicah, ki so hčerinska podjetja zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga

Člen 235

Solventnost skupine zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga

1.   Če so zavarovalnice in pozavarovalnice hčerinska podjetja zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, nadzornik skupine zagotovi, da se solventnost skupine izračuna na ravni zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga z uporabo členov od 220(2) do 233. 2.   Za namene tega izračuna se matično podjetje obravnava kot zavarovalnica ali pozavarovalnica, za katero veljajo pravila iz pododdelkov 1, 2 in 3 oddelka 4 poglavja VI naslova I v zvezi z zahtevanim solventnostnim kapitalom ter enaki pogoji, kot jih določajo pododdelki 1, 2 in 3 oddelka 3 poglavja VI naslova I kar zadeva lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital.

▼B

Pododdelek 6

Nadzor solventnosti skupine pri skupinah s centraliziranim upravljanjem tveganja

Člen 236

Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice: pogoji

Države članice določijo, da pravila iz členov 238 in 239 veljajo za vse zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki so hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) 

hčerinsko podjetje, v zvezi s katerim nadzornik skupine ni sprejel nobene odločitve na podlagi člena 214(2), je vključeno v nadzor skupine, ki ga izvaja nadzornik skupine na ravni matičnega podjetja v skladu s tem naslovom;

(b) 

postopki upravljanja tveganj in interni mehanizmi nadzora matičnega podjetja vključujejo hčerinsko podjetje, matično podjetje pa zadevnim nadzornim organom dokaže, da skrbno upravlja s svojim hčerinskim podjetjem;

(c) 

matično podjetje je prejelo soglasje iz tretjega pododstavka člena 246(4);

(d) 

matično podjetje je prejelo soglasje iz člena 256(2);

(e) 

matično podjetje je predložilo vlogo za dovoljenje, da se zanj uporabljajo členi 238 in 239, ki je bil odobren v skladu s postopkom iz člena 237.

▼M5

Člen 237

Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice: odločitev v zvezi z vlogo

1.   V primeru vlog za dovoljenje za uporabo pravil iz členov 238 in 239 se zadevni nadzorni organi v kolegiju nadzornikov ob polnem sodelovanju odločijo, ali bodo odobrili zahtevano dovoljenje, in določijo morebitne druge pogoje, ki naj veljajo za to dovoljenje.

Vloga iz prvega pododstavka se vloži samo pri nadzornem organu, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju. Ta nadzorni organ obvesti druge člane kolegija nadzornikov in jim nemudoma predloži popoln zahtevek.

2.   Zadevni nadzorni organi naredijo vse, kar je v njihovi moči, da dosežejo skupno odločitev glede zahtevka v treh mesecih po tem, ko vsi nadzorni organi v kolegiju nadzornikov prejmejo popolno vlogo. 3.   Če v trimesečnem obdobju iz odstavka 2 kateri koli zadevni nadzorni organ predloži zadevo EIOPA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010, nadzorni organ odloži svojo odločitev in počaka na odločitev, ki jo lahko sprejme EIOPA v skladu s členom 19(3) navedene uredbe, ter sprejme svojo odločitev v skladu z odločitvijo EIOPA. Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.

EIOPA sprejme odločitev v enem mesecu. Zadeva se po izteku trimesečnega obdobja ali po sprejemu skupne odločitve ne predloži EIOPA.

►M9  Kadar EIOPA ne sprejme odločitve iz drugega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) št. 1094/2010, končno odločitev sprejme nadzornik skupine. ◄ Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati. Trimesečno obdobje se šteje za obdobje usklajevanja v skladu s členom 19(2) navedene uredbe.

4.   EIOPA lahko pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se zagotovijo enotni pogoji uporabe postopka skupnega odločanja iz odstavka 2 v zvezi z vlogami za dovoljenje iz odstavka 1, da se poenostavi sprejemanje skupnih odločitev.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

5.   Kadar zadevni nadzorni organi sprejmejo skupno odločitev iz odstavka 2, nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju, posreduje prosilcu dokument z utemeljitvijo. Ta skupna odločitev velja za dokončno in zadevni nadzorni organi jo morajo upoštevati. 6.   Če zadevni nadzorni organi v trimesečnem obdobju iz odstavka 2 ne sprejmejo skupne odločitve, sprejme odločitev v zvezi z vlogo nadzornik skupine.

V navedenem obdobju nadzornik skupine upošteva naslednje:

(a) 

morebitna stališča in pomisleke zadevnih nadzornih organov;

(b) 

morebitne pomisleke zadevnih nadzornih organov v kolegiju nadzornikov.

Odločitev obsega utemeljitev ter razlago morebitnega občutnega odstopanja od pomislekov, ki jih izrazijo drugi zadevni nadzorni organi. Nadzornik skupine izvod odločitve posreduje prosilcu in drugim zadevnim nadzornim organom. Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.

▼B

Člen 238

Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice: določitev zahtevanega solventnostnega kapitala

1.   Brez poseganja v člen 231 se zahtevani solventnostni kapital hčerinskega podjetja izračuna kot določajo odstavki 2, 4 in 5 tega člena. 2.   Če se zahtevani solventnostni kapital hčerinskega podjetja izračuna po notranjem modelu, odobrenem na ravni skupine v skladu s členom 231, in če nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju, meni, da njegov profil tveganj močno odstopa od tega notranjega modela, ter če to podjetje ne upošteva ustrezno pomislekov nadzornega organa, lahko ta nadzorni organ v primerih iz člena 37 nadzorniku skupine predlaga, da zahtevanemu solventnostnemu kapitalu tega hčerinskega podjetja, izračunanemu na podlagi takega modela, določi kapitalski pribitek, ali da v izjemnih okoliščinah, ko tak kapitalski pribitek ne bi bil primeren, od tega podjetja zahteva, da svoj zahtevani solventnostni kapital izračuna po standardni formuli. Nadzorni organ razpravlja o svojem predlogu s kolegijem nadzornikov in razloge za tak predlog posreduje hčerinskemu podjetju in kolegiju nadzornikov. 3.  

Če se zahtevani solventnostni kapital hčerinskega podjetja izračuna po standardni formuli, in če nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju, meni, da njegov profil tveganj močno odstopa od predpostavk, na katerih temelji standardna formula, ter če to podjetje ne upošteva ustrezno pomislekov nadzornega organa, lahko ta organ, v izjemnih okoliščinah, predlaga, da od podjetja zahteva, da nadomesti podskupino parametrov, uporabljenih pri izračunu, s posebnimi parametri podjetij pri izračunu modulov tveganj življenjskega, neživljenjskega in zdravstvenega zavarovanja, kot je opredeljeno v členu 110, ali v primerih iz člena 37, da zahtevanemu solventnostnemu kapitalu tega hčerinskega podjetja določi kapitalski pribitek.

Nadzorni organ razpravlja o svojem predlogu s kolegijem nadzornikov in razloge za tak predlog posreduje hčerinskemu podjetju in kolegiju nadzornikov.

▼M5

4.   Kolegij nadzornikov naredi vse, kar je v njegovi moči, da doseže sporazum o predlogu nadzornega organa, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju, ali o drugih morebitnih ukrepih.

Ta sporazum velja za dokončnega in ga morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.

5.   Kadar se nadzorni organ in nadzornik skupine ne strinjata, lahko kateri koli izmed teh nadzornikov v enem mesecu po predlogu nadzornega organa v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010 zadevo predloži EIOPA in zahteva njegovo pomoč. V tem primeru lahko EIOPA ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu in sprejme svojo odločitev v enem mesecu od predložitve. Enomesečno obdobje se šteje kot obdobje usklajevanja v skladu s členom 19(2) navedene uredbe. Po izteku enomesečnega obdobja iz tega pododstavka, ali če je bil v skladu z odstavkom 4 tega člena v okviru kolegija dosežen dogovor, se zadeva ne predloži EIOPA.

Nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje navedenemu hčerinskemu podjetju, zadevo predloži EIOPA in počaka na odločitev, ki jo lahko v skladu s členom 19 navedene uredbe sprejme EIOPA, ter sprejme svojo odločitev v skladu z odločitvijo EIOPA.

Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.

V odločitvi se navedejo vsi razlogi, na katerih je utemeljena.

Odločitev se posreduje hčerinskemu podjetju in kolegiju nadzornikov.

▼B

Člen 239

Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice: neskladnost z zahtevanim solventnostnim in minimalnim kapitalom

1.  

Brez poseganja v člen 138 nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju – v primeru neskladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom – kolegiju nadzornikov nemudoma pošlje sanacijski načrt, ki ga je predložilo hčerinsko podjetje, da v šestih mesecih od ugotovitve neskladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom ponovno vzpostavi raven primernih lastnih sredstev ali da zmanjša svoj profil tveganj, da zagotovi skladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom.

Kolegij nadzornikov naredi vse, kar je v njegovi moči, da doseže sporazum o predlogu nadzornega organa glede odobritve sanacijskega načrta v obdobju štirih mesecev od datuma ugotovitve neskladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom.

Če takšen sporazum ni bil sklenjen, nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju, sprejme odločitev glede odobritve sanacijskega načrta, pri tem pa ustrezno upošteva mnenja in pomisleke drugih zadevnih nadzornih organov znotraj kolegija nadzornikov.

2.  

Kadar nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju, odkrije, v skladu s členom 136, poslabšanja finančnega položaja, o predlaganem ukrepu nemudoma obvesti kolegij nadzornikov. Z izjemo izrednih razmer, se je treba o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, pogovoriti znotraj kolegija nadzornikov.

Kolegij nadzornikov naredi vse, kar je v njegovi moči, da doseže sporazum o predlogu ukrepa nadzornega organa, ki ga je treba sprejeti v obdobju enega meseca od datuma obvestila.

Če takšen sporazum ni bil sklenjen, nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju, sprejme odločitev glede predlaganega ukrepa, pri tem pa ustrezno upošteva mnenja in pomisleke drugih zadevnih nadzornih organov znotraj kolegija nadzornikov.

3.   Brez poseganja v člen 139 nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju – v primeru neskladnosti z zahtevanim minimalnim kapitalom – kolegiju nadzornikov nemudoma pošlje kratkoročni finančni načrt, ki ga je predložilo hčerinsko podjetje, da v treh mesecih od ugotovitve neskladnosti z zahtevanim minimalnim kapitalom ponovno vzpostavi raven primernih lastnih sredstev, ki zajema zahtevani minimalni kapital, ali da zmanjša svoj profil tveganj, da zagotovi skladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom. Kolegij nadzornikov je treba obvestiti o vseh ukrepih, ki se sprejmejo za uveljavljanje zahtevanega minimalnega kapitala na ravni hčerinskega podjetja.

▼M5

4.  

Nadzorni organ ali nadzornik skupine lahko v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010 zadevo predloži EIOPA in zahteva njegovo pomoč, kadar se ne strinjata glede naslednjega:

(a) 

odobritve sanacijskega načrta, vključno z morebitnim podaljšanjem obdobja sanacije, v obdobju štirih mesecev iz odstavka 1, ali

(b) 

odobritve predlaganih ukrepov v enomesečnem obdobju iz odstavka 2.

V teh primerih lahko EIOPA ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu, in sprejme svojo odločitev v enem mesecu od predložitve.

Zadeva se ne sme predložiti EIOPA:

(a) 

po koncu štirimesečnega oziroma enomesečnega obdobja iz prvega pododstavka;

(b) 

če je v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1 ali drugim pododstavkom odstavka 2 v okviru kolegija dosežen dogovor;

(c) 

v primeru izrednih razmer, kakor je določeno v odstavku 2.

Štirimesečno oziroma enomesečno obdobje se šteje kot obdobje usklajevanja v skladu s členom 19(2) navedene uredbe.

Nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje navedenemu hčerinskemu podjetju, zadevo predloži EIOPA in počaka na odločitev, ki jo lahko v skladu s členom 19(3) navedene uredbe sprejme EIOPA, ter svojo končno odločitev sprejme v skladu s to odločitvijo. Ta odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati.

V odločitvi se navedejo vsi razlogi, na katerih je utemeljena.

Odločitev se posreduje hčerinskemu podjetju in kolegiju nadzornikov.

▼B

Člen 240

Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice: prenehanje odstopanj za hčerinsko podjetje

1.  

Pravila iz členov 238 in 239 se v naslednjih primerih prenehajo uporabljati:

(a) 

pogoji iz člena 236(a) niso več izpolnjeni;

(b) 

pogoj iz člena 236(b) ni več izpolnjen in skupini ga v ustreznem času ne uspe ponovno izpolnjevati;

(c) 

pogoji iz člena 236(c) in (d) niso več izpolnjeni.

V primeru iz točke (a) prvega pododstavka, ko se nadzornik skupine, po posvetovanju s kolegijem nadzornikov, odloči, da hčerinsko podjetje ne bo več vključeno v nadzor skupine, ki ga izvaja, o tem takoj obvesti zadevni nadzorni organ in matično podjetje.

Za namene člena 236(b), (c) in (d) mora matično podjetje zagotoviti, da so pogoji stalno izpolnjeni. Če pogoji niso izpolnjeni, matično podjetje o tem takoj obvesti nadzornika skupine in nadzornika zadevnega hčerinskega podjetja. Matično podjetje predstavi načrt, kako ponovno izpolnjevati pogoj v ustreznem času.

Brez poseganja v tretji pododstavek nadzornik skupine vsaj letno na lastno pobudo preveri, ali so pogoji iz člena 236(b), (c) in (d) še vedno izpolnjeni. Nadzornik skupine to preveri tudi na zahtevo zadevnega nadzornega organa, če ima ta resne dvome glede izpolnjevanja teh pogojev.

Če se pri preverjanju pokažejo pomanjkljivosti, nadzornik skupine od matičnega podjetja zahteva, da predstavi načrt, kako ponovno izpolnjevati pogoje v ustreznem času.

Če nadzornik skupine po posvetovanju s kolegijem nadzornikov ugotovi, da načrt iz tretjega ali petega pododstavka ne zadostuje, ali pozneje ugotovi, da se v dogovorjenem obdobju ne izvaja, zaključi, da pogoji iz člena 236(b), (c) in (d) niso več izpolnjen in o tem takoj obvesti zadevni nadzorni organ.

2.   Režim iz členov 238 in 239 se spet uporabljajo, če matično podjetje vloži novo vlogo, ki je odobrena v skladu s postopkom iz člena 237.

▼M5

Člen 241

Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice: delegirani akti

Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobno opredeljujejo:

(a) 

merila za presojo, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 236;

(b) 

merila za presojo o tem, kaj so izredne razmere v skladu s členom 239(2);

(c) 

postopke, ki se jih morajo držati nadzorni organi pri izmenjavi podatkov, uveljavljanju svojih pravic in izpolnjevanju svojih dolžnosti v skladu s členi 237 do 240.

▼B

Člen 242

Klavzula o pregledu

▼M5

1.   Do 31. decembra 2017 Komisija oceni uporabo naslova III, zlasti sodelovanje nadzornih organov v kolegiju nadzornikov in njegovo funkcionalnost ter nadzorne prakse glede določanja kapitalskih pribitkov, in predstavi poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi skupaj s predlogi za spremembo te direktive.

▼B

2.  

Do ►M5   31. decembra 2018  ◄ Komisija oceni korist izboljšanega nadzora skupine in upravljanje kapitala v skupini zavarovalnic ali pozavarovalnic, vključno s sklicevanjem na KOM(2008)0119 in poročilo Odbora za ekonomske in monetarne zadeve Evropskega parlamenta o tem predlogu z dne 16. oktobra 2008 (A6-0413/2008). Ta ocena vključuje morebitne ukrepe za okrepitev dobrega čezmejnega upravljanja zavarovalniških skupin, zlasti oceno upravljanja tveganj in sredstev. V svoji oceni Komisija med drugim upošteva nove razvoje in napredek glede:

(a) 

usklajenega okvira za zgodnje ukrepanje;

(b) 

praks pri centraliziranem upravljanju tveganja skupine in delovanja notranjih modelov skupine, vključno s testiranjem izjemnih situacij;

(c) 

transakcij znotraj skupine in koncentracij tveganja;

(d) 

spreminjanja diverzifikacijskih učinkov in koncentracijskih učinkov s časom;

(e) 

pravno zavezujočega okvira za posredovanje v nadzornih sporih;

(f) 

usklajenega okvira za prenosljivost sredstev, insolventnosti in postopka likvidacije, ki bo odpravil ovire za prenos sredstev v zadevnih nacionalnih gospodarskih in korporacijskih zakonodajah;

(g) 

enakovredne stopnje zaščite imetnikov polic in upravičencev iz podjetij iste skupine, zlasti v kriznih razmerah;

(h) 

usklajenih sistemih jamstev za zavarovanja po vsej Evropski uniji z ustreznim finančnim kritjem;

(i) 

usklajenega in pravno zavezujočega okvira med pristojnimi organi, centralnimi bankami in finančnimi ministrstvi, kar zadeva obvladovanje kriz in reševanje ter delitev fiskalnih bremen, pri čemer so nadzorna pooblastila usklajena s fiskalno odgovornostjo.

Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo skupaj s predlogi za spremembo te direktive, kjer se zdi primerno.

▼M1

Člen 243

Hčerinska podjetja zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga

Za zavarovalnice in pozavarovalnice, ki so hčerinska podjetja zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, se smiselno uporabljajo členi od 236 do 242.

▼B

Oddelek 2

Koncentracija tveganja in transakcije znotraj skupine

Člen 244

Nadzor koncentracije tveganja

1.   Nadzor koncentracije tveganja na ravni skupine se izvaja v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena, členom 246 in poglavjem III.

▼M1

2.   Države članice od zavarovalnic in pozavarovalnic ali zavarovalnih holdingov ali mešanih finančnih holdingov zahtevajo, da redno in vsaj enkrat letno poročajo nadzorniku skupine o morebitni občutni koncentraciji tveganja na ravni skupine, razen če se uporablja člen 215(2).

Potrebne podatke nadzorniku skupine posreduje zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki je na čelu skupine, ali, če na čelu skupine ni zavarovalnica ali pozavarovalnica, zavarovalni holding, mešani finančni holding ali zavarovalnica ali pozavarovalnica v skupini, ki jo določi nadzornik skupine po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in s skupino.

Koncentracije tveganja iz prvega pododstavka so predmet nadzornega pregleda s strani nadzornika skupine.

▼B

3.  

Nadzornik skupine po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in skupino določi vrsto tveganj, o kateri zavarovalnice in pozavarovalnice v določeni skupini poročajo v vseh okoliščinah.

Pri opredelitvi in izražanju mnenja o vrsti tveganj nadzornik skupine in drugi zadevni nadzorni organi upoštevajo določeno skupino in strukturo upravljanja tveganj skupine.

▼M13

Da se opredeli občutna koncentracija tveganja, o kateri se poroča, nadzornik skupine po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in skupino določi primerne pragove, ki temeljijo na zahtevanem solventnostnem kapitalu, zavarovalno-tehničnih rezervacijah, primernih lastnih sredstvih, drugih kvantitativnih ali kvalitativnih merilih, ki temeljijo na tveganju in se štejejo kot primerna, ali kombinaciji naštetega.

▼B

Pri pregledu koncentracij tveganja nadzornik skupine spremlja zlasti morebitno tveganje t.i. okužbe v skupini, nevarnost navzkrižja interesov ter raven ali obseg tveganj.

▼M5

4.   Komisija za namene odstavkov 2 in 3 tega člena v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte glede opredelitve znatne koncentracije tveganja. 5.   Za zagotovitev dosledne harmonizacije v zvezi z nadzorom koncentracije tveganja lahko EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobno opredelijo znatne koncentracije tveganja in določijo ustrezni pragi za namene odstavka 3.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

6.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za obrazce in predloge za poročanje o teh koncentracijah tveganja za namene odstavka 2.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 30. septembra 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

Člen 245

Nadzor transakcij znotraj skupine

1.   Nadzor transakcij znotraj skupine se izvaja v skladu z ►M13  odstavki 2, 3 in 3a ◄ tega člena, členom 246 in poglavjem III.

▼M1

2.   Države članice od zavarovalnic in pozavarovalnic, zavarovalnih holdingov in mešanih finančnih holdingov zahtevajo, da redno in vsaj enkrat letno poročajo nadzorniku skupine o vseh večjih transakcijah znotraj skupine, ki jih opravijo zavarovalnice in pozavarovalnice v skupini, vključno s tistimi, ki se opravijo s fizično osebo, ki ima s podjetji znotraj skupine tesne povezave, razen če se uporablja člen 215(2).

Poleg tega države članice zahtevajo, da se takoj, ko je mogoče, poroča o zelo pomembnih transakcijah znotraj skupine.

Potrebne podatke nadzorniku skupine posreduje zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki je na čelu skupine, ali, če na čelu skupine ni zavarovalnica ali pozavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding ali zavarovalnica ali pozavarovalnica v skupini, ki jo določi nadzornik skupine po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in s skupino.

Transakcije znotraj skupine so predmet nadzornega pregleda s strani nadzornika skupine.

▼B

3.   Nadzornik skupine po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in skupino določi vrsto transakcij znotraj skupine, o katerih morajo zavarovalnice in pozavarovalnice v določeni skupini poročati v vseh okoliščinah. Člen 244(3) se uporablja smiselno.

▼M13

3a.   Poleg transakcij znotraj skupine v smislu člena 13, točka (19), lahko nadzorni organi za namene odstavkov 2 in 3 tega člena, kadar je to upravičeno, od skupin zahtevajo, da poročajo tudi o transakcijah znotraj skupine, ki vključujejo podjetja, ki niso zavarovalnice in pozavarovalnice, zavarovalnice in pozavarovalnice tretjih držav, zavarovalni holdingi in mešani finančni holdingi.

▼M5

4.   Komisija za namene odstavkov 2 in 3 tega člena v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte glede opredelitve večje transakcije znotraj skupine. 5.   Za zagotovitev dosledne harmonizacije v zvezi z nadzorom transakcij znotraj skupine lahko EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za podrobno opredelitev večje transakcije znotraj skupine za namene odstavka 3.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

6.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko EIOPA pripravi osnutke tehničnih izvedbenih standardov za postopke, obrazce in predloge za poročanje o teh transakcijah znotraj skupine za namene odstavka 2.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

Oddelek 3

Upravljanje tveganj in notranji nadzor

Člen 246

Nadzor sistema upravljanja

▼M13

1.   Zahteve iz naslova I, poglavje IV, oddelek 2, se smiselno uporabljajo na ravni skupine. Sistem upravljanja skupine zajema udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, matične zavarovalne holdinge ali matične mešane finančne holdinge ter vsa povezana podjetja v okviru skupine v smislu člena 212, nad katero se izvaja nadzor skupine v skladu s členom 213(2), točke (a), (b) in (c). Sistem upravljanja skupine zajema tudi vsa podjetja, ki jih upravlja udeleženo podjetje ali njegova hčerinska podjetja skupaj z enim ali več podjetji, ki niso del iste skupine.

Brez poseganja v prvi pododstavek tega odstavka se sistemi upravljanja tveganj in notranjega nadzora ter postopki poročanja dosledno izvajajo v vseh podjetjih, ki so vključena v obseg nadzora skupine na podlagi člena 213(2), točki (a) in (b), tako da je mogoče te sisteme in postopke poročanja nadzorovati na ravni skupine.

Države članice zagotovijo, da ima upravni, upravljalni ali nadzorni organ končne matične zavarovalnice ali pozavarovalnice, zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga s sedežem v Uniji ali določenega matičnega podjetja v skladu s členom 214(5) ali (6), končno odgovornost za skladnost skupine, za katero velja nadzor skupine v skladu s členom 213(2), točke (a), (b) in (c), z zakoni in drugimi predpisi, sprejetimi na podlagi te direktive. Upravni, upravljalni ali nadzorni organ vsake zavarovalnice in pozavarovalnice v skupini je še naprej odgovoren za lastno skladnost z vsemi zahtevami, kot je določeno v členu 40 in členu 213(1), drugi pododstavek.

Sistem upravljanja tveganj zajema vsaj vse zavarovalne in pozavarovalne dejavnosti, ki se izvajajo v skupini, ter pomembne nezavarovalne dejavnosti. Zajema tudi tveganja, ki izhajajo iz dejavnosti, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena skupina, in njihove soodvisnosti.

▼B

2.  

Brez poseganja v odstavek 1 interni mehanizmi nadzora skupine vključujejo vsaj:

(a) 

ustrezne mehanizme v zvezi s solventnostjo skupine za določitev in merjenje vseh nastalih materialnih tveganj in ustrezno povezavo primernih lastnih sredstev s tveganji;

(b) 

zanesljive postopke poročanja in računovodske postopke za spremljanje in upravljanje transakcij znotraj skupine ter koncentracije tveganja.

▼M13

Udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding redno spremlja dejavnosti svojih povezanih podjetij, vključno s povezanimi podjetji iz člena 228(1) in nereguliranimi podjetji. To spremljanje mora biti sorazmerno glede na naravo, obseg in zahtevnost tveganj, ki jih pomenijo povezana podjetja ali bi jih lahko pomenila na ravni skupine.

Udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding ima pisna pravila na ravni skupine in zagotavlja, da so pisna pravila vseh reguliranih podjetij v okviru skupine skladna s pravili skupine. Zagotovi tudi, da vsa regulirana podjetja v okviru skupine dosledno izvajajo pravila skupine.

▼B

3.   Sistemi in postopki poročanja iz odstavkov 1 in 2 so predmet nadzornega pregleda s strani nadzornika skupine v skladu s pravili iz Poglavja III.

▼M1

4.  

Države članice od udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga zahtevajo, da na ravni skupine izvedejo oceno, ki jo zahteva člen 45. Lastna ocena tveganj in solventnosti, izvedena na ravni skupine, je predmet nadzornega pregleda s strani nadzornika skupine v skladu s poglavjem III. ►M13  
Lastna ocena tveganj in solventnosti, izvedena na ravni skupine, zajema vsaj vse zavarovalne in pozavarovalne dejavnosti, ki se izvajajo v skupini, ter pomembne nezavarovalne dejavnosti. Zajema tudi tveganja, ki izhajajo iz dejavnosti, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena skupina, in njihove soodvisnosti. Nadzornik skupine izvede nadzorni pregled ocene v skladu s poglavjem III.  ◄

Kjer se izračun solventnosti na ravni skupine izvaja v skladu z metodo 1 iz člena 230, udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding nadzorniku skupine predloži ustrezno pojasnilo razlike med vsoto zahtevanega solventnostnega kapitala vseh zadevnih zavarovalnic ali pozavarovalnic skupine in konsolidiranim zahtevanim solventnostnim kapitalom skupine.

Udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding lahko, če se nadzornik skupine strinja, istočasno na ravni skupine in na ravni katerega koli hčerinskega podjetja v skupini izvede katero koli oceno, ki se zahteva na podlagi člena 45, in pripravi skupen dokument, ki obravnava vse ocene.

▼B

Pred izdajo soglasja v skladu s tretjim pododstavkom se nadzornik skupine posvetuje s člani kolegija nadzornikov in ustrezno upošteva njihova stališča in pomisleke.

Če skupina uporabi možnost iz tretjega pododstavka, predloži dokument vsem zadevnim nadzornim organom istočasno. Uporaba te možnosti zadevnih hčerinskim podjetij ne odpravi obveznosti, da izpolnjujejo pogoje iz člena 45.

▼M13

5.   Države članice od udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga zahtevajo, da zagotovi, da ima skupina zanesljivo ureditev upravljanja, ki vključuje jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi odgovornostmi in ločitvijo nalog znotraj skupine. S sistemom upravljanja skupine se prizadeva preprečiti navzkrižja interesov, kjer to ni mogoče, pa se jih upravlja.

Šteje se, da so osebe, ki dejansko vodijo zavarovalniško ali pozavarovalniško skupino, osebe, ki dejansko vodijo matično podjetje iz odstavka 1, tretji pododstavek.

Države članice zahtevajo, da udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding identificira osebe, odgovorne za druge ključne funkcije v zavarovalniški ali pozavarovalniški skupini, nad katero se izvaja nadzor skupine v skladu s členom 213(2), točke (a), (b) in (c). Upravni, upravljalni ali nadzorni organ iz odstavka 1, tretji pododstavek, tega člena je odgovoren za dejavnosti, ki jih izvajajo te osebe.

Kadar so osebe, ki dejansko vodijo zavarovalniško ali pozavarovalniško skupino ali so odgovorne za druge ključne funkcije, tudi osebe, ki dejansko vodijo eno ali več zavarovalnic ali pozavarovalnic ali drugih povezanih podjetij ali so odgovorne za druge ključne funkcije v katerem koli od teh podjetij, udeleženo podjetje zagotovi, da so vloge in odgovornosti na ravni skupine jasno ločene od tistih, ki veljajo na ravni vsakega posameznega podjetja.

POGLAVJE IIa

Makrobonitetna pravila na ravni skupine

Člen 246a

Upravljanje likvidnostnega tveganja na ravni skupine

1.   Države članice zahtevajo, da udeležene zavarovalnice in pozavarovalnice, zavarovalni holdingi in mešani finančni holdingi pripravijo in posodabljajo načrt upravljanja likvidnostnega tveganja na ravni skupine, ki zajema kratkoročno analizo likvidnosti in analizo likvidnosti na zahtevo nadzornika skupine, ki zajema tudi srednjeročno in dolgoročno analizo likvidnosti. Smiselno se uporablja člen 144a. 2.   Z odstopanjem od člena 144a države članice zagotovijo, da so hčerinske zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki sodijo v obseg nadzora skupine v skladu s členom 213(2), točki (a) in (b), izvzete iz priprave in posodabljanja načrta za upravljanje likvidnostnega tveganja na posamični ravni, kadar načrt za upravljanje likvidnostnega tveganja na podlagi odstavka 1 tega člena krije upravljanje likvidnosti in likvidnostne potrebe zadevnih hčerinskih podjetij.

Države članice zahtevajo, da vsaka posamezna zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki ji je bilo odobreno izvzetje na podlagi prvega pododstavka, nadzornemu organu predloži dele načrta za upravljanje likvidnostnega tveganja, ki zajemajo položaj celotne skupine in njihov lasten položaj.

3.   Ne glede na odstavek 2 lahko nadzorni organi od hčerinskega podjetja zahtevajo, da pripravi in posodablja načrt za upravljanje likvidnostnega tveganja na individualni ravni, kadar odkrijejo specifična likvidnostna tveganja ali kadar načrt za upravljanje likvidnosti na ravni skupine ne vsebuje ustreznih informacij, ki jih nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju, zahteva od primerljivih podjetij za namene spremljanja njihovega likvidnostnega položaja. 4.   Za zagotovitev dosledne uporabe tega člena EIOPA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, da podrobneje opredeli vsebino in pogostost posodabljanja načrta za upravljanje likvidnostnega tveganja na ravni skupine. EIOPA osnutke teh regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 29. januarja 2026.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Člen 246b

Druga makrobonitetna pravila

Člena 144b in 144c se smiselno uporabljata na ravni udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga.

▼B

POGLAVJE III

Ukrepi za poenostavitev nadzora skupine

Člen 247

Nadzornik skupine

1.   Izmed nadzornih organov zadevnih držav članic se določi en nadzornik, ki je odgovoren za usklajevanje in izvajanje nadzora skupine (nadzornik skupine). 2.  

Če je za vse zavarovalnice in pozavarovalnice v skupini pristojen isti nadzorni organ, izvaja nalogo nadzornika skupine ta nadzorni organ.

V vseh drugih primerih in s pridržkom odstavka 3 nalogo nadzornika skupine izvaja:

(a) 

če je na čelu skupine zavarovalnica ali pozavarovalnica, nadzorni organ, ki je temu podjetju izdal dovoljenje;

▼M1

(b) 

če na čelu skupine ni zavarovalnica ali pozavarovalnica, nadzorni organ, ki se določi v skladu z naslednjim:

(i) 

če je matično podjetje zavarovalnice ali pozavarovalnice zavarovalni holding ali mešani finančni holding, nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje tej zavarovalnici ali pozavarovalnici;

(ii) 

če ima več zavarovalnic ali pozavarovalnic s sedežem v Uniji za matično podjetje isti zavarovalni holding ali mešani finančni holding in je eno izmed teh podjetij pridobilo dovoljenje v državi članici, kjer je sedež zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, nadzorni organ zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je pridobila dovoljenje v tej državi članici;

(iii) 

če je na čelu skupine več zavarovalnih holdingov ali mešanih finančnih holdingov s sedeži v različnih državah članicah in če je v vsaki od teh držav članic zavarovalnica ali pozavarovalnica, nadzorni organ zavarovalnice ali pozavarovalnice z največjo bilančno vsoto;

(iv) 

če ima več zavarovalnic ali pozavarovalnic s sedežem v Uniji za matično podjetje isti zavarovalni holding ali mešani finančni holding in nobeno izmed teh podjetij ni pridobilo dovoljenja v državi članici, kjer je sedež zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, nadzorni organ zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je pridobila dovoljenje v tej državi članici z največjo bilančno vsoto, ali

(v) 

če skupina nima matičnega podjetja ali v drugih okoliščinah, ki niso navedene v točkah (i) do (iv), nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje zavarovalnici ali pozavarovalnici z največjo bilančno vsoto.

▼M5

3.   V posebnih primerih lahko na zahtevo katerega koli drugega nadzornega organa zadevni nadzorni organi sprejmejo skupno odločitev o odstopanju od meril iz odstavka 2, kadar bi bila njihova uporaba neprimerna, ob upoštevanju strukture skupine in relativne pomembnosti dejavnosti zavarovalnic in pozavarovalnic v različnih državah, in za nadzornika skupine določijo drug nadzorni organ.

V ta namen lahko kateri koli od zadevnih nadzornih organov zahteva, da se prične razprava o tem, ali so merila iz odstavka 2 ustrezna. Ta razprava ne poteka pogosteje kot enkrat letno.

Zadevni nadzorni organi storijo vse, kar je v njihovi moči, da v treh mesecih po zahtevi za razpravo dosežejo skupno odločitev o izbiri nadzornika skupine. Pred odločitvijo dajo zadevni nadzorni organi skupini možnost, da izrazi svoje mnenje.

Imenovani nadzornik skupine predloži skupno odločitev skupini in navede vse razloge.

4.   Če v trimesečnem obdobju iz tretjega pododstavka odstavka 3 kateri koli zadevni nadzorni organ predloži zadevo EIOPA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010, zadevni nadzorni organi odložijo svojo skupno odločitev in počakajo na morebitno odločitev, ki bi jo sprejel EIOPA v skladu s členom 19(3) te uredbe, ter sprejmejo svojo skupno odločitev v skladu z odločitvijo EIOPA. Ta skupna odločitev velja za dokončno in jo morajo zadevni nadzorni organi upoštevati. Trimesečno obdobje se šteje za obdobje usklajevanja v skladu s členom 19(2) navedene uredbe. 5.   EIOPA sprejme svojo odločitev v enem mesecu od predložitve iz odstavka 4. Zadeva se po koncu trimesečnega obdobja ali po sprejetju skupne odločitve ne more več predložiti EIOPA. Imenovani nadzornik skupine predloži skupno odločitev skupini in kolegiju nadzornikov ter navede vse razloge. 6.   Če ni skupne odločitve, izvaja nalogo nadzornika skupine nadzorni organ, določen v skladu z odstavkom 2 tega člena. 7.   EIOPA vsaj enkrat letno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo o morebitnih večjih težavah pri uporabi odstavkov 2, 3 in 6.

V primeru večjih težav pri uporabi meril iz odstavkov 2 in 3 tega člena Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobneje določajo ta merila.

▼B

8.   Če ima država članica več kot en nadzorni organ za nadzor skrbnega poslovanja zavarovalnic in pozavarovalnic, taka država članica sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev usklajevanja med temi organi.

Člen 248

Pravice in dolžnosti nadzornika skupine in drugih nadzornikov kolegij nadzornikov

1.  

Pravice in dolžnosti, ki se določijo za nadzornika skupine v zvezi z nadzorom skupine, obsegajo:

(a) 

usklajevanje zbiranja in razširjanja ustreznih ali bistvenih podatkov za tekoče zadeve in izredne razmere, vključno z razširjanjem podatkov, ki so pomembni za nadzorno nalogo nadzornega organa;

(b) 

nadzorni pregled in oceno finančnega stanja skupine;

(c) 

oceno skladnosti skupine s pravili glede solventnosti, koncentracije tveganja in transakcij znotraj skupine, kot določajo členi 218 do 245;

(d) 

oceno sistema upravljanja skupine, kot določa člen 246, in oceno o tem, ali člani upravnega, upravljalnega ali nadzornega organa udeleženega podjetja izpolnjujejo zahteve iz členov 42 in 257;

(e) 

načrtovanje in usklajevanje nadzornih dejavnosti pri tekočih zadevah in v izrednih razmerah z rednimi sestanki, ki se skličejo vsaj enkrat letno, ali drugimi ustreznimi sredstvi, v sodelovanju z zadevnimi nadzornimi organi in ob upoštevanju narave, obsega in zahtevnosti tveganj, ki so del poslov vseh podjetij v skupini;

(f) 

druge naloge, ukrepe in odločitve, ki se s to direktivo prenesejo na nadzornika skupine ali izhajajo iz uporabe te direktive, zlasti vodenje postopka za validacijo morebitnega notranjega modela na ravni skupine, kot ga določata člena 231 in 233, ter vodenje postopka za uporabo režima, ki je določen v členih 237 do 240.

2.  

Ustanovi se kolegij nadzornikov, ki mu predseduje nadzornik skupine, da se poenostavi izvajanje nalog nadzora skupine iz odstavka 1.

Kolegij nadzornikov zagotavlja, da se sodelovanje, izmenjava informacij in posvetovalni procesi med nadzornimi organi, ki so člani kolegija nadzornikov, učinkovito uporabljajo v skladu z naslovom III te direktive, z namenom spodbujanja konvergence med svojimi odločitvami in dejavnostmi.

▼M5

Kadar nadzornik skupine ne opravi nalog iz odstavka 1 ali kadar člani kolegija nadzornikov ne sodelujejo v obsegu, ki se zahteva v tem odstavku, lahko kateri koli zadevni nadzorni organ predloži zadevo EIOPA in zahteva njegovo pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.

▼M5

3.  

Člani kolegija nadzornikov so nadzornik skupine, nadzorni organi vseh držav članic, v katerih imajo sedež vsa hčerinska podjetja, in EIOPA, v skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

V kolegiju nadzornikov lahko sodelujejo tudi nadzorni organi pomembnih podružnic in povezanih podjetij. To sodelovanje je omejeno le na doseganje cilja glede učinkovite izmenjave informacij.

Zaradi učinkovitega delovanja kolegija nadzornikov se lahko zahteva, da nekatere dejavnosti opravlja manjše število nadzornih organov znotraj kolegija.

4.  

Brez poseganja v ukrepe, ki so bili sprejeti v skladu s to direktivo, oblikovanje in delovanje kolegijev nadzornikov temelji na dogovorih o usklajevanju, ki jih sklenejo nadzornik skupine in drugi zadevni nadzorni organi.

▼M5

Kadar se pojavijo razhajanja mnenj glede pravil usklajevanja, lahko vsak član kolegija nadzornikov zadevo preda EIOPA in zahteva pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu. Nadzorni organ svojo končno odločitev sprejme v skladu z odločitvijo EIOPA. Nadzornik skupine odločitev posreduje drugim zadevnim nadzornim organom.

▼M9 —————

▼B

5.  

Brez poseganja v ukrepe, sprejete v skladu s to direktivo, pravila o usklajevanju iz odstavka 4 določajo:

(a) 

postopke odločanja v okviru zadevnih nadzornih organov skladu s členi 231, 232 in 247;

(b) 

postopek posvetovanja iz odstavka 4 tega člena in člena 218(5).

▼M5

Brez poseganja v pravice in dolžnosti, ki so v skladu s to direktivo dodeljene nadzorniku skupine in drugim nadzornim organom, lahko pravila usklajevanja določajo tudi dodatne naloge nadzornika skupine, drugih nadzornih organov ali EIOPA v primerih, ko to vodi k učinkovitejšemu nadzoru skupine in ne ogroža nadzornih dejavnosti članov kolegija nadzornikov, kar zadeva njihove individualne odgovornosti.

▼B

Pravila usklajevanja lahko poleg tega določajo tudi:

(a) 

posvetovanje zadevnih nadzornih organov, zlasti v skladu s členi 213 do 217, 219 do 221, 227, 244 do 246, 250, 256, 260 in 262;

(b) 

sodelovanje z drugimi nadzornimi organi.

▼M5

6.   EIOPA pripravi smernice za operativno delovanje kolegijev nadzornikov na podlagi celovitega pregleda njihovega dela, da se oceni stopnja njihove konvergence. Takšni pregledi se opravijo vsaj vsaka tri leta. Države članice zagotovijo, da nadzornik skupine EIOPA posreduje informacije o delovanju kolegijev nadzornikov in o vseh težavah, s katerimi se srečujejo nadzorniki, in ki so pomembne za take preglede.

Za zagotovitev dosledne harmonizacije pri usklajevanju med nadzornimi organi lahko EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za natančno opredelitev operativnega delovanja kolegijev nadzornikov na podlagi smernic iz prvega pododstavka.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

7.   Za zagotovitev dosledne harmonizacije pri usklajevanju med nadzornimi organi EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za natančno opredelitev usklajevanja nadzora skupine za namene iz odstavkov 1 do 6.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

8.   Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte glede opredelitve „pomembne podružnice“.

▼B

Člen 249

Sodelovanje in izmenjava informacij med nadzornimi organi

1.  

Organi, odgovorni za nadzor posameznih zavarovalnic in pozavarovalnic v skupini, in nadzornik skupine tesno sodelujejo, zlasti v primerih, ko ima zavarovalnica ali pozavarovalnica finančne težave.

▼M5

Da bi imeli nadzorni organi, vključno z nadzornikom skupine, na voljo enako količino ustreznih informacij, brez poseganja v svoje obveznosti in ne glede na to, ali so ustanovljeni v isti državi članici ali ne, drug drugemu zagotovijo te podatke, da omogočijo in poenostavijo izvajanje nadzornih nalog drugih nadzornih organov v skladu s to direktivo. V povezavi s tem si zadevni nadzorni organi in nadzornik skupine nemudoma izmenjajo vse podatke, takoj ko ti postanejo razpoložljivi, ali izmenjajo informacije na zahtevo. Podatki iz tega pododstavka vključujejo, a niso omejeni na, podatke o dejanjih skupine in nadzornih organov ter podatke, ki jih priskrbi skupina.

▼M1

Nadzornik skupine zadevnim nadzornim organom in EIOPA zagotovi informacije v zvezi s skupino v skladu s členom 19 ter členom 51(1) in členom 254(2), zlasti o pravni strukturi, upravljanju in organizacijski strukturi skupine.

▼M5

1a.   Kadar nadzorni organ ne sporoči zadevnih podatkov ali pa je bila zahteva za sodelovanje, zlasti za izmenjavo zadevnih podatkov, zavrnjena ali ni bila obravnavana v dveh tednih, lahko nadzorni organ predloži zadevo EIOPA.

Kadar je zadeva predložena EIOPA, lahko EIOPA brez poseganja v člen 258 PDEU ravna v skladu s pooblastili, ki so nanj prenesena po členu 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

2.  

Organi, odgovorni za nadzor posameznih zavarovalnic in pozavarovalnic v skupini, in nadzornik skupine takoj zahtevajo sestanek vseh zadevnih nadzornih organov, ki sodelujejo pri nadzoru skupine, vsaj v naslednjih primerih:

(a) 

kadar ugotovijo pomembno kršitev zahtevanega solventnostnega kapitala ali kršitev zahtevanega minimalnega kapitala posamezne zavarovalnice ali pozavarovalnice ali

(b) 

kadar ugotovijo pomembno kršitev zahtevanega solventnostnega kapitala na ravni skupine, izračunanega na podlagi konsolidiranih podatkov, ali skupnega zahtevanega solventnostnega kapitala, odvisno od metode izračuna v skladu z naslovom III, poglavje II, oddelek 1, Pododdelek 4;

(c) 

kadar pride ali je prišlo do drugih izrednih razmer.

▼M5

3.  

Za zagotovitev dosledne harmonizacije pri usklajevanju in izmenjavi podatkov med nadzornimi organi EIOPA na podlagi člena 301b pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za opredelitev:

(a) 

postavk, ki jih nadzornik skupine sistematično zbira in posreduje drugim zadevnim nadzornim organom ali jih drugi zadevni nadzorni organi posredujejo nadzorniku skupine;

(b) 

postavk, ki so bistvene ali pomembne za nadzor na ravni skupine, da bi izboljšala konvergenco nadzornega poročanja.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, da v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka.

4.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe v zvezi z usklajevanjem in izmenjavo podatkov med nadzornimi organi, EIOPA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov za postopke in predloge za predložitev podatkov nadzorniku skupine ter postopka za sodelovanje in izmenjavo podatkov med nadzornimi organi, kakor je določen v tem členu.

EIOPA Komisiji do 30. septembra 2015 predloži navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Člen 250

Posvetovanje med nadzornimi organi

1.  

Brez poseganja v člen 248 se zadevni nadzorni organi pred sprejetjem kakršne koli odločitve, ki je pomembna za nadzorno nalogo drugih nadzornih organov, posvetujejo med seboj v kolegiju nadzornikov v zvezi z naslednjim:

(a) 

spremembami strukture lastništva delnic, organizacijske ali upravne strukture zavarovalnic in pozavarovalnic v skupini, ki zahtevajo odobritev ali dovoljenje nadzornih organov;

(b) 

odločitvijo o podaljšanju sanacijskega roka iz člena 138(3) in (4);

(c) 

večjimi sankcijami ali izrednimi ukrepi, ki jih sprejmejo nadzorni organi, vključno z uvedbo kapitalskega pribitka na zahtevani solventnostni kapital v skladu s členom 37 in uvedbo morebitnih omejitev glede uporabe notranjega modela za izračunavanje zahtevanega solventnostnega kapitala na podlagi pododdelka 3 oddelka 4 poglavja VI naslova I.

Za namene točk (b) in (c) prvega pododstavka se je treba vedno posvetovati z nadzornikom skupine.

Poleg tega se zadevni nadzorni organi pred sprejetjem odločitve, ki temelji na podatkih, prejetih od drugih nadzornih organov, posvetujejo med seboj.

2.   Brez poseganja v člen 248 se nadzorni organ lahko odloči, da se v nujnih primerih ali če bi to posvetovanje lahko ogrozilo učinkovitost odločitve, ne bo posvetoval z drugimi nadzornimi organi. V tem primeru nadzorni organ takoj obvesti druge zadevne nadzorne organe.

▼B

Člen 251

Zahteve nadzornika skupine drugim nadzornim organom

Nadzornik skupine lahko nadzorne organe države članice, kjer ima matično podjetje sedež, in ki sami ne izvajajo nadzora skupine v skladu s členom 247, pozove, da od matičnega podjetja zahtevajo morebitne podatke, ki so pomembni za izvajanje njegovih pravic in dolžnosti v okviru usklajevanja, kot jih določa člen 248, in mu jih posredujejo.

Če nadzornik skupine potrebuje podatke iz člena 254(2), ki so že bili posredovani drugemu nadzornemu organu, stopi v stik s tem organom, če je to mogoče, da se prepreči podvajanje poročanja različnim organom, ki sodelujejo pri nadzoru.

Člen 252

Sodelovanje z organi, odgovornimi za kreditne institucije in investicijska podjetja

Če sta zavarovalnica ali pozavarovalnica in bodisi ►M13  kreditna institucija, kakor je opredeljena v Uredbi (EU) št. 575/2013, ali investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v Direktivi 2014/65/EU ◄ , bodisi obe neposredno ali posredno povezani ali imata skupno udeleženo podjetje, morajo zadevni nadzorni organi in organi, ki so odgovorni za nadzor teh drugih podjetij, tesno sodelovati.

Brez poseganja v njihove obveznosti ti organi drug drugemu zagotovijo podatke, s katerimi se njihova naloga lahko poenostavi, zlasti v skladu s tem naslovom.

Člen 253

Poslovna skrivnost in zaupnost

Države članice dovolijo izmenjavo podatkov med svojimi nadzornimi organi ter med svojimi nadzornimi organi in drugimi organi, kot določajo členi 249 do 252.

Za podatke, prejete v okviru nadzora skupine, in zlasti kakršno koli izmenjavo podatkov med nadzornimi organi ter med nadzornimi organi in drugimi organi, ki je predvidena v tem naslovu, se uporabljajo določbe člena 295.

Člen 254

Dostop do informacij

1.   Države članice zagotovijo, da fizične in pravne osebe, ki so vključene v nadzor skupine, in njihova povezana podjetja in udeležena podjetja lahko izmenjujejo kakršne koli podatke, ki bi bili lahko pomembni za namene nadzora skupine.

▼M5

2.  

Države članice zagotovijo, da imajo njihovi organi, ki so odgovorni za izvajanje nadzora skupine, dostop do kakršnih koli podatkov, ki so pomembni za namene tega nadzora, ne glede na naravo zadevnega podjetja. Smiselno se uporablja člen 35(1) do (5).

Nadzornik skupine lahko na ravni skupine omeji redno poročanje, ki ima pogostnost nižjo od enega leta, kadar imajo vse zavarovalnice ali pozavarovalnice v skupini korist od omejitve v skladu s členom 35(6), ob upoštevanju narave, obsega in zahtevnosti tveganj, ki so del poslov v skupini.

Nadzornik skupine lahko na ravni skupine omeji redno poročanje po posameznih postavkah, kadar imajo vse zavarovalnice ali pozavarovalnice v skupini korist od omejitve v skladu s členom 35(7), ob upoštevanju narave, obsega in zahtevnosti tveganj, ki so del poslov v skupini.

▼B

Zadevni nadzorni organi se lahko obrnejo le neposredno na podjetja v skupini, da dobijo potrebne podatke, če je te podatke zahtevala zavarovalnica ali pozavarovalnica, nad katero se izvaja nadzor skupine in ki teh podatkov ni prejela v razumnem času.

▼M13

3.   Udeležena zavarovalnica in pozavarovalnica, zavarovalni holding in mešani finančni holding nadzorniku skupine letno predložijo informacije iz tega člena v 22 tednih po koncu poslovnega leta podjetja in, če se informacije iz tega člena zahtevajo četrtletno, v 11 tednih po koncu vsakega četrtletja.

▼B

Člen 255

Preverjanje podatkov

1.  

Države članice zagotovijo, da lahko njihovi nadzorni organi na njihovem ozemlju neposredno ali prek posrednikov, ki jih imenujejo v ta namen, na kraju samem preverijo podatke iz člena 254 v prostorih:

(a) 

zavarovalnice ali pozavarovalnice, nad katero se izvaja nadzor skupine;

(b) 

povezanih podjetij te zavarovalnice ali pozavarovalnice;

(c) 

matičnega podjetja te zavarovalnice ali pozavarovalnice;

(d) 

povezanih podjetij matičnega podjetja te zavarovalnice ali pozavarovalnice.

2.  

Če želijo nadzorni organi v posebnih primerih preveriti podatke v zvezi s podjetjem, ne glede na to, ali je regulirano ali ne, ki je del skupine in se nahaja v drugi državi članici, zaprosijo nadzorne organe te druge države članice, da poskrbijo za preverjanje.

Organi, ki prejmejo tak zahtevek, poskrbijo za preverjanje v okviru svojih pristojnosti, in sicer ga izvedejo neposredno in dovolijo, da ga izvede revizor ali strokovnjak, ali pa dovolijo organu, ki je podal zahtevo, da ga izvede sam. O sprejetih ukrepih se obvesti nadzornika skupine.

Če želi, lahko nadzorni organ, ki je podal zahtevo, sodeluje pri preverjanju, če ga ne izvaja neposredno.

▼M5

Kadar zahteva drugemu nadzornemu organu za izvedbo pregleda v skladu s tem odstavkom ni bila obravnavana v dveh tednih ali kadar se nadzornemu organu dejansko prepreči uresničevanje pravice, da bi sodeloval pri preverjanju v skladu s tretjim pododstavkom, lahko organ, ki je postavil zahtevo, predloži zadevo EIOPA in zahteva njegovo pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.

V skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1094/2010 ima EIOPA pravico sodelovati pri inšpekcijskih pregledih na kraju samem, kadar jih skupaj izvajata dva ali več nadzornih organov.

▼B

Člen 256

Solventnost skupine in poročilo o finančnem položaju

▼M13

1.   Države članice od udeleženih zavarovalnic in pozavarovalnic, zavarovalnih holdingov in mešanih finančnih holdingov zahtevajo, da letno objavijo poročilo o solventnosti in finančnem položaju na ravni skupine. Navedeno poročilo vsebuje podatke o skupini, naslovljene na druge tržne strokovnjake, kot je navedeno v členu 51(1b). Smiselno se uporabljajo členi 51, 53, 54 in 55.

Države članice zagotovijo, da udeležene zavarovalnice in pozavarovalnice, zavarovalni holding ali mešani finančni holding vsako leto predložijo informacije iz tega člena v 24 tednih po koncu poslovnega leta podjetja.

▼M1

2.  

Udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding lahko, če se nadzornik skupine strinja, pripravi skupno poročilo o solventnosti in finančnem položaju, ki vsebuje:

(a) 

podatke na ravni skupine, ki jih je treba razkriti v skladu z odstavkom 1;

▼M13

(b) 

podatke za katero koli od hčerinskih podjetij v skupini, ki morajo biti posamično prepoznavna, vključno z obema deloma poročila o solventnosti in finančnem položaju, in jih je treba razkriti v skladu s členi 51, 53, 54 in 55.

▼M1

Pred izdajo soglasja v skladu s prvim pododstavkom se nadzornik skupine posvetuje in ustrezno upošteva morebitna stališča in pomisleke članov kolegija nadzornikov.

▼B

3.   Če poročilo iz odstavka 2 ne vključuje podatkov, ki jih nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinski družbi v skupini, zahteva od primerljivih podjetij, in če so ti podatki bistvenega pomena, lahko zadevni nadzorni organ od zadevnega hčerinskega podjetja zahteva, da razkrije potrebne dodatne podatke.

▼M13

4.   Komisija v skladu s členom 301a dopolni to direktivo s sprejetjem delegiranih aktov, v katerih podrobneje opredeli informacije, ki jih je treba razkriti v skupnem poročilu o solventnosti in finančnem položaju iz odstavka 2 tega člena in poročilu o solventnosti in finančnem položaju na ravni skupine iz odstavka 1 tega člena.

▼M5

5.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe v zvezi s poročilom o solventnosti in finančnem stanju skupine, EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za postopke in predloge ter sredstva za razkritje poročila o solventnosti in finančnem položaju skupine, kakor je določeno v tem členu.

EIOPA Komisiji do 30. junija 2015 predloži navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Člen 256a

Struktura skupine

Države članice od udeleženih zavarovalnic in pozavarovalnic, zavarovalnih holdingov in mešanih finančnih holdingov zahtevajo, da letno na ravni skupine razkrijejo pravno strukturo in upravljalno ter organizacijsko strukturo, vključno z navedbo vseh hčerinskih podjetij, pomembno povezanih podjetij in pomembnih podružnic skupine.

▼M13

Člen 256b

Redno poročilo nadzorniku na ravni skupine

1.   Države članice od udeleženih zavarovalnic in pozavarovalnic, zavarovalnih holdingov in mešanih finančnih holdingov zahtevajo, da nadzorniku skupine letno predložijo redno poročilo nadzorniku na ravni skupine. Smiselno se uporablja člen 35(5a), prvi pododstavek in drugi pododstavek, točka (a).

Države članice zagotovijo, da zavarovalnice in pozavarovalnice vsako leto ali manj pogosto predložijo podatke iz tega člena v 24 tednih po koncu poslovnega leta podjetja.

2.  

Udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding lahko, če nadzornik skupine izda soglasje, pripravi skupno redno poročilo nadzorniku, ki vsebuje:

(a) 

podatke na ravni skupine, ki se sporočajo v skladu z odstavkom 1;

(b) 

podatke za katero koli hčerinsko podjetje v skupini, ki morajo biti posamično prepoznavna, in se sporočajo v skladu s členom 35(5a), pri čemer ne vsebuje manj podatkov, kot bi jih zagotovile zavarovalnice in pozavarovalnice, če bi predložile redno poročilo nadzorniku v skladu s členom 35(5a).

Pred izdajo soglasja v skladu s prvim pododstavkom se nadzornik skupine posvetuje s člani kolegija nadzornikov in ustrezno upošteva njihova morebitna stališča in pomisleke. Kadar zadevni nacionalni nadzorni organi ne izdajo soglasja, se to ustrezno utemelji. Če kolegij nadzornikov odobri skupno redno poročilo nadzorniku v skladu s tem odstavkom, vsaka posamezna zavarovalnica in pozavarovalnica svojemu nadzornemu organu predloži skupno redno poročilo nadzorniku. Vsak nadzorni organ je pooblaščen za nadzor tistega dela skupnega rednega poročila nadzorniku, ki obravnava posamezno zadevno hčerinsko podjetje.

3.   Če nacionalni nadzorni organi niso zadovoljni s predloženim skupnim rednim nadzornim poročilom, se lahko soglasje iz odstavka 2 prekliče. 4.   Če poročilo iz odstavka 2 ne vključuje podatkov, predložitev katerih nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju v skupini, zahteva od primerljivih podjetij, in če je taka opustitev pomembna, lahko zadevni nadzorni organ od zadevnega hčerinskega podjetja zahteva, da poroča potrebne dodatne podatke. 5.   Če nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju v skupini, ugotovi neskladnost s členom 35(5a) ali zahteva spremembo ali pojasnilo glede skupnega rednega poročila nadzorniku, o tem obvesti tudi kolegij nadzornikov, nadzornik skupine pa isto zahtevo pošlje udeleženi zavarovalnici ali pozavarovalnici, zavarovalnemu holdingu ali mešanemu finančnemu holdingu. 6.   Komisija v skladu s členom 301a dopolni to direktivo s sprejetjem delegiranih aktov, v katerih podrobneje opredeli podatke iz tega člena, ki se sporočajo.

Člen 256c

Poročilo o solventnosti in finančnem položaju: Zahteva po reviziji

1.   Države članice zagotovijo, da se v zvezi z udeleženo zavarovalnico ali pozavarovalnico, zavarovalnim holdingom ali mešanim finančnim holdingom skupine opravi revizija bilance stanja skupine, ki se razkrije kot del poročila o solventnosti in finančnem položaju na ravni skupine iz člena 256(1) ali kot del skupnega poročila o solventnosti in finančnem položaju iz člena 256(2). 2.   Udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding nadzornemu organu skupine skupaj s poročilom o solventnosti in finančnem položaju na ravni skupine iz člena 256(1) ali skupnim poročilom o solventnosti in finančnem položaju iz člena 256(2) predloži ločeno poročilo, ki ga pripravi revizijsko podjetje in ki vključuje opredelitev vrste zagotovila in rezultate revizije. 3.   Kadar obstaja skupno poročilo o solventnosti in finančnem položaju iz člena 256(2), se opravi revizija v zvezi s povezano zavarovalnico ali pozavarovalnico, udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding pa nadzornemu organu zadevnega podjetja predloži poročilo iz člena 51a(6). 4.   Smiselno se uporablja člen 51a.

▼M13

Člen 257

Zahteve glede sposobnosti in primernosti za osebe, ki dejansko vodijo zavarovalni holding ali mešani finančni holding ali imajo druge ključne funkcije

Države članice zahtevajo, da so osebe, ki dejansko vodijo zavarovalni holding ali mešani finančni holding, in po potrebi osebe, ki so odgovorne za druge ključne funkcije, sposobne in primerne za opravljanje svojih nalog.

Smiselno se uporablja člen 42.

▼B

Člen 258

Izvršilni ukrepi

▼M1

1.  

Če zavarovalnica ali pozavarovalnica v skupini ne izpolnjuje zahtev določenih v členih 218 do 246 ali če so zahteve izpolnjene, vendar je solventnost kljub temu ogrožena, ali če transakcije znotraj skupine ali koncentracije tveganja ogrožajo finančni položaj zavarovalnic ali pozavarovalnic, morajo potrebne ukrepe, da se stanje čim prej popravi, sprejeti naslednji subjekti:

(a) 

v primeru zavarovalnih holdingov ali mešanih finančnih holdingov nadzornik skupine;

(b) 

v primeru zavarovalnic in pozavarovalnic nadzorni organi.

Če v primerih iz točke (a) prvega pododstavka nadzornik skupine ni eden izmed nadzornih organov države članice, v kateri je sedež zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, nadzornik skupine tem nadzornim organom sporoči svoje ugotovitve, da jim omogoči, da sprejmejo ustrezne ukrepe.

Če v primerih iz točke (b) prvega pododstavka nadzornik skupine ni eden izmed nadzornih organov države članice, v kateri je sedež zavarovalnice ali pozavarovalnice, nadzornik skupine tem nadzornim organom sporoči svoje ugotovitve, da jim omogoči, da sprejmejo ustrezne ukrepe.

Države članice brez vpliva na odstavek 2 določijo ukrepe, ki jih nadzorni organi lahko sprejmejo v zvezi z zavarovalnimi holdingi in mešanimi finančnimi holdingi.

Zadevni nadzorni organi, vključno z nadzornikom skupine, po potrebi uskladijo svoje ukrepe.

▼M13

2.   Nadzornim organom se podelijo vsa nadzorna pooblastila za sprejemanje ukrepov v zvezi z zavarovalnimi holdingi in mešanimi finančnimi holdingi, ki so potrebna za zagotovitev, da skupine, za katere se uporablja nadzor skupine v skladu s členom 213(2), točke (a), (b) in (c), izpolnjujejo vse zahteve iz tega naslova. Ta pooblastila vključujejo splošna nadzorna pooblastila iz člena 34.

Države članice brez poseganja v nacionalne določbe kazenskega prava zavarovalnim holdingom in mešanim finančnim holdingom, ki kršijo zakone in druge predpise, sprejete za prenos tega naslova, ali osebam, ki dejansko upravljajo ta podjetja, naložijo sankcije ali sprejmejo ukrepe v zvezi z njimi. Nadzorni organi tesno sodelujejo, da zagotovijo učinkovitost takih sankcij ali ukrepov, predvsem če osrednja uprava ali glavna poslovna enota zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga ni v isti državi članici kot njegov sedež.

▼M13

2a.   Kadar nadzornik skupine ugotovi, da pogoji iz člena 213b(1) niso izpolnjeni ali niso več izpolnjeni, se za zavarovalni holding ali mešani finančni holding sprejmejo ustrezni nadzorni ukrepi, s katerimi se zagotovi ali ponovno vzpostavi, odvisno od primera, neprekinjenost in celovitost nadzora skupine ter skladnost z zahtevami iz tega naslova. V primeru mešanega finančnega holdinga nadzorni ukrepi upoštevajo predvsem vpliv na finančni konglomerat kot celoto ter na njegova povezana regulirana podjetja. 2b.  

Za namene odstavkov 1 in 2a tega člena države članice zagotovijo, da nadzorni ukrepi, ki se lahko uporabijo za zavarovalne holdinge in mešane finančne holdinge, vključujejo vsaj:

(a) 

začasno prepoved uveljavljanja glasovalnih pravic, ki izhajajo iz delnic hčerinske zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki jih ima zavarovalni holding ali mešani finančni holding;

(b) 

izdajo sodnih odredb, sankcij ali kazni zoper zavarovalni holding, mešani finančni holding ali člane upravnega, upravljalnega ali nadzornega organa teh podjetij;

(c) 

dajanje navodil ali usmeritev zavarovalnemu holdingu ali mešanemu finančnemu holdingu, da na svoje delničarje prenese udeležbe, ki jih ima v svojih hčerinskih zavarovalnicah in pozavarovalnicah;

(d) 

začasno določitev drugega zavarovalnega holdinga, mešanega finančnega holdinga ali zavarovalnice ali pozavarovalnice znotraj skupine kot odgovorne za zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz tega naslova;

(e) 

omejitev ali prepoved razdelitve dobička ali plačila obresti delničarjem;

(f) 

zahtevo, da zavarovalni holdingi ali mešani finančni holdingi odsvojijo ali zmanjšajo deleže v zavarovalnicah ali pozavarovalnicah ali drugih povezanih podjetjih iz člena 228(1);

(g) 

zahtevo, da zavarovalni holdingi ali mešani finančni holdingi predložijo načrt o čimprejšnji ponovni vzpostavitvi skladnosti.

Kadar ukrepi iz prvega pododstavka vplivajo na podjetja s sedeži v več kot eni državi članici, se nadzornik skupine pred sprejetjem katerega koli takšnega ukrepa posvetuje z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in EIOPA.

▼M5

3.   Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte za usklajevanje izvršilnih ukrepov iz odstavkov 1 in 2 tega člena.

Člen 259

Poročanje EIOPA

1.   EIOPA letno poroča Evropskemu parlamentu v skladu s členom 50 Uredbe (EU) št. 1094/2010. 2.  

EIOPA med drugim poroča o vseh ustreznih in pomembnih izkušnjah z nadzornimi dejavnostmi in sodelovanju z nadzorniki v okviru naslova III ter zlasti o:

(a) 

postopku imenovanja nadzornika skupine, številu nadzornikov in njihovi geografski porazdelitvi;

(b) 

delu kolegijev nadzornikov, zlasti o sodelovanju in predanosti nadzornih organov, ki niso nadzorniki skupine.

3.   EIOPA lahko za namene odstavka 1 tega člena vključi, če je ustrezno, tudi glavna spoznanja, pridobljena pri pregledih iz člena 248(6).

▼B

POGLAVJE IV

Tretje države

▼M5

Člen 260

Matična podjetja zunaj Unije: preverjanje enakovrednosti

1.   V primeru iz točke (c) člena 213(2) zadevni nadzorni organi preverijo, ali nad zavarovalnicami in pozavarovalnicami, katerih matično podjetje ima sedež izven Unije, izvaja nadzor nadzorni organ tretje države, ki je enakovreden tistemu, ki ga določa ta naslov v zvezi z nadzorom na ravni skupine zavarovalnic in pozavarovalnic iz točk (a) in (b) člena 213(2).

Kadar ni bil sprejet delegirani akt v skladu z odstavkom 2, 3 ali 5 tega člena, preverjanje izvede nadzorni organ, ki bi bil nadzornik skupine, če bi se uporabljala merila iz člena 247(2) (v nadaljnjem besedilu: namestnik nadzornika skupine), in sicer na zahtevo matičnega podjetja ali katere koli zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je pridobila dovoljenje v Uniji, ali na lastno pobudo. EIOPA pomaga namestniku nadzornika skupine v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Namestnik nadzornika skupine se pred sprejetjem odločitve o enakovrednosti posvetuje z drugimi zadevnimi nadzornimi organi, pri čemer mu pomaga EIOPA. Ta odločitev se sprejme v skladu z merili, sprejetimi v skladu z odstavkom 2. Namestnik nadzornika skupine ne sprejme nobene odločitve v zvezi s tretjo državo, ki bi bila v nasprotju s kakršno koli predhodno odločitvijo v zvezi s to tretjo državo, razen če je to potrebno, da bi se upoštevale vse bistvene spremembe nadzornega režima iz naslova I in nadzornega režima v tretji državi.

Kadar se nadzorni organi ne strinjajo z odločitvijo, sprejeto v skladu s tretjim pododstavkom, lahko zadevo predložijo EIOPA in zahtevajo njegovo pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010 v treh mesecih po tem, ko namestnik nadzornika skupine poda obvestilo o odločitvi. V tem primeru lahko EIOPA ravna v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v navedenem členu.

2.   Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki določajo merila za oceno, ali je nadzorni režim za nadzor skupin v tretji državi enakovreden tistemu iz tega naslova. 3.   Če tretja država izpolnjuje merila, sprejeta v skladu z odstavkom 2 tega člena, lahko Komisija v skladu s členom 301a in ob pomoči EIOPA v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 sprejme delegirane akte, s katerimi določi, da je bonitetni režim v tretji državi enakovreden tistemu iz tega naslova.

Tak delegiran akt se redno pregleduje, da se upoštevajo morebitne spremembe bonitetnega režima za nadzor skupin iz tega naslova in bonitetnega režima v tretji državi za nadzor skupin ter katere koli druge spremembe ureditve, ki utegne vplivati na sklep o enakovrednosti.

EIOPA objavi in redno posodablja seznam vseh tretjih držav iz prvega pododstavka na svojem spletnem mestu.

4.   Če Komisija ni sprejela delegiranega akta v skladu z odstavkom 3 ali 5 tega člena, se uporabi člen 262. 5.  

Z odstopanjem od odstavka 3, in tudi če merila, določena v odstavku 2, niso bila izpolnjena, lahko Komisija za omejeno obdobje in v skladu s členom 301a ter ob pomoči EIOPA v skladu s členom 33(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 sprejme delegirane akte, s katerimi določi, da je bonitetni režim tretje države, uporabljen za podjetja, katerih matično podjetje ima 1. januarja 2014 sedež zunaj Unije, začasno enakovreden tistemu iz naslova I, če je ta tretja država izpolnila vsaj naslednja merila:

(a) 

se je Uniji pisno zavezala, da bo sprejela in uporabljala bonitetni režim, ki ga je mogoče pred iztekom tega omejenega obdobja oceniti kot enakovrednega v skladu z odstavkom 3, ter da bo izvajala postopek ocenjevanja enakovrednosti;

(b) 

je vzpostavila delovni program za izpolnitev zaveze iz točke (a);

(c) 

je zagotovila zadostna sredstva za izpolnitev zaveze iz točke (a);

(d) 

ima bonitetni režim, ki temelji na tveganju, in določa kvantitativne in kvalitativne zahteve glede solventnosti ter zahteve glede nadzornega poročanja in preglednosti ter nadzora skupin;

(e) 

je sklenila pisne dogovore o sodelovanju in izmenjavi zaupnih nadzornih podatkov z EIOPA in nadzornimi organi, kakor so opredeljeni v členu 13(10);

(f) 

ima neodvisen nadzorni sistem;

(g) 

je določila obveznosti varovanja poslovne skrivnosti za vse osebe, ki delujejo v imenu njenih nadzornih organov, zlasti glede izmenjave podatkov z EIOPA in nadzornimi organi, kakor so opredeljeni v členu 13(10).

Pri vseh delegiranih aktih o začasni enakovrednosti se upoštevajo poročila Komisije v skladu s členom 177(2). Ti delegirani akti se redno revidirajo na podlagi poročil o napredku zadevne tretje države, ki se vsako leto predložijo Komisiji, da jih oceni. Komisiji pri ocenjevanju teh poročil o napredku pomaga EIOPA.

EIOPA objavi in redno posodablja seznam vseh tretjih držav iz prvega pododstavka na svojem spletnem mestu.

Komisija lahko v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, ki podrobneje določajo pogoje iz prvega pododstavka. Delegirani akti lahko zajemajo tudi pooblastila za nadzorne organe, da lahko v obdobju začasne enakovrednosti naložijo dodatne zahteve glede nadzornega poročanja.

6.   Omejeno obdobje iz odstavka 5 se konča 31. decembra 2020 ali na datum, na katerega se v skladu z odstavkom 3 bonitetni režim te tretje države šteje za enakovrednega tistemu, ki je določen v tem naslovu, in sicer glede na to, kateri je prej.

To obdobje se lahko podaljša za največ eno leto, kadar EIOPA in Komisija ta čas potrebujeta za ocenjevanje enakovrednosti za namene odstavka 3.

7.   Kadar se v skladu z odstavkom 5 sprejme delegirani akt, ki določa, da je bonitetni režim tretje države začasno enakovreden, države članice uporabijo člen 261, razen če je v eni od držav članic zavarovalnica ali pozavarovalnica, katere bilančna vsota presega bilančno vsoto matičnega podjetja, ki se nahaja zunaj Unije. Nalogo nadzornika skupine v tem primeru izvaja namestnik nadzornika skupine.

▼B

Člen 261

Matično podjetje zunaj Skupnosti: enakovrednost

1.   V primeru enakovrednega nadzora iz člena 260 se države članice opirajo na enakovreden nadzor skupine, ki ga opravljajo nadzorni organi tretje države v skladu z odstavkom 2. 2.   Za sodelovanje z nadzornimi organi tretjih držav se smiselno uporabljajo členi 247 do 258.

▼M1

Člen 262

Matična podjetja, registrirana v tretji državi: odsotnost enakovrednosti

▼M13

1.  

Če ni enakovrednega nadzora iz člena 260 ali če država članica ne uporablja člena 261 v primeru začasne enakovrednosti v skladu s členom 260(7), ta država članica za zavarovalnice in pozavarovalnice, ki pripadajo skupini v smislu člena 212 in za katere se uporablja nadzor skupine v skladu s členom 213(2), točka (c), uporabi eno od naslednjega:

(a) 

smiselno uporablja člene 218 do 235 in člene 244 do 258,

(b) 

uporablja eno od metod iz odstavka 3.

▼M1

Splošna načela in metode iz členov 218 do 258 se uporabljajo na ravni zavarovalnega holdinga, mešanega finančnega holdinga, zavarovalnice tretje države ali pozavarovalnice tretje države.

Samo za namen izračuna solventnosti skupine se matično podjetje obravnava kot zavarovalnica ali pozavarovalnica, za katero veljajo isti pogoji, kot so določeni v pododdelkih 1, 2 in 3 oddelka 3 poglavja VI naslova I, kar zadeva lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital, in katero koli izmed naslednjih zahtev:

(a) 

zahtevani solventnostni kapital, določen v skladu z načeli člena 226, če gre za zavarovalni holding ali mešani finančni holding;

(b) 

zahtevani solventnostni kapital, določen v skladu z načeli iz člena 227, če gre za zavarovalnico tretje države ali pozavarovalnico tretje države.

▼M13

2.   Države članice svojim nadzornim organom dovolijo uporabo drugih metod, ki zagotavljajo ustrezen nadzor zavarovalnic in pozavarovalnic, ki so del skupine v smislu člena 212 in za katero se uporablja nadzor skupine v skladu s členom 213(2), točka (c). S temi metodami se mora po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi strinjati nadzornik skupine, določen v skladu s členom 247.

Metode iz prvega pododstavka morajo omogočati doseganje ciljev nadzora skupine, kot so določeni v tem naslovu. Navedeni cilji vključujejo:

(a) 

ohranjanje dodeljevanja kapitala in sestave lastnih sredstev zavarovalnic in pozavarovalnic ter preprečevanje pomembnega ustvarjanja kapitala znotraj skupine s strani matičnega podjetja, kadar se takšno ustvarjanje kapitala znotraj skupine financira iz prihodkov od dolgov ali drugih finančnih instrumentov, ki se ne štejejo za postavke lastnih sredstev;

(b) 

ocenjevanje in spremljanje tveganj, ki izhajajo iz podjetij znotraj in zunaj Unije, ter omejevanje tveganja širjenja negativnih vplivov teh podjetij in drugih nereguliranih podjetij na zavarovalnice in pozavarovalnice znotraj skupine ter na podskupino, katere končno matično podjetje je zavarovalnica ali pozavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding s sedežem v Uniji, kot je navedeno v členu 215, če takšna podskupina obstaja.

Metode iz prvega pododstavka se ustrezno utemeljijo in dokumentirajo ter sporočijo drugim zadevnim nadzornim organom, EIOPA in Komisiji.

▼M13

3.  

Za namene odstavka 2 tega člena lahko zadevni nadzorni organi predvsem uporabijo eno ali več od naslednjih metod za zavarovalnice in pozavarovalnice, zavarovalne holdinge in mešane finančne holdinge, ki so del skupine, nad katero se izvaja nadzor skupine v skladu s členom 213(2), točka (c):

(a) 

določijo eno zavarovalnico ali pozavarovalnico, ki je odgovorna za skladnost z zahtevami iz tega naslova, kadar zavarovalnice in pozavarovalnice, ki so del skupine, nimajo skupnega matičnega podjetja v Uniji;

(b) 

zahtevajo ustanovitev zavarovalnega holdinga s sedežem v Uniji ali mešanega finančnega holdinga s sedežem v Uniji, kadar zavarovalnice in pozavarovalnice, ki so del skupine, nimajo skupnega matičnega podjetja v Uniji, ter uporabljajo ta naslov za zavarovalnice in pozavarovalnice v skupini, ki jo vodi ta zavarovalni holding ali mešani finančni holding;

(c) 

kadar več zavarovalnic in pozavarovalnic, ki so del skupine, tvori podskupino, katere matično podjetje ima sedež v Uniji, poleg uporabe tega naslova za to podskupino sprejmejo dodatne ukrepe ali uvedejo dodatne zahteve, vključno z zahtevami iz točk (d), (e) in (f) tega pododstavka ter povečanim nadzorom koncentracije tveganja v smislu člena 244 in transakcij znotraj skupine v smislu člena 245, da se doseže cilj iz odstavka 2, drugi pododstavek, točka (b), tega člena;

(d) 

zahtevajo, da so člani upravnega, upravljalnega ali nadzornega organa končnega matičnega podjetja v Uniji neodvisni od končnega matičnega podjetja zunaj Unije;

(e) 

prepovejo, omejijo, spremljajo ali zahtevajo predhodno obveščanje o transakcijah, vključno z izplačili dividend in kuponov iz naslova podrejenega dolga, kadar takšne transakcije ogrožajo ali bi lahko ogrozile finančni položaj ali solventnostno stanje zavarovalnic in pozavarovalnic v skupini in na eni strani vključujejo zavarovalnico ali pozavarovalnico, zavarovalni holding s sedežem v Uniji ali mešani finančni holding s sedežem v Uniji, na drugi strani pa podjetje, ki pripada skupini in ki ima sedež zunaj Unije; kadar nadzornik skupine v Uniji ni eden od nadzornih organov države članice, v kateri je sedež povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice, nadzornik skupine v Uniji tem nadzornim organom sporoči svoje ugotovitve, da jim omogoči, da sprejmejo ustrezne ukrepe;

(f) 

zahtevajo informacije o solventnostnem stanju in finančnem položaju, profilu tveganj in mejah dovoljenega tveganja matičnih podjetij, ki imajo sedež zunaj Unije, po potrebi vključno s poročili o teh temah, ki se predložijo upravnemu, upravljalnemu ali nadzornemu organu ali nadzornim organom teh matičnih podjetij iz tretjih držav.

▼B

Člen 263

Matična podjetja zunaj Skupnosti: ravni

▼M1

Če je matično podjetje iz člena 260 samo hčerinsko podjetje zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, ki ima sedež v tretji državi, ali zavarovalnice ali pozavarovalnice tretje države, države članice izvedejo preverjanje iz člena 260 samo na ravni končnega matičnega podjetja, ki je zavarovalni holding tretje države, mešani finančni holding tretje države, zavarovalnica tretje države ali pozavarovalnica tretje države.

Vendar lahko nadzorni organi ob odsotnosti enakovrednega nadzora iz člena 260 izvedejo novo preverjanje na nižji ravni, če obstaja matično podjetje zavarovalnic ali pozavarovalnic na ravni zavarovalnega holdinga tretje države, mešanega finančnega holdinga tretje države, zavarovalnice tretje države ali pozavarovalnice tretje države.

▼B

V takem primeru nadzorni organ iz drugega pododstavka člena 260(1) skupini obrazloži svojo odločitev.

Člen 262 se smiselno uporablja.

Člen 264

Sodelovanje z nadzornimi organi tretjih držav

1.  

Komisija lahko Svetu predloži predloge za pogajanja o sporazumih z eno ali več tretjimi državami o načinu izvajanja nadzora skupin nad:

(a) 

zavarovalnicami ali pozavarovalnicami, ki imajo kot udeležena podjetja v smislu člena 213 s sedežem v tretji državi in

(b) 

zavarovalnicami ali pozavarovalnicami tretjih držav, ki imajo kot udeležena podjetja v smislu člena 213 s sedežem v Skupnosti.

2.  

Sporazumi iz odstavka 1 morajo zlasti zagotoviti:

(a) 

da lahko nadzorni organi držav članic pridobijo podatke, potrebne za nadzor na ravni skupine zavarovalnic in pozavarovalnic, ki imajo sedež v Skupnosti in ki imajo hčerinska podjetja ali so udeležena v podjetjih zunaj Skupnosti in

(b) 

da lahko nadzorni organi tretjih držav pridobijo podatke, potrebne za nadzor na ravni skupine zavarovalnic ali pozavarovalnic tretje države, ki imajo sedež na svojem ozemlju in ki imajo hčerinska podjetja ali so udeležena v podjetjih v eni ali več državah članicah.

3.   Brez poseganja v člen 300(1) in (2) Pogodbe Komisija s pomočjo Evropskega odbora za zavarovanja in poklicne pokojnine preuči izid pogajanj iz odstavka 1.

POGLAVJE V

Mešani zavarovalni holdingi

Člen 265

Transakcije znotraj skupine

1.   Države članice v primerih, ko je matično podjetje ene ali več zavarovalnic ali pozavarovalnic mešani zavarovalni holding, zagotovijo, da nadzorni organi, ki so odgovorni za nadzor teh zavarovalnic ali pozavarovalnic, izvajajo splošni nadzor nad transakcijami med temi zavarovalnicami ali pozavarovalnicami in mešanim zavarovalnim holdingom ter njegovimi povezanimi hčerinskimi podjetji.

▼M13

1a.   Kadar je matično podjetje ene ali več zavarovalnic ali pozavarovalnic kreditna institucija, investicijsko podjetje, finančna institucija, družba za upravljanje KNPVP, UAIS, institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje ali neregulirano podjetje, ki opravlja eno ali več dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2013/36/EU, države članice, če te dejavnosti predstavljajo pomemben del celotne dejavnosti, predvsem zagotovijo, da nadzorni organi, odgovorni za nadzor teh zavarovalnic ali pozavarovalnic, izvajajo splošni nadzor nad transakcijami med temi zavarovalnicami ali pozavarovalnicami ter matičnim podjetjem in njegovimi povezanimi podjetji.

▼B

2.   Smiselno se uporabljajo členi 245, 249 do 255 in 258.

Člen 266

Sodelovanje s tretjimi državami

Kar zadeva sodelovanje s tretjimi državami, se smiselno uporablja člen 264.

NASLOV IV

REORGANIZACIJA IN PREHENANJE ZAVAROVALNIC

POGLAVJE I

Področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 267

Področje uporabe tega naslova

Ta naslov se uporablja za reorganizacijske ukrepe in postopke prenehanja:

(a) 

zavarovalnic;

(b) 

podružnic zavarovalnic iz tretjih držav na ozemlju Skupnosti.

▼M13

Za namene Direktive (EU) 2025/1 se v primeru uporabe instrumentov za reševanje iz člena 26(3) navedene direktive in izvajanja pooblastil za reševanje iz naslova III, poglavje IV, navedene direktive določbe iz poglavij I, II in IV tega naslova uporabljajo za pozavarovalnice in subjekte iz člena 1(1), točke (b) do (e), navedene direktive.

Člena 270 in 272 te direktive se ne uporabljata, kadar se uporablja člen 63 Direktive (EU) 2025/1.

▼B

Člen 268

Opredelitve pojmov

1.  

V tem naslovu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

▼M13

(a) 

„pristojni organi“ pomeni upravne ali sodne organe držav članic, pristojne za reorganizacijske ukrepe ali postopke prenehanja, oziroma organ za reševanje, kakor je opredeljen v členu 2, točka 12, Direktive (EU) 2025/1, v zvezi z reorganizacijskimi ukrepi, sprejetimi na podlagi navedene direktive;

▼B

(b) 

„podružnica“ pomeni stalno prisotnost zavarovalnice na ozemlju države članice, ki ni matična država članica in opravlja zavarovalne dejavnosti;

▼M13

(c) 

„reorganizacijski ukrepi“ pomeni ukrepe, ki vključujejo kakršno koli posredovanje pristojnih organov, katerih namen je ohraniti ali obnoviti finančni položaj zavarovalnice in ki vplivajo na predhodno obstoječe pravice strank, ki niso zavarovalnica, vključno z začasno ustavitvijo plačil ali odložitvijo izvršitve ukrepov ali zmanjšanjem zahtevkov, uporabo instrumentov za reševanje iz člena 26(3) Direktive (EU) 2024/…+ in izvajanjem pooblastil za reševanje iz naslova III, poglavje IV, navedene direktive;

▼B

(d) 

„postopek prenehanja“ pomeni kolektivni postopek, ki vključuje vnovčenje sredstev zavarovalnice in ustrezno porazdelitev donosa med upnike, delničarje ali člane, ki mora vključevati dejavnosti pristojnih organov, tudi če se kolektivni postopki zaključijo s poravnavo ali drugim podobnim ukrepom, ne glede na to ali ti postopki temeljijo na insolventnosti, ali so prostovoljni ali obvezni;

(e) 

„upravitelj“ pomeni osebo ali organ, ki ga imenujejo pristojni organi z namenom upravljanja reorganizacijskih ukrepov;

(f) 

„likvidacijski upravitelj“ pomeni osebo ali organ, ki ga imenujejo pristojni organi ali upravne skupščine zavarovalnice z namenom upravljanja postopkov prenehanja;

(g) 

„zavarovalni zahtevki“ pomenijo zneske, ki jih zavarovalnica dolguje zavarovancem, imetnikom polic, upravičencem ali drugim oškodovancem s pravico do neposredne tožbe proti zavarovalnici in ki izhaja iz zavarovalne pogodbe ali drugega posla predvidenega v točkah (b) in (c) člena 2(3) v neposrednem zavarovalnem poslu, vključno z zneski, ki so namenjeni za te osebe, ko nekateri elementi dolga še niso poznani.

Premije, ki jih dolguje zavarovalnica zato, ker ni sklenila ali preklicala zavarovalne pogodbe ali posla iz točke (g) prvega pododstavka v skladu s pravom, ki se uporablja za take pogodbe ali posle pred začetkom postopka prenehanja, se tudi štejejo za zavarovalne zahtevke.

2.  

Za namene uporabe tega naslova za reorganizacijske ukrepe in postopke prenehanja glede podružnice zavarovalnice tretje države, ki se nahaja v državi članici, se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) 

„matična država članica“ pomeni državo članico, v kateri je bilo podružnici dodeljeno uradno dovoljenje v skladu s členi 145 do 149;

(b) 

„nadzorni organi“ pomenijo nadzorne organe matične države članice;

(c) 

„pristojni organi“ pomenijo pristojne organe matične države članice.

POGLAVJE II

Reorganizacijski ukrepi

Člen 269

Odločitev o reorganizacijskih ukrepih – pravo, ki se uporablja

1.   Samo pristojni organi matične države članice imajo pravico odločati o reorganizacijskih ukrepih glede zavarovalnice, vključno z njenimi podružnicami. 2.   Reorganizacijski ukrepi ne izključujejo možnosti matične države članice, da začne postopek prenehanja. 3.   Reorganizacijske ukrepe urejajo zakoni in drugi predpisi in postopki, ki se uporabljajo v matični državi članici, če ni drugače določeno v členih od 285 do 292. 4.   Reorganizacijski ukrepi, sprejeti v skladu z zakonodajo matične države članice, veljajo v celoti na območju Skupnosti brez nadaljnjih formalnosti, vključno proti tretjim osebam v drugih državah članicah, tudi če zakonodaja teh drugih držav članic ne predvideva takih reorganizacijskih ukrepov, oziroma za njihovo izvajanje veljajo pogoji, ki niso izpolnjeni. 5.   Reorganizacijski ukrepi veljajo na območju Skupnosti, ko postanejo veljavni v matični državi članici.

Člen 270

Informacije nadzornim organom

Pristojni organi matične države članice morajo nujno obvestiti nadzorne organe te države članice o svojem sklepu o reorganizacijskem ukrepu, kjer je možno pred sprejetjem takega ukrepa, če ne pa takoj po sprejetju.

Nadzorni organi matične države članice morajo nujno obvestiti nadzorne organe vseh drugih držav članic o sklepu, da sprejmejo reorganizacijske ukrepe, vključno z možnimi praktičnimi učinki takih ukrepov.

Člen 271

Objava sklepov o reorganizacijskih ukrepih

1.  

Kjer je možna pritožba v matični državi članici proti reorganizacijskemu ukrepu, morajo pristojni organi matične države članice, upravitelj ali druga oseba upravičena sprejeti reorganizacijski ukrep v matični državi članici, sklep o reorganizacijskem ukrepu objaviti, v skladu s postopki objave predvidenimi v matični državi članici in nadalje v Uradnem listu Evropske unije, ob prvi priložnosti objaviti izpisek dokumenta, ki določa reorganizacijski ukrep.

Nadzorni organi drugih držav članic, ki so bili obveščeni o sklepu o reorganizacijskem ukrepu na podlagi člena 270, lahko zagotovijo objavo takega sklepa na svojem ozemlju na način, ki se jim zdi primeren.

2.   V objavah predvidenih v odstavku 1, je naveden pristojni organ matične države članice, predpisi, ki se uporabljajo kot je določeno v členu 269(3) in morebitni imenovani upravitelj. Objavijo se v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov države članice, v kateri se informacija objavi. 3.   Reorganizacijski ukrepi se uporabljajo ne glede na določbe o objavljanju, določenimi v odstavku 1 in 2 in v celoti veljajo za upnike, če pristojni organi matične države članice ali predpisi te države članice ne določijo drugače. 4.  

Če reorganizacijski ukrepi vplivajo izključno na pravice delničarjev, članov ali zaposlenih v zavarovalnici, ki se štejejo v tej vlogi, se odstavki 1, 2 in 3 ne uporabljajo, razen če zakoni, ki se uporabljajo za reorganizacijske ukrepe, določajo drugače.

Pristojni organi določijo način obveščanja strank iz prvega pododstavka v skladu s pravom, ki se uporablja.

Člen 272

Obveščanje znanih upnikov – pravica do vložitve zahtevka

1.   Kjer pravo matične države članice zahteva, da se vloži zahtevek zaradi njegovega priznanja, ali predvideva obvezno uradno obveščanje upnikov o reorganizacijskem ukrepu s svojim običajnim prebivališčem, domicilom ali sedežem v tej državi članici, pristojni organi matične države članice ali upravitelj obvesti tudi znane upnike z običajnim prebivališčem, domicilom ali sedežem v drugi državi članici, v skladu s členoma 281 in 283(1). 2.   Kjer pravo matične države članice predvideva pravico upnikov s svojim običajnim prebivališčem, domicilom ali sedežem v tej državi članici, da vložijo zahtevke ali predložijo pripombe glede svojih zahtevkov, morajo imeti upniki z običajnim prebivališčem, domicilom ali sedežem v drugi državi članici, isto pravico v skladu s členoma 282 in 283(2).

POGLAVJE III

Postopki prenehanja

Člen 273

Začetek postopka prenehanja – obveščanje nadzornih organov

1.   Samo pristojni organi matične države članice so upravičeni do sprejemanja odločitev o začetku postopka prenehanja glede zavarovalnice, vključno z njenimi podružnicami v drugih državah članicah. Sklep je lahko sprejet v odsotnosti ali po sprejetju reorganizacijskih ukrepov. 2.   Sklep glede začetka postopka prenehanja zavarovalnice, vključno z njenimi podružnicami v drugih državah članicah, sprejet v skladu z zakonodajo matične države članice, se prizna brez nadaljnjih postopkov na celotnem ozemlju Skupnosti in začne veljati takoj, ko začne veljati v državi članici, ki je začela postopek. 3.  

Pristojni organi matične države članice o sklepu o začetku postopka prenehanja nujno informirajo nadzorne organe te države članice, če je možno preden se postopek začne, če ne pa takoj po začetku postopka.

Nadzorni organi matične države članice nujno informirajo nadzorne organe vseh drugih držav članic o svojem sklepu, da začnejo postopek prenehanja, vključno z možnimi praktičnimi učinki takega postopka.

Člen 274

Pravo, ki se uporablja

1.   Sklep o začetku postopka prenehanja glede zavarovalnice, postopke prenehanja in njihove učinke urejajo zakoni, ki se uporabljajo v matični državi članici, če ni drugače določeno v členih 285 do 292. 2.  

Predpisi matične države članice določajo vsaj:

(a) 

sredstva, ki so del premoženja in obravnavanje sredstev, ki jih zavarovalnica pridobi ali so nanjo prenesene po začetku postopka prenehanja;

(b) 

pooblastila zavarovalnice in likvidacijskega upravitelja;

(c) 

pogoje, pod katerimi se lahko doseže pobotanje;

(d) 

učinke postopka prenehanja na veljavne pogodbe, v katerih je zavarovalnica stranka;

(e) 

učinke postopka prenehanja na sodne postopke, ki so jih začeli posamezniki upniki, razen pravdnih postopkov, ki so v teku, iz člena 292;

(f) 

zahtevke, ki se vložijo proti premoženju zavarovalnice in obravnavanje zahtevkov, do katerih pride po začetku postopka prenehanja;

(g) 

predpise, ki urejajo vlaganje, preverjanje in sprejem zahtevkov;

(h) 

predpise, ki urejajo razdelitev donosa od unovčenih sredstev, razvrščanje zahtevkov in pravice upnikov, ki so dobili delno nadomestilo po začetku postopka prenehanja na podlagi stvarne pravice ali preko pobotanja;

(i) 

pogoje za zaključek postopka prenehanja in učinke zaključka, zlasti s poravnavo;

(j) 

pravice upnikov po zaključku postopka prenehanja;

(k) 

stranko, ki nosi stroške in izdatke, ki nastanejo v postopku prenehanja; in

(l) 

predpise, ki se nanašajo na neveljavnost, izpodbojnost in neizvršljivost pravnih predpisov, ki so škodljivi za vse upnike.

Člen 275

Obravnavanje zavarovalnih zahtevkov

1.  

Države članice zagotovijo, da imajo zavarovalni zahtevki prednost pred drugimi zahtevki do zavarovalnice na naslednji način:

(a) 

glede sredstev, ki predstavljajo zavarovalno-tehnične rezervacije, imajo zavarovalni zahtevki absolutno prednostno razvrstitev pred drugimi zahtevki do zavarovalnice; ali

(b) 

glede vseh sredstev zavarovalnice imajo zavarovalni zahtevki prednostno razvrstitev pred drugimi zahtevki do zavarovalnice, z edinimi možnimi naslednjimi izjemami:

(i) 

zahtevkov zaposlenih, ki izhajajo iz pogodb o zaposlitvi in zaposlitvenih razmerij;

(ii) 

zahtevkov javnih organov o davkih;

(iii) 

zahtevkov sistemov socialnega varstva;

(iv) 

zahtevkov o sredstvih, za katere veljajo stvarne pravice.

2.   Brez vpliva na odstavek 1 lahko države članice določijo, da imajo vsi ali del stroškov, ki nastanejo pri postopku prenehanja, kot je določen v njihovem nacionalnem pravu, prednostno razvrstitev pred zavarovalnimi zahtevki. 3.   Države članice, ki se odločijo za možnost, predvideno v točki (a) odstavka 1, morajo od zavarovalnic zahtevati, da vzpostavijo in ažurirajo poseben register v skladu s členom 276.

Člen 276

Posebni register

1.   Vsaka zavarovalnica na svojem sedežu vodi poseben register sredstev, uporabljenih za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij, izračunanih in naloženih v skladu s pravom matične države članice. 2.  

Kjer zavarovalnica opravlja dejavnosti tako življenjskega kot tudi neživljenjskega zavarovanja, za vsako vrsto posla na svojem sedežu vodi poseben register.

Kjer pa država članica pooblasti zavarovalnico za kritje življenjskih nevarnosti in nevarnosti naštetih v zavarovalnih vrstah 1 in 2 dela A Priloge I, lahko določi, da morajo te zavarovalnice voditi en sam register za vse svoje dejavnosti.

3.   Celotna vrednost vpisanih sredstev, ki so vrednotena v skladu s pravom, uporabljenim v matični državi članici, ni v nobenem trenutku nižja od vrednosti zavarovalno-tehničnih rezervacij. 4.   Kjer za sredstvo vpisano v register, velja stvarna pravica v dobro upnika ali tretje osebe, s posledico, da del vrednosti sredstva ni na razpolago za namen kritja obveznosti, se to dejstvo vpiše v register in znesek, ki ni na razpolago, ni vključen v celotno vrednost iz odstavka 3. 5.  

Obravnavanje sredstva v primeru prenehanja zavarovalnice v zvezi z možnostjo iz točke (a) člena 275(1) se določi z zakonodajo matične države članice, razen, če se za to sredstvo uporablja člen 286, 287 ali 288, kjer:

(a) 

za sredstvo, ki se uporablja za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij, velja stvarna pravica v dobro upnika ali tretje osebe, brez izpolnjevanja pogojev iz odstavka 4,

(b) 

za tako sredstvo velja pridržek pravice v dobro upnika ali tretje osebe; ali

(c) 

ima upnik pravico zahtevati pobotanje njegovega zahtevka z zahtevkom zavarovalnice;

6.  

Po začetku postopka prenehanja se sestava sredstev vpisanih v register v skladu z odstavki 1 do 5, ne spreminja in v registru ni nobenih sprememb razen popravljanja napak pri pisanju, razen z dovoljenjem pristojnega organa.

Vendar likvidacijski upravitelji tem sredstvom dodajo njihov donos in vrednost čistih premij prejetih glede zadevne vrste zavarovanja med začetkom postopka prenehanja in časom plačila zavarovalnih zahtevkov ali dokler se ne izvede prenos portfelja.

7.   Če je produkt vnovčenja sredstev nižji od ocenjene vrednosti v registrih, likvidacijski upravitelji to upravičijo nadzornim organom matičnih držav članic.

Člen 277

Vnos v jamstveni sistem

Država članica lahko določi da, kjer so bile pravice zavarovalnih upnikov vnesene v jamstveni sistem ustanovljen v tej državi članici, zahtevki po tem sistemu niso vključeni v določbe člena 275(1).

Člen 278

Zastopanje prednostnih zahtevkov s sredstvi

Države članice, ki izberejo možnost, določeno v točki (b) člena 275(1), od vsake zavarovalnice zahtevajo, da zagotovi, da so zahtevki, ki imajo lahko v skladu s točko (b) člena 275(1) prednostno razvrstitev pred zavarovalnimi zahtevki in ki so vpisani v računih zavarovalnice, v vsakem trenutku in neodvisno od možnega prenehanja zastopani s sredstvi.

Člen 279

Odvzem dovoljenja

1.   Kadar se sprejme sklep o začetku postopka prenehanja zavarovalnice, se temu podjetju odvzame dovoljenje v skladu s postopkom iz člena 144 razen kolikor je potrebno za namene iz odstavka 2. 2.  

Odvzem dovoljenja na podlagi odstavka 1 ne preprečuje, da bi likvidacijski upravitelj ali druga oseba, ki jo imenujejo pristojni organi, nadaljevala z nekaterimi dejavnostmi zavarovalnice, če je to potrebno ali primerno za namene prenehanja.

Matična država članica lahko določi, da se take dejavnosti nadaljujejo s soglasjem in pod nadzorom nadzornih organov te države članice.

Člen 280

Objava sklepov o postopkih prenehanja

1.  

Pristojni organ matične države članice, likvidacijski upravitelj ali druga oseba, ki jo pristojni organ imenuje za ta namen, objavi sklep o začetku postopka prenehanja v skladu s postopki objavljanja predvidenimi v matični državi članici in izpisek iz sklepa o prenehanju v Uradnem listu Evropske unije.

Nadzorni organi drugih držav članic obveščeni o sklepu o začetku postopka prenehanja v skladu s členom 273(3), lahko zagotovijo objavo takega sklepa na svojem ozemlju na primeren način.

2.   V objavi iz odstavka 1, je naveden pristojni organ matične države članice, veljavna zakonodaja in imenovani upravitelj. Sklep mora biti objavljen v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov države članice, v kateri se informacija objavi.

Člen 281

Obveščanje znanih upnikov

1.   Ko se začne postopek prenehanja, pristojni organi matične države članice, likvidacijski upravitelj ali druga oseba, ki jo za ta namen imenujejo pristojni organi, o tem takoj posamezno pisno obvestijo vsakega znanega upnika z običajnim prebivališčem, domicilom ali sedežem v drugi državi članici. 2.  

Obvestilo iz odstavka 1 zajema roke, sankcije, ki so predpisane v zvezi s temi roki, organ, ki je pooblaščen za sprejemanje vloženih zahtevkov ali pripomb v zvezi z zahtevki in morebitne druge ukrepe.

V obvestilu mora biti tudi navedeno, če morajo upniki, katerih zahtevki so prednostni ali stvarno zavarovani, vložiti svoje zahtevke.

V primeru zavarovalnih zahtevkov morajo biti v obvestilu navedeni tudi splošni učinki postopka prenehanja na zavarovalne pogodbe, zlasti dan od katerega zavarovalne pogodbe ali posli nimajo več učinka in pravice in dolžnosti zavarovanca glede pogodbe ali posla.

Člen 282

Pravica do vložitve zahtevka

1.   Upnik, vključno z javnimi organi držav članic, ki imajo običajno prebivališče, domicil ali sedež v državi članici, ki ni matična država članica, imajo pravico vložiti zahtevke ali predložiti pisne pripombe glede zahtevkov. 2.   Zahtevki vseh upnikov iz odstavka 1 se obravnavajo na isti način in se razvrščajo kot zahtevki enake narave, ki jih lahko vložijo upniki z običajnim prebivališčem, domicilom ali sedežem v matični državi članici. Pristojni organi morajo torej delovati nediskriminatorno na ravni Skupnosti. 3.  

Razen v primerih, ko predpisi matične države članice urejajo drugače, upnik pristojnemu organu pošlje kopije morebitnih dokaznih listin in označi:

(a) 

naravo in znesek zahtevka;

(b) 

dan, ko je do zahtevka prišlo;

(c) 

če domneva prednost, stvarno poroštvo ali pridržke pravic glede zahtevka;

(d) 

če je primerno, katera sredstva njegovo poroštvo zajema.

Prednostne razvrstitve, ki jo imajo zavarovalni zahtevki po členu 275, ni treba označiti.

Člen 283

Jeziki in obrazec

1.  

Informacije v obvestilu iz člena 281(1) morajo biti poslane v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov matične države članice.

Uporablja se obrazec z enim od naslednjih naslovov v vseh uradnih jezikih Evropske unije:

(a) 

„Vabilo za vložitev zahtevka; treba je spoštovati roke“; ali

(b) 

kjer predpisi matične države članice predvidevajo predložitev pripomb, ki se nanašajo na zahtevke „Vabilo za predložitev pripomb, ki se nanašajo na zahtevek; roki, ki jih je treba spoštovati“.

Kjer pa ima znani upnik zavarovalni zahtevek, je treba informacije v obvestilu iz člena 281(1) poslati v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov države članice, v kateri ima upnik običajno prebivališče, domicil ali sedež.

2.  

Upniki s svojim običajnim prebivališčem, domicilom ali sedežem v državi članici, ki ni matična država članica, lahko vložijo zahtevke ali predložijo pripombe na zahtevke v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov te druge države članice.

Vendar mora imeti v tem primeru vložitev zahtevka ali predložitev pripomb o zahtevku, kot je ustrezno, naslov „Vložitev zahtevka“ ali „Predložitev pripomb, ki se nanašajo na zahtevek“, kot je ustrezno, v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov matične države članice.

Člen 284

Redno obveščanje upnikov

1.   Likvidacijski upravitelji upnike na ustrezen način redno obveščajo glede napredovanja postopka prenehanja. 2.   Nadzorni organi držav članic lahko od nadzornih organov matične države članice zahtevajo informiranje o razvoju postopka prenehanja.

POGLAVJE IV

Skupne določbe

Člen 285

Učinek na določene pogodbe in pravice

Z odstopanjem od členov 269 in 274, učinke začetka reorganizacijskih ukrepov ali postopkov prenehanja urejajo:

(a) 

v primeru pogodb o zaposlitvi in zaposlitvenih razmerij samo veljavni predpisi države članice za pogodbe o zaposlitvi ali zaposlitvena razmerja;

(b) 

v primeru pogodb o dodeljevanju pravice do uporabe ali pridobivanje nepremičnine, samo predpisi države članice, v kateri je nepremičnina; in

(c) 

v primeru pravic zavarovalnice glede nepremičnine, ladje ali letala, ki se vpisujejo v javni register, samo predpisi države članice, po pooblastilu katere se register vodi.

Člen 286

Stvarne pravice tretjih oseb

1.   Začetek reorganizacijskih ukrepov ali postopka prenehanja ne sme vplivati na stvarne pravice upnikov ali tretjih oseb glede materialnih ali nematerialnih sredstev, premičnin ali nepremičnin – tako posebnih sredstev kot zbirk nedoločenih sredstev kot celote, ki se občasno spreminja – ki pripada zavarovalnici in ki je na ozemlju druge države članice v času, ko se taki ukrepi ali postopki začnejo. 2.  

Pravice iz odstavka 1 vključujejo vsaj:

(a) 

pravico do razpolaganja s sredstvi ali pravico dati na razpolaganje in pravico do nadomestila iz iztržka ali prihodka od teh sredstev, zlasti zaradi zastavne pravice ali hipoteke;

(b) 

izključno pravico do izpolnitve njihovega zahtevka, zlasti pravico jamčeno z zastavno pravico glede zahtevka ali dodelitve zahtevka z jamstvom;

(c) 

pravico zahtevati sredstva od ali zahtevati povrnitev v prejšnje stanje, vsakogar, ki ima sredstva ali jih uporablja v nasprotju z željami osebe, ki je upravičena do sredstev;

(d) 

pravico do koristne uporabe sredstev.

3.   Pravica, ki je vpisana v javni register in je izvršljiva nasproti tretjim osebam, na podlagi katere se stvarna pravica v smislu odstavka 1 lahko pridobi, se šteje kot stvarna pravica. 4.   Odstavek 1 ne izključuje možnosti tožbe zaradi neveljavnosti izpodbojne tožbe ali tožbe zaradi neizvršljivosti iz točke (l) člena 274(2).

Člen 287

Pridržki pravice

1.   Začetek reorganizacijskih ukrepov ali postopka prenehanja proti zavarovalnici, ki kupuje sredstvo, ne sme vplivati na pravice prodajalca, ki temeljijo na pridržku pravice, kjer je v času, ko se začnejo taki ukrepi ali postopki, sredstvo na ozemlju države članice, ki ni država članica, v kateri so se taki ukrepi ali postopki začeli. 2.   Začetek reorganizacijskih ukrepov ali postopka prenehanja proti zavarovalnici, ki prodaja sredstvo, po dostavi sredstva, ne sme predstavljati osnove za preklic ali odpoved prodaje in ne sme preprečiti kupcu, da pridobi pravico, kjer je v času, ko se začnejo taki ukrepi ali postopki, prodano sredstvo na ozemlju države članice, ki ni država članica v kateri so se taki ukrepi ali postopki začeli. 3.   Odstavka 1 in 2 ne izključujeta možnosti tožbe zaradi neveljavnosti, izpodbojne tožbe ali tožbe zaradi neizvršljivosti iz točke (l) člena 274(2).

Člen 288

Pobot

1.   Začetek reorganizacijskih ukrepov ali postopka prenehanja ne sme vplivati na pravico upnikov, da zahtevajo pobotanje njihovih zahtevkov z zahtevki zavarovalnice, kjer tako pobotanje dovoljuje pravo, ki se uporabi za zahtevek zavarovalnice. 2.   Odstavek 1 ne izključuje možnosti tožbe zaradi neveljavnosti izpodbojne tožbe ali tožbe zaradi neizvršljivosti iz točke (l) člena 274(2).

Člen 289

Urejena tržišča

1.   Brez poseganja v člen 286 učinke reorganizacijskih ukrepov ali začetka postopka prenehanja na pravice in obveznosti strank do urejenih tržišč urejajo samo predpisi, ki veljajo za to tržišče. 2.   Odstavek 1 ne izključuje možnosti tožbe zaradi neveljavnosti, izpodbojne tožbe ali tožbe zaradi neizvršljivosti iz točke (l) člena 274(2), ki se lahko sprožijo zaradi razveljavitve plačil ali transakcij na podlagi predpisov, ki se uporabljajo na tem tržišču.

Člen 290

Škodljiva pravna dejanja

Točka (l) člena 274(2) se ne uporablja, kjer oseba, ki je imela korist od pravnega predpisa, ki je škodljiv za vse upnike, zagotovi dokaze, da za ta predpis velja pravo države članice, ki ni matična država članica, in dokaz da to pravo ne dovoljuje nobenih sredstev izpodbijanja tega predpisa v ustreznem primeru.

Člen 291

Zaščita kupcev, ki so tretje osebe

Naslednje pravo se uporablja, kadar zaradi dejanja, ki je bilo opravljeno po sprejetju reorganizacijskega ukrepa ali začetku postopka prenehanja zavarovalnica razpolaga, za nadomestilo, z enim izmed naštetega:

(a) 

glede nepremičnine, pravo države članice, kjer se nahaja nepremičnina;

(b) 

glede ladje ali letala, ki ga je treba vpisati v javni register, pravo države članice, po pooblastilu katere se vodi register;

(c) 

glede prenosljivih ali drugih vrednostnih papirjev, katerih obstoj ali prenos predpostavlja vpis v register ali račun, ki je predpisan z zakonom ali ki se da v centralni zbirni sistem urejen s predpisi države članice, pravo države članice, po pooblastilu katere se vodi register, račun ali sistem.

Člen 292

Pravdni postopki v teku

Vplive reorganizacijskih ukrepov ali postopkov prenehanja na pravdni postopek v teku glede sredstva ali pravice, ki je bila zavarovalnici odvzeta, urejajo samo predpisi države članice, v kateri je pravdni postopek v teku.

Člen 293

Upravitelji in likvidacijski upravitelji

1.  

Imenovanje upravitelja ali likvidacijskega upravitelja dokazuje overjena kopija originalnega sklepa o imenovanju ali drugo potrdilo, ki ga izdajo pristojni organi matične države članice.

Država članica, kjer želi delovati upravitelj ali likvidacijski upravitelj, lahko zahteva prevod v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov te države članice. Uradne overitve tega prevoda ali podobnega postopka se ne sme zahtevati.

2.  

Upravitelji ali likvidacijski upravitelji smejo na ozemlju vseh držav članic izvajati vsa pooblastila, ki jih smejo izvajati na ozemlju matične države članice.

V toku reorganizacijskega ukrepa ali postopka prenehanja so lahko imenovane osebe, ki pomagajo ali, predstavljajo upravitelje in likvidacijske upravitelje, v skladu s predpisi matične države članice, zlasti v državi članici gostiteljici in posebej zaradi pomoči pri premagovanju težav, na katere naletijo upniki v tej državi.

3.  

Upravitelji ali likvidacijski upravitelji morajo pri izvajanju svojih pooblastil v skladu s pravom matične države članice ravnati v skladu s predpisi držav članic, kjer želijo ukrepati, zlasti glede postopkov za unovčenje sredstev in informiranju zaposlenih.

Ta pooblastila ne vključujejo uporabe sile ali pravice do odločanja v sodnih postopkih ali sporih.

Člen 294

Vpis v javni register

1.  

Upravitelj, likvidacijski upravitelj ali drug organ ali oseba, ki je pravilno pooblaščena v matični državi članici, lahko zahteva, da se reorganizacijski ukrep ali sklep o postopku prenehanja vpiše v kateri koli ustrezen javni register, ki se vodi v drugih državah članicah.

Če država članica določa obvezni vpis, organ ali oseba iz prvega pododstavka sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi tak vpis.

2.   Stroški vpisa se štejejo kot stroški, ki so nastali v postopku.

Člen 295

Poslovna skrivnost

Vse osebe, ki morajo prejeti ali objavljati informacije v zvezi s postopki, ki so predpisani v členih 270, 273 in 296, so zavezane k varovanju poslovne skrivnosti, kot je ta obveznost predpisana v členih 64 do 69, z izjemo sodnih organov, za katere se uporabljajo veljavni nacionalni predpisi.

Člen 296

Obravnavanje podružnic zavarovalnic tretjih držav

Če ima zavarovalnica tretje države podružnice, ustanovljene v več kot eni državi članici, se vsaka podružnica obravnava neodvisno glede na veljavnost tega naslova.

Pristojni organi in nadzorni organi teh držav članic si prizadevajo za usklajevanje svojih dejanj.

Podobno si upravitelji ali likvidacijski upravitelji prizadevajo za usklajevanje svojih dejanj.

NASLOV V

DRUGE DOLOČBE

Člen 297

Pravica do pravnega sredstva

Države članice zagotovijo, da je zoper odločitve, ki so v zvezi z zavarovalnicami ali pozavarovalnicami sprejete po zakonih in drugih predpisih za izvajanje te direktive, na voljo pravica do pravnega sredstva.

Člen 298

Sodelovanje med državami članicami in Komisijo

1.   Države članice med seboj sodelujejo z namenom olajšanja nadzora zavarovanja in pozavarovanja na ozemlju Skupnosti in uporabe te direktive. 2.   Komisija in nadzorni organi držav članic tesno sodelujejo med seboj, da bi olajšali nadzor nad zavarovanjem in pozavarovanjem v Skupnosti in preučili vse težave, ki bi se utegnile pojaviti pri uporabi te direktive. 3.  

Države članice obvestijo Komisijo o vseh večjih težavah, ki so posledica uporabe te direktive.

Komisija in nadzorni organi zadevnih držav članic čim prej preučijo te težave, da bi našli ustrezno rešitev.

Člen 299

Euro

Kadar se ta direktiva sklicuje na eure, je protivrednost v nacionalnih valutah, ki se veljavno uporablja od 31. decembra vsakega leta, vrednost na zadnji dan prejšnjega oktobra, za katero so protivrednosti za eure na voljo v vseh valutah Skupnosti.

Člen 300

Pregled zneskov, izraženih v eurih

▼M5

Zneski, ki so v tej direktivi navedeni v eurih, se posodobijo vsakih pet let, tako da se osnovni znesek v eurih poveča za odstotek spremembe harmoniziranih indeksov cen življenjskih potrebščin vseh držav članic, ki jih objavi Komisija (Eurostat), v času od 31. decembra 2015 do datuma revizije in se zaokroži na večkratnik od 100 000 EUR.

▼B

Če je sprememba v odstotkih od prejšnjega pregleda manjša od 5 %, se zneski ne pregledajo.

Pregledane zneske Komisija objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Pregledane zneske države članice uporabljajo v 12 mesecih po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

▼M5

Člen 301

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Evropski odbor za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen s Sklepom Komisije 2004/9/ES ( 28 ). Ta odbor je odbor v smislu člena Uredbe (EU) št. 182/2011. 2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011. 3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011, ob upoštevanju določb člena 4 navedene uredbe.

Člen 301a

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu. 2.   Pooblastilo iz členov 17, 31, 35, 37, 50, 56, 75, 86, 92, 97, 99, 109a, 111, 114, 127, 130, 135, 143, 172, 210, 211, 216, 217, 227, 234, 241, 244, 245, 247, 248, 256, 258, 260 in 308b se prenese na Komisijo za obdobje štirih let od 23. maja 2014.

▼M13

Prenos pooblastil iz členov 29, 105, 105a, 213a, 233b, 256b in 304e se na Komisijo prenese za obdobje štirih let od 28. januarja 2025.

▼M13

Prenos pooblastila iz prvega in drugega pododstavka se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje šest mesecev pred koncem vsakega štiriletnega obdobja.

▼M13

3.   Prenos pooblastila iz členov 17, 29, 31, 35, 37, 50, 56, 75, 86, 92, 97, 99, 105, 105a, 109a, 111, 114, 127, 130, 135, 143, 172, 210, 211, 213a, 216, 217, 227, 233b, 234, 241, 244, 245, 247, 248, 256, 256b, 258, 260, 304e in 308b lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.

S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

▼M5

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno obvesti Evropski parlament in Svet.

▼M13

5.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 17, 29, 31, 35, 37, 50, 56, 75, 86, 92, 97, 99, 105, 105a, 109a, 111, 114, 127, 130, 135, 143, 172, 210, 211, 213a, 216, 217, 227, 233b, 234, 241, 244, 245, 247, 248, 256, 256b, 258, 260 ali 308b, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece. 5a.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 304e, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku enega meseca od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za en mesec.

▼M5

Člen 301b

Klavzula o začetku uporabe regulativnih tehničnih standardov

1.   Do 24. maja 2016 Komisija pri prvem sprejetju regulativnih tehničnih standardov iz členov 50, 58, 75, 86, 92, 97, 111, 135, 143, 244, 245, 248 in 249 ravna po postopku iz člena 301a. Vse spremembe delegiranih aktov ali, po preteku prehodnega obdobja, vsi novi regulativni tehnični standardi se sprejmejo v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010. 2.   Pooblastilo iz odstavka 1 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 1094/2010. 3.   EIOPA lahko do 24. maja 2016 Komisiji predloži osnutek regulativnih tehničnih standardov za prilagoditev delegiranih aktov iz členov 17, 31, 35, 37, 50, 56, 75, 86, 92, 97, 99, 109a, 111, 114, 127, 130, 135, 143, 172, 210, 211, 216, 217, 227, 234, 241, 244, 245, 247, 248, 256, 258, 260 in 308b tehničnemu razvoju na finančnih trgih.

Ta osnutek regulativnih tehničnih standardov je omejen na tehnične vidike delegiranih aktov iz prvega pododstavka, v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

▼B

Člen 302

Obvestila, predložena pred začetkom veljavnosti zakonov in drugih predpisov, ki so potrebni za skladnost s členi 57 do 63

Ocenjevalni postopek, ki se uporablja za predlagane pridobitve, za katere so bila uradna obvestila iz člena 57 predložena pristojnim organom še pred začetkom veljavnosti zakonov in drugih predpisov, potrebnih zaradi uskladitve s členi 57 do 63, se izvede v skladu z nacionalnim pravom držav članic, veljavnim v času obvestila.

▼M6 —————

▼B

Člen 304

Podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju

1.  

Države članice lahko pooblastijo življenjske zavarovalnice, ki zagotavljajo:

(a) 

dejavnosti poklicnega pokojninskega zavarovanja v skladu s členom 4 Direktive 2003/41/ES; ali

(b) 

pokojnine, izplačane glede na doživetje ali pričakovano doživetje pokoja, kjer za vplačane pokojninske premije velja davčni odtegljaj, za katerega so imetniki polic pooblaščeni v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, v kateri je zavarovalnica pridobila dovoljenje;

in kjer

(i) 

se za celotno premoženje in vse obveznosti, ki ustrezajo takšnim dejavnostim, vzpostavi ločena obračunska enota, upravljajo in organizirajo pa se ločeno od drugih dejavnosti zavarovalnic brez možnosti prenosa;

(ii) 

se dejavnosti zavarovalnice iz točk (a) in (b), na podlagi katerih je uveljavljen pristop iz tega odstavka, izvajajo samo v državah članicah, v katerih je zavarovalnica pridobila dovoljenje; in

(iii) 

povprečno trajanje obveznosti, ki ustrezajo takšnim dejavnostim zavarovalnice, v povprečju presega 12 let;

za uporabo podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev zahtevanega solventnostnega kapitala, ki je kalibriran z ukrepom tvegane vrednosti v obdobju, ki ustreza običajnemu obdobju lastništva kapitalskih naložb te zavarovalnice, s stopnjo zaupanja, ki imetnikom polic in upravičencem nudi raven zaščite, enako tisti, ki je določena v členu 101, če je pristop iz tega člena uporabljen le za sredstva in obveznosti iz točke (i). V izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala se v celoti upoštevajo ta sredstva in obveznosti, da se oceni učinek razpršenosti, brez poseganja v potrebo po zaščiti interesov imetnikov polic in upravičencev v drugih državah članicah.

Pod pogojem, da to odobrijo nadzorni organi, se pristop iz prvega pododstavka uporabi le, kadar so kapitalske in likvidnostne zahteve ter strategije, postopki, vključno s postopki poročanja zadevne zavarovalnice ali pozavarovalnice glede na upravljanje naložb in obveznosti takšni, da se stalno zagotovi, da je zmožna imeti kapitalske naložbe v obdobju, ki ustreza običajnemu obdobju lastništva kapitalskih naložb te zavarovalnice ali pozavarovalnice. Zavarovalnica ali pozavarovalnica je zmožna dokazati nadzornemu organu, da se ta pogoj preverja s potrebno stopnjo zaupanja, ki imetnikom polic in upravičencem zagotavlja stopnjo zaščite, ki je enakovredna tisti iz člena 101.

Zavarovalnice in pozavarovalnice ne uporabijo ponovno pristopa iz člena 105, razen v ustrezno utemeljenih primerih in ob upoštevanju dovoljenja nadzornih organov.

▼M13

2.   Od 30. januarja 2027 lahko življenjske zavarovalnice še naprej uporabljajo pristop iz odstavka 1 samo za sredstva in obveznosti, za katere so nadzorni organi odobrili uporabo podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev, ki temelji na trajanju, pred 30. januarjem 2027.

▼M12

Člen 304b

Dostopnost informacij na evropski enotni točki dostopa

1.   Države članice od 10. januarja 2030 zagotovijo, da zavarovalnice ali pozavarovalnice pri objavi katerih koli informacij iz členov 51(1) in 256(1) te direktive te informacije hkrati predložijo tudi zadevnemu organu za zbiranje podatkov iz odstavka 3 tega člena z namenom, da so dostopne na evropski enotni točki dostopa (ESAP), vzpostavljeni na podlagi Uredbe (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta ( 29 ).

Države članice zagotovijo, da so informacije skladne z naslednjimi zahtevami:

(a) 

predložijo se v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v členu 2, točka 3, Uredbe (EU) 2023/2859, ali, kadar to zahteva pravo Unije, v strojno berljivem formatu, kakor je opredeljen v členu 2, točka 4, navedene uredbe;

(b) 

spremljajo jih naslednji metapodatki:

(i) 

vsa imena zavarovalnice ali pozavarovalnice, na katero se informacije nanašajo;

(ii) 

identifikator pravnih subjektov zavarovalnice ali pozavarovalnice, kot je določen na podlagi člena 7(4), točka (b), Uredbe (EU) 2023/2859;

(iii) 

velikost zavarovalnice ali pozavarovalnice po kategorijah, kot so določene na podlagi člena 7(4), točka (d), navedene uredbe;

(iv) 

vrsta informacij glede na razvrstitev na podlagi člena7(4), točka (c), navedene uredbe;

(v) 

oznaka, iz katere je razvidno, ali informacije vsebujejo osebne podatke.

2.   Za namene odstavka 1, točka (b)(ii), države članice zagotovijo, da zavarovalnice ali pozavarovalnice pridobijo identifikator pravnih subjektov. 3.   Da se poskrbi, da so informacije iz odstavka 1 tega člena dostopne na ESAP, države članice od 9. januarja 2030 imenujejo vsaj en organ za zbiranje podatkov, kakor je opredeljen v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) 2023/2859, in o tem uradno obvestijo ESMA. 4.   Na ESAP se omogoči dostop do informacij iz člena 25a te direktive od 10. januarja 2030. Za ta namen se EIOPA določi kot organ za zbiranje podatkov, kot je opredeljen v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) 2023/2859. EIOPA te informacije pridobi iz informacij, ki jih sporočijo pristojni organi v skladu s členom 25a te direktive, za pripravo seznama iz člena 25a te direktive.

Te informacije so skladne z naslednjimi zahtevami:

(a) 

predložijo se v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v členu 2, točka 3, Uredbe (EU) 2023/2859;

(b) 

spremljajo jih naslednji metapodatki:

(i) 

vsa imena zavarovalnice ali pozavarovalnice, na katero se informacije nanašajo;

(ii) 

kadar je na voljo, identifikator pravnih subjektov zavarovalnice ali pozavarovalnice, kot je določen na podlagi člena 7(4), točka (b), Uredbe (EU) 2023/2859;

(iii) 

vrsta informacij glede na razvrstitev na podlagi člena 7(4), točka (c), navedene uredbe;

(iv) 

oznaka, ali informacije vsebujejo osebne podatke.

5.   Države članice od 10. januarja 2030 zagotovijo, da se na ESAP omogoči dostop do informacij iz členov 271(1) in 280(1) te direktive. Za ta namen se pristojni organ določi kot organ za zbiranje podatkov, kakor je opredeljen v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) 2023/2859.

Države članice zagotovijo, da so informacije skladne z naslednjimi zahtevami:

(a) 

predložijo se v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kakor je opredeljen v členu 2, točka 3, Uredbe (EU) 2023/2859;

(b) 

spremljajo jih naslednji metapodatki:

(i) 

vsa imena zavarovalnice ali pozavarovalnice, na katero se informacije nanašajo;

(ii) 

kadar je na voljo, identifikator pravnih subjektov zavarovalnice ali pozavarovalnice, kot je določen na podlagi člena 7(4), točka (b), Uredbe (EU) 2023/2859;

(iii) 

vrsta informacij glede na razvrstitev na podlagi člena 7(4), točka (c), navedene uredbe;

(iv) 

oznaka, ali informacije vsebujejo osebne podatke.

6.  

Za zagotovitev učinkovitega zbiranja in upravljanja informacij, predloženih v skladu z odstavkom 1, EIOPA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, v katerem določi:

(a) 

vse druge metapodatke, ki spremljajo informacije;

(b) 

strukturiranje podatkov v informacijah;

(c) 

za katere informacije se zahteva strojno berljiv format in kateri strojno berljiv format se uporabi v takih primerih.

Za namene točke (c) EIOPA oceni prednosti in slabosti različnih strojno berljivih formatov in izvede ustrezne preskuse na terenu.

EIOPA navedeni osnutek izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

7.   EIOPA po potrebi sprejme smernice, s katerimi zagotovi, da so metapodatki, predloženi v skladu z odstavkom 6, prvega pododstavka, točka (a), pravilni.

▼M13

Člen 304c

Poročilo v zvezi s tveganjem glede trajnostnosti

1.   EIOPA po posvetovanju z ESRB na podlagi razpoložljivih podatkov in ugotovitev platforme za trajnostno financiranje iz člena 20 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta ( 30 ) ter EBA v okviru njegovega dela v okviru pristojnosti iz člena 501c(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 575/2013 oceni, ali bi bila upravičena posebna bonitetna obravnava izpostavljenosti, povezanih s sredstvi ali dejavnostmi, ki so v veliki meri povezane z okoljskimi ali socialnimi cilji. Konkretno, EIOPA oceni možne učinke posebne bonitetne obravnave izpostavljenosti, povezanih s sredstvi in dejavnostmi, ki so v veliki meri povezane z okoljskimi ali socialnimi cilji ali s škodo za takšne cilje, na zaščito imetnikov polic in finančno stabilnost v Uniji, vključno s sredstvi, povezanimi s fosilnimi gorivi.

EIOPA poročilo o svojih ugotovitvah predloži Komisiji do 1. marca 2025. Kadar je primerno, se v poročilu preuči možna na tveganju temelječa bonitetna obravnava izpostavljenosti, povezanih s sredstvi in dejavnostmi, ki so v veliki meri povezane z okoljskimi ali socialnimi cilji ali s škodo za takšne cilje. Poročilu se priloži ocena učinka te morebitne na tveganju temelječe bonitetne obravnave takih izpostavljenosti na zavarovalnice in pozavarovalnice.

2.   EIOPA vsaj vsakih pet let v zvezi s tveganjem naravnih katastrof pregleda obseg in kalibracijo standardnih parametrov podmodula tveganja katastrofe neživljenjskih zavarovanj zahtevanega solventnostnega kapitala iz člena 105(2), tretji pododstavek, točka (b). Za namene teh pregledov EIOPA upošteva najnovejše razpoložljive ustrezne dokaze na področju znanosti o podnebju in relevantnost tveganj v smislu tveganj, ki jih prevzamejo zavarovalnice in pozavarovalnice, ki uporabljajo standardno formulo za izračun podmodula tveganja katastrofe neživljenjskih zavarovanj zahtevanega solventnostnega kapitala.

Prvi pregled na podlagi prvega pododstavka se zaključi do 29. januarja 2027.

Kadar EIOPA med pregledom na podlagi prvega pododstavka ugotovi, da zaradi obsega ali kalibracije standardnih parametrov podmodula tveganja katastrofe neživljenjskih zavarovanj obstaja znatno neskladje med delom zahtevanega solventnostnega kapitala, povezanim z naravnimi katastrofami, in dejanskim tveganjem naravnih katastrof, s katerim se soočajo zavarovalnice in pozavarovalnice, Komisiji predloži mnenje o tveganju naravnih katastrof.

V mnenju o tveganju naravnih katastrof, ki se predloži Komisiji na podlagi tretjega pododstavka, se preuči obseg ali kalibracija standardnih parametrov podmodula tveganja katastrofe neživljenjskih zavarovanj zahtevanega solventnostnega kapitala, da se odpravi ugotovljeno neskladje, priložena pa mu je ocena učinka predlaganih sprememb na zavarovalnice in pozavarovalnice.

3.   EIOPA v okviru ocene iz člena 45(1) oceni, ali in v kolikšni meri zavarovalnice in pozavarovalnice ocenjujejo svojo pomembno izpostavljenost tveganjem, povezanim z izgubo biotske raznovrstnosti. EIOPA nato oceni, katere ukrepe je treba sprejeti za zagotovitev, da zavarovalnice in pozavarovalnice ustrezno upoštevajo navedena tveganja. EIOPA poročilo o svojih ugotovitvah predloži Komisiji do 30. junija 2025.

EBA, EIOPA in ESMA prek skupnega odbora iz člena 54 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 oblikujejo smernice za zagotovitev, da so skladnost, dolgoročni premisleki in skupni standardi za metodologije ocenjevanja vključeni v testiranje izjemnih situacij okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj. Skupni odbor te smernice objavi do 10. januarja 2026. EBA, EIOPA in ESMA prek tega skupnega odbora preučijo, kako se lahko socialna in upravljavska tveganja vključijo v stresno testiranje.

Člen 304d

Pregled v zvezi z ločitvijo dejavnosti življenjskega in neživljenjskega zavarovanja ter kapitalskimi blažilniki

1.   EIOPA oceni, ali je zahteva glede ločevanja dejavnosti življenjskega in neživljenjskega zavarovanja iz člena 73(1) še vedno upravičena. Predvsem oceni učinke ohranjanja prepovedi kombiniranja dejavnosti in morebitne učinke njene odprave, vsaj v zvezi z zaščito imetnikov polic, morebitnim navzkrižnim subvencioniranjem med dejavnostmi življenjskega in neživljenjskega zavarovanja, učinkovitostjo trga in konkurenčnostjo. EIOPA za namene ocene upošteva nadzorne izkušnje s kompozitnimi zavarovalnicami in pozavarovalnicami. EIOPA poročilo s svojimi ugotovitvami predloži Komisiji do 31. januarja 2028. 2.   EIOPA do 31. januarja 2032 spremlja prispevek k zahtevanemu solventnostnemu kapitalu skupine iz člena 228(3), točka (a)(ii), te direktive, zahteve po skupnem blažilniku povezanih kreditnih institucij, kakor so opredeljene v členu 128, točka 6, Direktive 2013/36/EU. V ta namen se EIOPA poveže z EBA in Komisiji poroča o morebitnih ugotovitvah.

Člen 304e

Podaljšanje rokov v izrednih okoliščinah

1.   V primeru izrednih zdravstvenih razmer, naravnih katastrof ali drugih izrednih dogodkov EIOPA na lastno pobudo ali na zahtevo enega ali več nadzornih organov ali Komisije oceni, ali takšne izredne zdravstvene razmere, naravne katastrofe ali drugi izredni dogodki bistveno vplivajo na operativne zmogljivosti zavarovalnic in pozavarovalnic, zaradi česar ne morejo predložiti informacij v rokih iz člena 35b(1), (2) in (3), člena 51(7), člena 254(3), člena 256(1) in člena 256b(1). EIOPA pri izvajanju te ocene tesno sodeluje z ustreznimi nadzornimi organi, da bi ugotovili vpliv izrednega dogodka na zmožnost predložitve informacij v rokih iz navedenih določb.

EIOPA brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje pa en teden po prejemu zahteve iz prvega pododstavka Komisiji predloži svojo oceno.

Kadar EIOPA meni, da izredne zdravstvene razmere, naravna katastrofa ali drugi izredni dogodek bistveno vplivajo na operativne zmogljivosti zavarovalnic in pozavarovalnic, zaradi česar te ne morejo upoštevati rokov iz člena 35b(1), (2) in (3), člena 51(7), člena 254(3), člena 256(1) in člena 256b(1), EIOPA in ustrezni nadzorni organi te informacije objavijo na svojih spletnih mestih.

Komisija lahko te roke podaljša z delegiranim aktom, sprejetim v skladu s tem členom.

2.  

Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev v zvezi z uporabo odstavka 1 lahko Komisija dopolni to direktivo s sprejetjem delegiranih aktov v skladu s členom 301a za posamezne ekstremne dogodke, s katerimi:

(a) 

opredeli področje uporabe podaljšanja rokov ob upoštevanju zavarovalnic in pozavarovalnic, na katere vpliva dogodek;

(b) 

določi izjemoma podaljšane roke za poročanje, ki so lahko do deset tednov daljši od rokov iz člena 35b(1), (2) in (3), člena 51(7), člena 254(3), člena 256(1) in člena 256b(1), ter

(c) 

določi, katere informacije iz člena 35b(1), (2) in (3), člena 51(7), člena 254(3), člena 256(1) in člena 256b(1) se sporočijo v takšnih podaljšanih rokih.

Če EIOPA ne predloži ocene v skladu z odstavkom 1, Komisija pred sprejetjem delegiranega akta v skladu s tem členom po potrebi zaprosi za mnenje EIOPA.

▼B

NASLOV VI

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Prehodne določbe

Oddelek 1

Zavarovanje

Člen 305

Odstopanja in odprava omejevalnih ukrepov

1.   Države članice lahko zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje, ki 31. januarja 1975 niso izpolnjevale zahtev iz členov 16 in 17 Direktive 73/239/EGS, katerih letni prihodek iz naslova zavarovalnih premij ali dohodek iz prispevkov 31. julija 1978 ni dosegel šestkratne vrednosti zajamčenega kapitala v smislu člena 17(2), oprostijo zahteve za oblikovanje takšnega zajamčenega kapitala pred iztekom poslovnega leta, v katerem prihodek od zavarovalnih premij doseže šestkratno vrednost zajamčenega kapitala. Potem ko preuči rezultate preiskave iz člena 298(2), Svet na predlog Komisije soglasno odloči, kdaj morajo države članice to izjemo opustiti.

▼M13 —————

▼B

4.   Na prošnjo zavarovalnic za neživljenjsko zavarovanje, ki izpolnjujejo zahteve iz oddelkov 2, 4 in 5 poglavja VI naslova I, države članice prenehajo uporabljati omejitvene ukrepe, kot so ukrepi v zvezi s hipotekami, depoziti in vrednostnimi papirji.

Člen 306

Pravice, ki jih pridobijo obstoječe podružnice in zavarovalnice

1.   Za podružnice, ki so začele svoje dejavnosti opravljati v skladu z veljavnimi predpisi v državi članici, kjer se nahaja podružnica, pred 1. julijem 1994, se predpostavlja, da zanje velja postopek iz členov 145 in 146. 2.   Člena 147 in 148 ne vplivata na pravice, ki jih pridobijo zavarovalnice, ki so svoje dejavnosti opravljale iz naslova svobode opravljanja storitev pred 1. julijem 1994.

Oddelek 2

Pozavarovanje

Člen 307

Prehodno obdobje za člena 57(3) in 60(6) Direktive 2005/68/ES

Država članica lahko odloži uporabo določb iz člena 57(3) Direktive 2005/68/ES, ki spreminja člen 15(3) Direktive 73/239/EGS, in določb iz člena 60(6) Direktive 2005/68/ES do 10. decembra 2008.

Člen 308

Pridobljene pravice obstoječih pozavarovalnic

1.  

Za pozavarovalnice, za katere se uporablja ta direktiva in so pridobile dovoljenje ali bile upravičene za opravljanje dejavnosti pozavarovanja v skladu z določbami držav članic, v katerih so imele svoj sedež pred 10 decembrom 2005, se šteje, da so skladno s členom 14 pridobile dovoljenje.

Vendar so obvezane izpolnjevati določbe te direktive glede izvajanja dejavnosti pozavarovanja in zahtev, določenih v točkah (b) in (d) do (g) člena 18(1), členov 19, 20 in 24 ter oddelkov 2, 3 in 4 poglavja IV naslova I.

2.   Države članice lahko pozavarovalnicam iz odstavka 1, ki do 10 decembra 2005 niso bile v skladu s točko (b) člena 18(1), členoma 19 in 20 ter oddelki 2, 3 in 4 poglavja VI naslova I, v obdobju do 10. decembra 2008, da izpolnijo takšne zahteve.

▼M5

Oddelek 3

Zavarovanje in pozavarovanje

▼M13 —————

▼M5

Člen 308b

Prehodni ukrepi

1.  

Za zavarovalnice in pozavarovalnice, ki do 1. januarja 2016 prenehajo s sklepanjem novih pogodb o zavarovanju ali pozavarovanju in upravljajo izključno svoj obstoječi portfelj z namenom prenehanja svoje dejavnosti, brez poseganja v člen 12 ne veljajo naslovi I, II in III te direktive do datumov, določenih v odstavku 2, kadar:

(a) 

podjetje nadzornemu organu zadovoljivo dokaže, da bo pred 1. januarjem 2019 prenehalo z dejavnostjo, ali

(b) 

za podjetje veljajo reorganizacijski ukrepi iz poglavja II naslova IV in je bil imenovan upravitelj.

2.  

Za zavarovalnice ali pozavarovalnice iz:

(a) 

odstavka 1(a) se uporabljajo naslovi I, II in III te direktive, in sicer od 1. januarja 2019 ali od zgodnejšega datuma, kadar nadzorni organ ni zadovoljen z napredkom, doseženim pri postopku prenehanja dejavnosti podjetja;

(b) 

odstavka 1(b) se uporabljajo naslovi I, II in III te direktive, in sicer od 1. januarja 2021 ali od zgodnejšega datuma, kadar nadzorni organ ni zadovoljen z napredkom, doseženim pri postopku prenehanja dejavnosti podjetja.

3.  

Za zavarovalnice in pozavarovalnice veljajo prehodni ukrepi iz odstavkov 1 in 2 le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) 

podjetje ni del skupine ali, če je, vsa podjetja, ki so del skupine, prenehajo s sklepanjem novih pogodb o zavarovanju in pozavarovanju;

(b) 

podjetje zagotovi svojemu nadzornemu organu letno poročilo, v katerem je naveden napredek, dosežen pri postopku prenehanja dejavnosti podjetja;

(c) 

podjetje uradno obvesti svoj nadzorni organ, da izvaja prehodne ukrepe.

Odstavka 1 in 2 nobenemu podjetju ne preprečujeta delovanja v skladu z naslovi I, II in III te direktive.

4.   Države članice sestavijo seznam upoštevnih zavarovalnic in pozavarovalnic in ga pošljejo vsem ostalim državam članicam.

▼M13 —————

▼M5

9.  

Ne glede na člen 94 se postavke osnovnih lastnih sredstev vključijo v stopnjo 1 osnovnih lastnih sredstev do največ deset let po 1. januarju 2016, pod pogojem, da so te postavke:

(a) 

bile izdane pred 1. januarjem 2016 ali pred datumom začetka veljavnosti delegiranega akta iz člena 97, kar je prej;

(b) 

jih je bilo do 31. decembra 2015 mogoče uporabiti za izpolnjevanje razpoložljivega minimalnega kapitala do vsaj 50 % minimalnega kapitala v skladu s zakoni in drugimi predpisi, sprejetimi v skladu s členom 16(3) Direktive 73/239/EGS, členom 1 Direktive 2002/13/ES, členom 27(3) Direktive 2002/83/ES in členom 36(3) Direktive 2005/68/ES;

(c) 

sicer ne bi bile razvrščene v stopnjo 1 ali 2 v skladu s členom 94.

10.  

Ne glede na člen 94 se postavke osnovnih lastnih sredstev se vključijo v stopnjo 2 osnovnih lastnih sredstev do največ deset let po 1. januarju 2016, pod pogojem, da so te postavke:

(a) 

bile izdane pred 1. januarjem 2016 ali pred datumom začetka veljavnosti delegiranega akta iz člena 97, kar je prej;

(b) 

jih je bilo do 31. decembra 2015 mogoče uporabiti za izpolnjevanje razpoložljivega minimalnega kapitala do vsaj 25 % minimalnega kapitala v skladu s zakoni in drugimi predpisi, sprejetimi v skladu s členom 16(3) Direktive 73/239/EGS, členom 1 Direktive 2002/13/ES, členom 27(3) Direktive 2002/83/ES in členom 36(3) Direktive 2005/68/ES.

▼M7 —————

▼M13

12.   Ne glede na člen 100, člen 101(3) in člen 104 države članice zagotovijo, da se za izračun podmodula koncentracije tržnega tveganja in podmodula tveganja kreditnega razpona v skladu s standardno formulo za izpostavljenosti do centralne ravni držav ali centralnih bank držav članic, nastalih pred 1. januarjem 2023 ter denominiranih in financiranih v domači valuti katere koli države članice, uporabljajo enaki standardni parametri, kot bi se uporabljali za takšne izpostavljenosti, denominirane in financirane v njihovi domači valuti.

▼M5

13.  

Ne glede na člen 100, člen 101(3) in člen 104 se standardni parametri, ki se uporabljajo za lastniške papirje, ki jih podjetje kupi do vključno 1. januarja 2016, kadar se podmodul tveganja lastniških vrednostnih papirjev v skladu s standardno formulo izračuna brez možnosti iz člena 304, izračunajo kot tehtano povprečje:

(a) 

standardnega parametra, ki se uporabi pri izračunu podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev v skladu s členom 304, in

(b) 

standardnega parametra, ki se uporabi pri izračunu podmodula tveganja lastniških vrednostnih papirjev v skladu s standardno formulo brez možnosti iz člena 304.

Teža parametra iz točke (b) prvega pododstavka se na koncu vsakega leta vsaj linearno poveča z 0 % v letu, ki se začne 1. januarja 2016, na 100 % 1. januarja 2023.

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 301a, ki podrobneje določajo zahtevana merila, vključno z lastniškimi vrednostnimi papirji, za katere velja prehodno obdobje.

Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega prehodnega obdobja EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih pri uporabi tega odstavka.

EIOPA Komisiji do 30. junija 2015 predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz četrtega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

14.   Ne glede na člen 138(3) in brez poseganja v odstavek 4 navedenega člena, kadar zavarovalnice in pozavarovalnice upoštevajo zahtevano solventno mejo iz člena 16a Direktive 73/239/EGS, člena 28 Direktive 2002/83/ES ali člena 37, 38 oziroma 39 Direktive 2005/68/ES, glede na pravo, ki se uporablja v državi članici na dan, preden se navedene direktive razveljavijo v skladu s členom 310 te direktive, vendar v prvem letu izvajanja te direktive ne upoštevajo zahtevanega solventnostnega kapitala, nadzorni organ od zadevne zavarovalnice ali pozavarovalnice zahteva, da sprejme ukrepe, potrebne za vzpostavitev ravni primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali da zmanjša svoj profil tveganja, da do 31. decembra 2017 zagotovi skladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom.

Zadevna zavarovalnica ali pozavarovalnica svojemu nadzornemu organu vsake tri mesece predloži poročilo o napredku, v katerem navede sprejete ukrepe in napredek pri vzpostavitvi ravni primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali pri zmanjšanju profila tveganja za zagotovitev skladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom.

Podaljšanje obdobja iz prvega pododstavka se prekliče, če je iz poročila o napredku razvidno, da ni bistvenega napredka pri ponovni vzpostavitvi primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali zmanjšanju profila tveganja za zagotovitev skladnosti z zahtevanim solventnostnem kapitalom od datuma, ko je bila ugotovljena neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom, do datuma predložitve poročila o napredku.

▼M6

15.   Kadar matične države članice na dan začetka veljavnosti te direktive uporabljajo določbe iz člena 4 Direktive (EU) 2016/2341, lahko te matične države članice še naprej uporabljajo zakone in druge predpise, ki so jih sprejele zaradi zagotovitve skladnosti s členi 1 do 19, členi 27 do 30, členi 32 do 35 in členi 37 do 67 Direktive 2002/83/ES, kot velja na dan 31. decembra 2015, in sicer v prehodnem obdobju do 31. decembra 2022.

Kadar matična država članica še naprej uporablja navedene zakone in druge predpise, zavarovalnice te matične države članice izračunajo zahtevani solventnostni kapital kot vsoto naslednjega:

(a) 

nominalnega zahtevanega solventnostnega kapitala v zvezi z njihovo zavarovalniško dejavnostjo, izračunano brez upoštevanja dejavnosti poklicnega pokojninskega zavarovanja na podlagi člena 4 Direktive (EU) 2016/2341;

(b) 

minimalnega kapitala v zvezi z dejavnostmi poklicnega pokojninskega zavarovanja, izračunanega v skladu z zakoni in drugimi predpisi, sprejetimi zaradi skladnosti s členom 28 Direktive 2002/83/ES.

Komisija do 31. decembra 2017 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o tem, ali bi bilo treba obdobje iz prvega pododstavka podaljšati, pri čemer upošteva spremembe v pravu Unije ali nacionalnem pravu, ki izhajajo iz te direktive.

▼M5

16.   Države članice lahko dovolijo končni matični zavarovalnici ali pozavarovalnici, da v obdobju do 31. marca 2022 zaprosijo za odobritev notranjega modela skupine, ki se uporablja za del skupine, če imata tako zavarovalnica ali pozavarovalnica kot končna matična zavarovalnica ali pozavarovalnica sedež v isti državi članici in če ta del predstavlja samostojen del, katerega profil tveganja se bistveno razlikuje od preostanka skupine. 17.   ►M13  Ne glede na člen 218(2) in (3) se prehodne določbe iz odstavkov 9 do 12 in 15 tega člena in členov 308c, 308d in 308e smiselno uporabljajo na ravni skupine.

Kadar zavarovalniška ali pozavarovalniška skupina ali katera koli njena hčerinska zavarovalnica ali pozavarovalnica uporablja prehodni ukrep glede netveganih obrestnih mer iz člena 308c ali prehodni ukrep glede zavarovalno-tehničnih rezervacij iz člena 308d, udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica, zavarovalni holding ali mešani finančni holding kot del svojega poročila o solventnosti in finančnem položaju skupine iz člena 256 ter poleg razkritij iz člena 308c(4), točka (c), in člena 308d(5), točka (c), javno razkrije količinsko opredelitev učinka domneve, da lastna sredstva, ki izhajajo iz uporabe navedenih prehodnih ukrepov, ne morejo biti dejansko dana na razpolago za pokrivanje zahtevanega solventnostnega kapitala udeleženega podjetja, za katerega se izračunava solventnost skupine, na njen finančni položaj.

Kadar se zavarovalniška ali pozavarovalniška skupina pomembno zanaša na uporabo prehodnih ukrepov iz členov 308c in 308d tako, da napačno prikaže dejansko solventnostno stanje skupine, tudi če bi se zahtevani solventnostni kapital skupine izpolnil brez uporabe teh prehodnih ukrepov, je nadzornik skupine pooblaščen, da sprejme ustrezne ukrepe, vključno z možnostjo zmanjšanja zneska lastnih sredstev, ki izhaja iz uporabe tistih prehodnih ukrepov, ki se lahko štejejo za primerne za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala skupine. ◄

Ne glede na člen 218(2), (3) in (4) se prehodne določbe iz odstavka 14 tega člena smiselno uporabljajo na ravni skupine ter v primeru, da udeležene zavarovalnice in pozavarovalnice ali zavarovalnice in pozavarovalnice v skupini upoštevajo prilagojeno solventnost iz člena 9 Direktive 98/78/ES, ne upoštevajo pa zahtevanega solventnostnega kapitala skupine.

Komisija v skladu s členom 301a sprejme delegirane akte, v katerih navede spremembe solventnosti skupine, kadar se uporabljajo prehodne določbe iz odstavka 13 tega člena, ki se nanašajo na:

(a) 

odpravo dvojne uporabe primernih lastnih sredstev in ustvarjanja kapitala znotraj skupine iz členov 222 in 223;

(b) 

vrednotenje sredstev in obveznosti iz člena 224;

(c) 

uporabo metod izračuna za povezane zavarovalnice in pozavarovalnice iz člena 225;

(d) 

uporabo metod izračuna za posredniške zavarovalne holdinge iz člena 226;

(e) 

metode izračuna za solventnost skupine iz členov 230 in 233;

(f) 

izračun zahtevanega solventnostnega kapitala skupine iz člena 231;

(g) 

določitev kapitalskega pribitka skupine iz člena 232;

(h) 

načela pri izračunavanju solventnosti skupine zavarovalnega holdinga iz člena 235.

Člen 308c

Prehodni ukrep glede netveganih obrestnih mer

1.   Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko pod pogojem, da to predhodno odobri njihov nadzorni organ, za dopustne zavarovalne in pozavarovalne obveznosti uporabijo prehodno prilagoditev zadevne strukture netveganih obrestnih mer.

▼M13

1a.  

Po 30. januarju 2027 nadzorni organi odobrijo prehodno prilagoditev ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere samo v naslednjih primerih:

(a) 

v obdobju 18 mesecev pred odobritvijo so se pravila te direktive prvič uporabila za zavarovalnico ali pozavarovalnico, ki je zaprosila za odobritev, potem ko je bila izvzeta iz področja uporabe te direktive na podlagi člena 4;

(b) 

zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki je zaprosila za odobritev, je v obdobju šestih mesecev pred odobritvijo prejela dovoljenje za sprejetje portfelja zavarovalnih ali pozavarovalnih pogodb, kadar je prenosna zavarovalnica ali pozavarovalnica uporabila prehodno prilagoditev ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere v zvezi s tem portfeljem zavarovalnih pogodb pred prenosom.

▼M5

2.  

Za vsako valuto se prilagoditev izračuna kot delež razlike med:

(a) 

obrestno mero, kot jo določi zavarovalnica ali pozavarovalnica v skladu z zakoni in drugimi predpisi, sprejetimi v skladu s členom 20 Direktive 2002/83/ES na zadnji dan uporabe navedene direktive;

(b) 

letno efektivno obrestno mero, izračunano kot enotna diskontna stopnja, ki, kadar se uporabi za denarne tokove portfelja dopustnih zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti, privede do vrednosti, ki je enaka vrednosti najboljše ocene portfelja dopustnih zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti, kadar se upošteva časovna vrednost denarja ob uporabi ustrezne osnovne časovne strukture netvegane obrestne mere iz člena 77(2).

Kadar so države članice sprejele zakone in druge predpise v skladu s členom 20(1)(B)(a)(ii) Direktive 2002/83/ES, se obrestna mera iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka določi z uporabo metode, ki jo je zavarovalnica ali pozavarovalnica uporabljala na zadnji dan uporabe Direktive 2002/83/ES.

Delež iz prvega pododstavka se na koncu vsakega leta linearno zmanjša s 100 % v letu, ki se začne 1. januarja 2016, na 0 % 1. januarja 2032.

Kadar zavarovalnice in pozavarovalnice uporabijo prilagoditev za nestanovitnost iz člena 77d, je ustrezna časovna struktura netvegane obrestne mere iz točke (b) ustrezna časovna struktura netvegane obrestne mere iz člena 77d.

3.  

Dopustne zavarovalne in pozavarovalne obveznosti zajemajo le zavarovalne in pozavarovalne obveznosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a) 

pogodbe, na podlagi katerih so nastale zavarovalne in pozavarovalne obveznosti, so bile sklenjene pred prvim dnem uporabe te direktive, pri čemer so podaljšanja pogodb s tem ali poznejšim datumom izvzeta;

(b) 

zavarovalno-tehnične rezervacije za zavarovalne in pozavarovalne obveznosti so bile do zadnjega dneva uporabe Direktive 2002/83/ES določene v skladu z zakoni in drugimi predpisi, sprejetimi v skladu s členom 20 navedene direktive na zadnji dan njene uporabe;

(c) 

člen 77b se ne uporablja za zavarovalne in pozavarovalne obveznosti.

4.  

Zavarovalnice in pozavarovalnice, ki uporabljajo odstavek 1:

(a) 

ne vključujejo dopustnih zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti v izračun prilagoditve za nestanovitnost iz člena 77d;

(b) 

ne uporabljajo člena 308d;

▼M13

(c) 

v delu svojega poročila o solventnosti in finančnem položaju, ki ga sestavljajo podatki, naslovljeni na tržne strokovnjake, iz člena 51(1b), javno razkrijejo vse naslednje:

(i) 

dejstvo, da uporabljajo prehodno prilagoditev časovne strukture netvegane obrestne mere;

(ii) 

količinsko opredelitev učinka neuporabe navedenega prehodnega ukrepa na njihov finančni položaj;

(iii) 

kadar bi podjetje izpolnilo zahtevani solventnostni kapital brez uporabe tega prehodnega ukrepa, razloge za njegovo uporabo;

(iv) 

oceno odvisnosti podjetja od tega prehodnega ukrepa in po potrebi opis ukrepov, ki jih je podjetje sprejelo ali jih načrtuje za zmanjšanje ali odpravo odvisnosti.

▼M5

Člen 308d

Prehodni ukrep glede zavarovalno-tehničnih rezervacij

1.   Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko pod pogojem, da to predhodno odobri njihov nadzorni organ, pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah uporabijo prehodni odbitek. Ta odbitek se lahko uporabi na ravni homogenih skupin tveganj iz člena 80.

▼M13

1a.  

Po 30. januarju 2027 nadzorni organi odobrijo prehodni odbitek pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah samo v naslednjih primerih:

(a) 

v obdobju 18 mesecev pred odobritvijo so se pravila te direktive prvič uporabila za zavarovalnico ali pozavarovalnico, ki je zaprosila za odobritev, potem ko je bila izvzeta iz področja uporabe te direktive na podlagi člena 4;

(b) 

zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki je zaprosila za odobritev, je v obdobju šestih mesecev pred odobritvijo sprejela portfelj zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb, pri katerem je prenosna zavarovalnica ali pozavarovalnica uporabila prehodno prilagoditev ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere v zvezi s tem portfeljem zavarovalnih pogodb pred prenosom.

▼M5

2.  

Prehodni odbitek ustreza deležu razlike med naslednjima dvema zneskoma:

(a) 

zavarovalno-tehnične rezervacije po odbitku izterljivih zneskov iz pozavarovalnih pogodb in namenskih družb, izračunanih v skladu s členom 76 na prvi dan uporabe te direktive;

(b) 

zavarovalno-tehnične rezervacije po odbitku izterljivih zneskov iz pozavarovalnih pogodb, izračunanih v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki so sprejeti na podlagi člena 15 Direktive 73/239/EGS, člena 20 Direktive 2002/83/ES in člena 32 Direktive 2005/68/ES na dan, preden se navedene direktive razveljavijo na podlagi člena 310 te direktive.

Največji odbitni delež se na koncu vsakega leta linearno zmanjša s 100 % v letu, ki se začne 1. januarja 2016, na 0 % 1. januarja 2032.

Kadar zavarovalnice in pozavarovalnice na prvi dan veljavnosti te direktive uporabijo prilagoditev za nestanovitnost iz člena 77d, se znesek iz točke (a) izračuna s prilagoditvijo za nestanovitnost na ta dan.

3.   Pod pogojem, da to predhodno odobri nadzorni organ ali na njegovo pobudo, se zneski pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah, vključno, kjer je to potrebno, z zneskom prilagoditve za nestanovitnost, uporabljeni za izračun prehodnega odbitka iz odstavka 2(a) in (b), lahko preračunajo vsakih 24 mesecev ali pogosteje, če se profil tveganja podjetja bistveno spremeni. 4.   Odbitek iz odstavka 2 lahko nadzorni organ omeji, če bi njegova uporaba povzročila zmanjšanje zahtev v zvezi s finančnimi viri, ki veljajo za podjetje, če bi jih primerjali s tistimi, ki se izračunajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki so sprejeti na podlagi Direktive 73/239/EGS, Direktive 2002/83/ES in Direktive 2005/68/ES na dan, preden se navedene direktive razveljavijo na podlagi člena 310 te direktive. 5.  

Zavarovalnice in pozavarovalnice, ki uporabljajo odstavek 1:

(a) 

ne uporabljajo člena 308c;

(b) 

če obstaja tveganje, da brez uporabe predhodnega odbitka ne bi bile v skladu z zahtevanim solventnostnim kapitalom, vsako leto predložijo poročilo svojemu nadzornemu organu ter v njem navedejo sprejete ukrepe in doseženi napredek pri ponovni vzpostavitvi ravni primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali zmanjšanju njihovega profila tveganja z namenom ponovne vzpostavitve skladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom po preteku prehodnega obdobja iz odstavka 2;

▼M13

(c) 

v delu svojega poročila o solventnosti in finančnem položaju, ki ga sestavljajo podatki, namenjeni tržnim strokovnjakom, iz člena 51(1b), javno razkrijejo vse naslednje:

(i) 

dejstvo, da uporabljajo prehodni odbitek pri zavarovalno-tehničnih rezervacijah;

(ii) 

količinsko opredelitev učinka neuporabe tega prehodnega odbitka na njihov finančni položaj;

(iii) 

kadar bi podjetje izpolnilo zahtevani solventnostni kapital brez uporabe navedenega prehodnega odbitka, razloge za njegovo uporabo;

(iv) 

oceno odvisnosti podjetja od tega prehodnega odbitka in po potrebi opis ukrepov, ki jih je podjetje sprejelo ali jih načrtuje za zmanjšanje ali odpravo odvisnosti.

▼M5

Člen 308e

Načrt postopnega uvajanja prehodnih ukrepov glede netveganih obrestnih mer in zavarovalno-tehničnih rezervacij

▼M13

Zavarovalnice in pozavarovalnice, ki uporabljajo prehodne ukrepe iz členov 77a(2), člena 111(1), drugi pododstavek, člena 308c ali člena 308d, obvestijo nadzorni organ takoj, ko ugotovijo, da ne bodo zagotavljale zahtevanega solventnostnega kapitala, če ne bodo uporabile prehodnih ukrepov. Nadzorni organ od zadevne zavarovalnice ali pozavarovalnice zahteva, da sprejme potrebne ukrepe, s katerimi bo po preteku prehodnega obdobja zagotovila zahtevani solventnostni kapital.

▼M5

V dveh mesecih od datuma, ko je bila ugotovljena neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom, zadevna zavarovalnica ali pozavarovalnica brez uporabe omenjenih prehodnih ukrepov predloži nadzornemu organu načrt postopnega uvajanja, v katerem so navedeni načrtovani ukrepi za vzpostavitev ravni primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali za zmanjšanje njegovega profila tveganja zaradi zagotovitve skladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom po preteku prehodnega obdobja. Zadevna zavarovalnica ali pozavarovalnica lahko med prehodnim obdobjem načrt postopnega uvajanja posodobi.

Zadevne zavarovalnice in pozavarovalnice predložijo letno poročilo svojemu nadzornemu organu, v katerem navedejo sprejete ukrepe in doseženi napredek pri zagotovitvi skladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom po preteku prehodnega obdobja. Nadzorni organi razveljavijo odobritev uporabe prehodnih ukrepov, če poročilo o napredku pokaže, da je skladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom po preteku prehodnega obdobja nerealistična.

▼M13

Člen 308f

Zavarovalnice in pozavarovalnice v delu poročila o njihovi solventnosti in finančnem položaju iz člena 51(1), ki je namenjen tržnim strokovnjakom, razkrijejo skupni učinek neuporabe postopnega uvajanja in prehodnih ukrepov iz člena 77a(2), členov 308c in 308d ter, kadar je ustrezno, člena 111(1), drugi pododstavek, na njihov finančni položaj.

▼B

POGLAVJE II

Končne določbe

Člen 309

Prenos

▼M5

1.  

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 4, 10, 13, 14, 18, 23, 26 do 32, 34 do 49, 51 do 55, 67, 68, 71, 72, 74 do 85, 87 do 91, 93 do 96, 98, 100 do 110, 112, 113, 115 do 126, 128, 129, 131 do 134, 136 do 142, 144, 146, 148, 162 do 167, 172, 173, 178, 185, 190, 192, 210 do 233, 235 do 240, 243 do 258, 260 do 263, 265, 266, 303 in 304 ter prilogama III in IV, do 31. marca 2015. Komisiji takoj sporočijo besedila teh predpisov.

▼M2

Zakoni in drugi predpisi iz prvega pododstavka se uporabljajo od ►M4   1. januarja 2016  ◄ .

▼B

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da v predpisih sklici na direktive, ki so s to direktivo preklicane, pomenijo sklice na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

▼M13 —————

▼B

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 310

Razveljavitev

Direktive 64/225/EGS, 73/239/EGS, 73/240/EGS, 76/580/EGS, 78/473/EGS, 84/641/EGS, 87/344/EGS, 88/357/EGS, 92/49/EGS, 98/78/ES, 2001/17/ES, 2002/83/ES in 2005/68/ES, kakor so bile spremenjene z akti, navedenimi v delu A Priloge VI, so od ►M4   1. januarja 2016  ◄ razveljavljene, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno pravo in začetka njihove uporabe, ki so določeni v delu B Priloge VI.

Sklicevanje na razveljavljene direktive pomeni sklicevanje na to direktivo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi VII.

▼M5

Člen 310a

Osebje in viri EIOPA

EIOPA oceni potrebe po osebju in sredstvih, ki izhajajo iz prevzema njegovih pristojnosti in dolžnosti v skladu s to direktivo, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo.

▼M5

Člen 311

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

▼M13 —————

▼M5

Členi 1, 2, 3, 5 do 9, 11, 12, 15, 16, 17, 19 do 22, 24, 25, 33, 57 do 66, 69, 70, 73, 145, 147, 149 to 161, 168 do 171, 174 do 177, 179 do 184, 186 do 189, 191, 193 do 209, 267 do 300, 302, 305 do 308, 308b ter priloge I, II, V, VI in VII se uporabljajo od 1. januarja 2016.

Komisija lahko pred datumom iz tretjega odstavka sprejme delegirane akte ter regulativne in izvedbene tehnične standarde.

▼B

Člen 312

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

PRILOGA I

ZAVAROVALNE VRSTE NEŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA

A.   Razvrstitev nevarnosti po zavarovalnih vrstah

1.   Nezgoda (vključno z nesrečami pri delu in poklicnimi obolenji):

—  dogovorjeno denarno nadomestilo; —  denarna nadomestila v obliki odškodnine; —  kombinacije obeh; —  poškodbe potnikov.

2.   Bolezen:

—  dogovorjeno denarno nadomestilo; —  denarna nadomestila v obliki odškodnine; —  kombinacije obeh.

3.   Kopenska vozila (razen tirnih vozil)

Vsakršna škoda ali izguba:

—  kopenskih motornih vozil; —  kopenskih vozil razen motornih vozil.

4.   Tirna vozila

Vsakršna škoda ali izguba tirnih vozil.

5.   Zrakoplovi

Vsakršna škoda ali izguba zrakoplovov.

6.   Plovila (morska, jezerska ter rečna in kanalska plovila)

Vsakršna škoda ali izguba:

—  rečnih ali kanalskih plovil; —  jezerskih plovil; —  morskih plovil.

7.   Blago pri prevozu (vključno s trgovskim blagom, prtljago in vsem drugim blagom)

Vsakršna škoda ali izguba blaga pri prevozu ali prtljage, ne glede na obliko prevoza.

8.   Požar in elementarne nesreče

Vsakršna škoda ali izguba premoženja (razen premoženja iz zavarovalnih vrst 3, 4, 5, 6 in 7) zaradi:

—  požara; —  eksplozije; —  nevihte; —  drugih elementarnih nesreč razen neviht; —  jedrske energije; —  pogrezanja in drsenja tal.

9.   Druga škoda na premoženju

Vsakršna škoda ali izguba premoženja (razen premoženja iz zavarovalnih vrst 3, 4, 5, 6 in 7) zaradi toče ali pozebe, ter kakšnega drugega vzroka kot na primer tatvine razen tistih iz zavarovalne vrste 8.

10.   Odgovornost pri uporabi motornih vozil

Vsakršna odgovornost, ki izhaja iz uporabe motornih vozil, ki obratujejo na kopnem (vključno s prevozniško odgovornostjo).

11.   Odgovornost pri uporabi zrakoplovov

Vsakršna odgovornost, ki izhaja iz uporabe zrakoplovov (vključno s prevozniško odgovornostjo).

12.   Odgovornost pri uporabi plovil (morska, jezerska ter rečna in kanalska plovila)

Vsakršna odgovornost, ki izhaja iz uporabe ladij, plovil ali čolnov na morju, jezerih, rekah ali kanalih (vključno s prevozniško odgovornostjo).

13.   Splošna odgovornost

Vse vrste odgovornosti razen tistih iz zavarovalnih vrst 10, 11 in 12.

14.   Kredit:

—  nesolventnost (splošna); —  izvozni kredit; —  kredit z obročnim odplačevanjem; —  hipoteke; —  kmetijski kredit.

15.   Kavcija:

—  kavcija (neposredna); —  kavcija (posredna).

16.   Različne finančne izgube:

—  poklicne nevarnosti; —  nezadostni prihodki (na splošno); —  slabo vreme; —  izguba dobička; —  tekoči splošni stroški; —  nepredvideni poslovni stroški; —  izguba tržne vrednosti; —  izpad najemnine ali prihodka; —  druge neposredne poslovne izgube; —  druge neposlovne finančne izgube; —  druge vrste finančne izgube.

17.   Stroški postopka

Stroški odvetnika in stroški sodnega postopka.

18.   Zavarovanje pomoči

Pomoč osebam, ki zaidejo v težave na potovanju, ko so odsotne od svojega doma ali običajnega prebivališča.

B.   Opis dovoljenj, izdanih za več kot eno zavarovalno vrsto

Dovoljenja, ki hkrati krijejo naslednje zavarovalne vrste, se poimenujejo:

(a) 

zavarovalni vrsti 1 in 2: „nezgodno in zdravstveno zavarovanje“;

(b) 

zavarovalne vrste 1 (četrta alinea), 3, 7 in 10: „zavarovanje motornih vozil“;

(c) 

zavarovalne vrste 1 (četrta alinea), 4, 6, 7 in 12: „pomorska in transportna zavarovanja“;

(d) 

zavarovalne vrste 1 (četrta alinea), 5, 7 in 11: „zavarovanja zrakoplovov“;

(e) 

zavarovalni vrsti 8 in 9: „požarna in druga škodna zavarovanja“;

(f) 

zavarovalne vrste 10, 11, 12 in 13: „zavarovanja odgovornosti“;

(g) 

zavarovalni vrsti 14 in 15: „kreditna in kavcijska zavarovanja“;

(h) 

vse zavarovalne vrste po izbiri držav članic, ki o svoji izbiri obvestijo druge države članice in Komisijo.

PRILOGA II

ZAVAROVALNE VRSTE ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA

I. 

Življenjska zavarovanja iz točk (a)(i), (ii) in (iii) člena 2(3), razen zavarovanj iz točk II in III;

II. 

Zavarovanje za primer poroke, zavarovanje za primer rojstva;

III. 

Zavarovanja iz točk (a)(i) in (ii) člena 2(3), vezana na enote investicijskih skladov;

IV. 

Trajno zdravstveno zavarovanje iz točke (a)(iv) člena 2(3);

V. 

Tontine iz točke (b)(i) člena 2(3);

VI. 

Zavarovanje s kapitalizacijo izplačil iz točke (b)(ii) člena 2(3);

VII. 

Upravljanje skupinskih pokojninskih skladov iz točke (b)(iii) in (iv) člena 2(3);

VIII. 

Dejavnosti iz točke (b)(v) člena 2(3);

IX. 

Dejavnosti iz točke (c) člena 2(3).

PRILOGA III

PRAVNE OBLIKE PODJETIJ

A.   Oblike zavarovalnic za neživljenjsko zavarovanje:

(1) 

v primeru Kraljevine Belgije: „société anonyme/naamloze vennootschap“, „société en commandite par actions/commanditaire vennootschap op aandelen“, „association d’assurance mutuelle/onderlinge verzekeringsvereniging“, „société coopérative/coöperatieve vennootschap“, „société mutualiste/maatschappij van onderlinge bijstand“;

(2) 

v Bolgariji: „акционерно дружество“;

(3) 

v primeru Češke republike: „akciová společnost“, „družstvo“;

(4) 

v primeru Kraljevine Danske: „aktieselskaber“, „gensidige selskaber“;

(5) 

v primeru Zvezne republike Nemčije: „Aktiengesellschaft“, „Versicherungsverein auf Gegenseitigkeit“, „Öffentlich-rechtliches Wettbewerbsversicherungsunternehmen“;

(6) 

v primeru Republike Estonije: „aktsiaselts“;

(7) 

v primeru Irske: „incorporated companies limited by shares or by guarantee or unlimited“;

(8) 

v primeru Helenske republike: „ανώνυμη εταιρία“, „αλληλασφαλιστικός συνεταιρισμός“;

(9) 

v primeru Kraljevine Španije: „sociedad anónima“, „sociedad mutua“, „sociedad cooperativa“;

(10) 

v primeru Francoske republike: „société anonyme“, „société d’assurance mutuelle“, „institution de prévoyance régie par le code de la sécurité sociale“, „institution de prévoyance régie par le code rural“, „mutuelles régies par le code de la mutualité“;

▼M3

(10a) 

v primeru Republike Hrvaške: „dioničko društvo“, „društvo za uzajamno osiguranje“;

▼B

(11) 

v primeru Italijanske republike: „società per azioni“, „società cooperativa“, „mutua di assicurazione“;

(12) 

v primeru Republike Ciper: „εταιρεία περιορισμένης ευθύνης με μετοχές“, „εταιρεία περιορισμένης ευθύνης χωρίς μετοχικό κεφάλαιο“;

(13) 

v primeru Republike Latvije: „apdrošināšanas akciju sabiedrība“, „savstarpējās apdrošināšanas kooperatīvā biedrība“;

(14) 

v primeru Republike Litve: „akcinės bendrovės“, „uždarosios uždaroji akcinės bendrovės“;

(15) 

v primeru Velikega vojvodstva Luksemburg: „société anonyme“, „société en commandite par actions“, „association d’assurances mutuelles“, „société coopérative“;

(16) 

v primeru Republike Madžarske: „biztosító részvénytársaság“, „biztosító szövetkezet“, „biztosító egyesület“, „külföldi székhelyű biztosító magyarországi fióktelepe“;

(17) 

v primeru Republike Malte: „limited liability company/kumpannija b' responsabbilta' limitata“

(18) 

v primeru Kraljevine Nizozemske: „naamloze vennootschap“, „onderlinge waarborgmaatschappij“;

(19) 

v primeru Republike Avstrije: „Aktiengesellschaft“, „Versicherungsverein auf Gegenseitigkeit“;

(20) 

v primeru Republike Poljske: „spółka akcyjna“, „towarzystwo ubezpieczeń wzajemnych“;

(21) 

v primeru Portugalske republike: „sociedade anónima“, „mútua de seguros“;

(22) 

v Romuniji: „societăți pe acțiuni“, „societăți mutuale“;

(23) 

v primeru Republike Slovenije: „delniška družba“, „družba za vzajemno zavarovanje“;

(24) 

v primeru Slovaške republike: „akciová spoločnosť“;

(25) 

v primeru Republike Finske: „keskinäinen vakuutusyhtiö/ömsesidigt försäkringsbolag“, „vakuutusosakeyhtiö/försäkringsaktiebolag“, „vakuutusyhdistys/försäkringsförening“;

(26) 

v primeru Kraljevine Švedske: „försäkringsaktiebolag“, „ömsesidiga försäkringsbolag“, „understödsföreningar“;

▼M13 —————

▼M5

(28) 

v vsakem primeru in kot alternativa oblikam zavarovalnic za neživljenjsko zavarovanje, naštetim v točkah (1) do (27) ter (29), oblika evropske družbe (SE), kakor je opredeljena v Uredbi Sveta (ES) št. 2157/2001;

(29) 

v obsegu, v katerem zadevna država članica omogoča pravni obliki zadruge, da opravlja dejavnost neživljenjskega zavarovanja, in kot alternativa oblikam zavarovalnic za neživljenjsko zavarovanje, naštetim v točkah (1) do (28), oblika evropske zadruge, kakor je opredeljena v Uredbi Sveta (ES) št. 1435/2003 ( 31 ).

▼B

B.   Oblike življenjskih zavarovalnic:

(1) 

v primeru Kraljevine Belgije: „société anonyme/naamloze vennootschap“, „société en commandite par actions/commanditaire vennootschap op aandelen“, „association d’assurance mutuelle/onderlinge verzekeringsvereniging“, „société coopérative/coöperatieve vennootschap“;

(2) 

v Bolgariji: „акционерно дружество“, „взаимозастрахователна кооперация“;

(3) 

v primeru Češke republike: „akciová společnost“, „družstvo“;

(4) 

v primeru Kraljevine Danske: „aktieselskaber“, „gensidige selskaber“, „pensionskasser omfattet af lov om forsikringsvirksomhed (tværgående pensionskasser)“;

(5) 

v primeru Zvezne republike Nemčije: „Aktiengesellschaft“, „Versicherungsverein auf Gegenseitigkeit“, „Öffentlich-rechtliches Wettbewerbsversicherungsunternehmen“;

(6) 

v primeru Republike Estonije: „aktsiaselts“;

(7) 

v primeru Irske: „incorporated companies limited by shares or by guarantee or unlimited“, „societies registered under the Industrial and Provident Societies Acts“, „societies registered under the Friendly Societies Acts“;

(8) 

v primeru Helenske republike: „ανώνυμη εταιρία“;

(9) 

v primeru Kraljevine Španije: „sociedad anónima“, „sociedad mutua“, „sociedad cooperativa“;

(10) 

v primeru Francoske republike: „société anonyme“, „société d’assurance mutuelle“, „institution de prévoyance régie par le code de la sécurité sociale“, „institution de prévoyance régie par le code rural“, „mutuelles régies par le code de la mutualité“;

▼M3

(10a) 

v primeru Republike Hrvaške: „dioničko društvo“, „društvo za uzajamno osiguranje“;

▼B

(11) 

v primeru Italijanske republike: „società per azioni“, „società cooperativa“, „mutua di assicurazione“;

(12) 

v primeru Republike Ciper: „εταιρεία περιορισμένης ευθύνης με μετοχές“, „εταιρεία περιορισμένης ευθύνης με εγγύηση“;

(13) 

v primeru Republike Latvije: „apdrošināšanas akciju sabiedrība“, „savstarpējās apdrošināšanas kooperatīvā biedrība“;

(14) 

v primeru Republike Litve: „akcinės bendrovės“, „uždaroji akcinės bendrovės“;

(15) 

v primeru Velikega vojvodstva Luksemburg: „société anonyme“, „société en commandite par actions“, „association d’assurances mutuelles“, „société coopérative“;

(16) 

v primeru Republike Madžarske: „biztosító részvénytársaság“, „biztosító szövetkezet“, „biztosító egyesület“, „külföldi székhelyű biztosító magyarországi fióktelepe“;

(17) 

v primeru Republike Malte: „limited liability company/kumpannija b' responsabbilta' limitata“;

(18) 

v primeru Kraljevine Nizozemske: „naamloze vennootschap“, „onderlinge waarborgmaatschappij“;

(19) 

v primeru Republike Avstrije: „Aktiengesellschaft“, „Versicherungsverein auf Gegenseitigkeit“;

(20) 

v primeru Republike Poljske: „spółka akcyjna“, „towarzystwo ubezpieczeń wzajemnych“;

(21) 

v primeru Portugalske republike: „sociedade anónima“, „mútua de seguros“;

(22) 

v Romuniji: „societăți pe acțiuni“, „societăți mutuale“;

(23) 

v primeru Republike Slovenije: „delniška družba“, „družba za vzajemno zavarovanje“;

(24) 

v primeru Slovaške republike: „akciová spoločnosť“;

(25) 

v primeru Republike Finske: „keskinäinen vakuutusyhtiö/ömsesidigt försäkringsbolag“, „vakuutusosakeyhtiö/försäkringsaktiebolag“, „vakuutusyhdistys/försäkringsförening“;

(26) 

v primeru Kraljevine Švedske: „försäkringsaktiebolag“, „ömsesidiga försäkringsbolag“, „understödsföreningar“;

▼M13 —————

▼M5

(28) 

v vsakem primeru in kot alternativa oblikam življenjske zavarovalnice, naštetim v točkah (1) do (27) ter (29), oblika evropske družbe (SE), kakor je opredeljena v Uredbi (ES) št. 2157/2001;

(29) 

v obsegu, v katerem zadevna država članica omogoča pravni obliki zadruge, da opravlja dejavnost življenjskega zavarovanja, in kot alternativa oblikam zavarovalnic za življenjsko zavarovanje, naštetim v točkah (1) do (28), oblika evropske zadruge, kakor je opredeljena v Uredbi (ES) št. 1435/2003.

▼B

C.   Oblike pozavarovalnic:

(1) 

v primeru Kraljevine Belgije: „société anonyme/naamloze vennootschap“, „société en commandite par actions/commanditaire vennootschap op aandelen“, „association d’assurance mutuelle/onderlinge verzekeringsvereniging“, „société coopérative/coöperatieve vennootschap“;

(2) 

v primeru Republike Bolgarije „акционерно дружество“;

(3) 

v primeru Češke republike: „akciová společnost“;

(4) 

v primeru Kraljevine Danske: „aktieselskaber“, „gensidige selskaber“;

(5) 

v primeru Zvezne republike Nemčije: „Aktiengesellschaft“, „Versicherungsverein auf Gegenseitigkeit“, „Öffentlich-rechtliches Wettbewerbsversicherungsunternehmen“;

(6) 

v primeru Republike Estonije: „aktsiaselts“;

(7) 

v primeru Irske: „incorporated companies limited by shares or by guarantee or unlimited“;

(8) 

v primeru Helenske republike: „ανώνυμη εταιρία“, „αλληλασφαλιστικός συνεταιρισμός“;

(9) 

v primeru Kraljevine Španije: „sociedad anónima“;

(10) 

v primeru Francoske republike: „société anonyme“, „société d’assurance mutuelle“, „institution de prévoyance régie par le code de la sécurité sociale“, „institution de prévoyance régie par le code rural“, „mutuelles régies par le code de la mutualité“;

▼M3

(10a) 

v primeru Republike Hrvaške: „dioničko društvo“;

▼B

(11) 

v primeru Italijanske republike: „società per azioni“;

(12) 

v primeru Republike Ciper: „εταιρεία περιορισμένης ευθύνης με μετοχές“, „εταιρεία περιορισμένης ευθύνης με εγγύηση“;

(13) 

v primeru Republike Latvije: „akciju sabiedrība“, „sabiedrība ar ierobežotu atbildību“;

(14) 

v primeru Republike Litve: „akcinės bendrovė“, „uždaroji akcinė bendrovė“;

(15) 

v primeru Velikega vojvodstva Luksemburg: „société anonyme“, „société en commandite par actions“, „association d’assurances mutuelles“, „société coopérative“;

(16) 

v primeru Republike Madžarske: „biztosító részvénytársaság“, „biztosító szövetkezet“, „harmadik országbeli biztosító magyarországi fióktelepe“;

(17) 

v primeru Republike Malte: „limited liability company/kumpannija tà responsabbiltà limitata“;

(18) 

v primeru Kraljevine Nizozemske: „naamloze vennootschap“, „onderlinge waarborgmaatschappij“;

(19) 

v primeru Republike Avstrije: „Aktiengesellschaft“, „Versicherungsverein auf Gegenseitigkeit“;

(20) 

v primeru Republike Poljske: „spółka akcyjna“, „towarzystwo ubezpieczeń wzajemnych“;

(21) 

v primeru Portugalske republike: „sociedade anónima“, „mútua de seguros“;

(22) 

v primeru Romunije „societate pe actiuni“;

(23) 

v primeru Republike Slovenije: „delniška družba“;

(24) 

v primeru Slovaške republike: „akciová spoločnosť“;

(25) 

v primeru Republike Finske: „keskinäinen vakuutusyhtiö/ömsesidigt försäkringsbolag“, „vakuutusosakeyhtiö/försäkringsaktiebolag“, „vakuutusyhdistys/försäkringsförening“;

(26) 

v primeru Kraljevine Švedske: „försäkringsaktiebolag“, „ömsesidigt försäkringsbolag“;

▼M13 —————

▼M5

(28) 

v vsakem primeru in kot alternativa oblikam pozavarovalnice, naštetim v točkah (1) do (27) ter (29), oblika evropske družbe (SE), kakor je opredeljena v Uredbi (ES) št. 2157/2001;

(29) 

v obsegu, v katerem zadevna država članica omogoča pravni obliki zadruge, da opravlja dejavnost pozavarovanja, in kot alternativa oblikam pozavarovalnice, naštetim v točkah (1) do (28), oblika evropske zadruge, kakor je opredeljena v Uredbi (ES) št. 1435/2003.

▼B

PRILOGA IV

STANDARDNA FORMULA ZA IZRAČUN ZAHTEVANEGA SOLVENTNOSTNEGA KAPITALA (SCR)

1.   Izračun osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala

Osnovni zahtevani solventnostni kapital iz člena 104(1) se izračuna po formuli:

pri čemer SCRi označuje modul tveganja i, SCRj označuje modul tveganja j, „i, j“ pa pomeni, da so v vsoto vključene vse možne kombinacije i in j. Pri izračunu se SCRi in SCRj nadomestita z naslednjim:

—  SCR neživljenjsko označuje modul tveganja neživljenjskega zavarovanja; —  SCR življenjsko označuje modul tveganja življenjskega zavarovanja; —  SCR zdravstveno označuje modul tveganja zdravstvenega zavarovanja; —  SCR trg označuje modul tržnega tveganja; —  SCR neplačilo označuje modul tveganja neplačila nasprotne stranke.

Faktor Corr i, j označuje postavko iz vrstice i in stolpca j naslednje korelacijske tabele:

j

i

Trg

Neplačilo

Življenjsko

Zdravstveno

Neživljenjsko

Trg

1

0.25

0.25

0.25

0.25

Neplačilo

0.25

1

0.25

0.25

0.5

Življenjsko

0.25

0.25

1

0.25

0

Zdravstveno

0.25

0.25

0.25

1

0

Neživljenjsko

0.25

0.5

0

0

1

2.   Izračun modula tveganja neživljenjskega zavarovanja

Modul tveganja za neživljenjsko zavarovanje iz člena 105(2) se izračuna po formuli:

pri čemer SCRi označuje podmodul i, SCRj označuje podmodul j, „i, j“ pa pomeni, da so v vsoto vključene vse možne kombinacije i in j. Pri izračunu se SCRi in SCRj nadomestita z naslednjim:

—  SCR neživljenjsko-premije in rezervacije označuje podmodul premije in rezervacije neživljenjskega zavarovanja; —  SCR neživljenjsko-katastrofe označuje podmodul tveganja katastrofe neživljenjskega zavarovanja.

3.   Izračun modula tveganja življenjskega zavarovanja

Modul tveganja življenjskega zavarovanja iz člena 105(3) se izračuna po formuli:

pri čemer SCRi označuje podmodul i, SCRj označuje podmodul j, „i, j“ pa pomeni, da so v vsoto vključene vse možne kombinacije i in j. Pri izračunu se SCRi in SCRj nadomestita z naslednjim:

—  SCR umrljivost označuje podmodul tveganja umrljivosti; —  SCR dolgoživost označuje podmodul tveganja dolgoživosti; —  SCR invalidnost označuje podmodul tveganja invalidnosti in obolevnosti; —  SCR življenjsko-stroški označuje podmodul tveganja stroškov življenjskega zavarovanja; —  SCR revizija označuje podmodul tveganja revizij; —  SCR predčasna prekinitev označuje podmodul tveganja predčasne prekinitve; —  SCR življenjsko-katastrofe označuje podmodul tveganja katastrofe življenjskega zavarovanja.

4.   Izračun modula tržnega tveganja

Struktura modula tržnega tveganja

Modul tržnega tveganja iz člena 105(5) se izračuna po formuli:

pri čemer SCRi označuje podmodul i, SCRj označuje podmodul j, „i, j“ pa pomeni, da so v vsoto vključene vse možne kombinacije i in j. Pri izračunu se SCRi in SCRj nadomestita z naslednjim:

—  SCR obrestna mera označuje podmodul tveganja obrestne mere; —  SCR delnice označuje podmodul delniškega tveganja; —  SCR nepremičnine označuje podmodul nepremičninskega tveganja; —  SCR razpon označuje podmodul tveganja razpona; —  SCR koncentracija označuje podmodul koncentracije tržnega tveganja; —  SCR devize označuje podmodul deviznega tveganja.

PRILOGA V

SKUPINE ZAVAROVALNIH VRST NEŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA ZA NAMENE ČLENA 159

1. 

Nezgoda in bolezen (zavarovalni vrsti 1 in 2 Priloge I),

2. 

avtomobilska (zavarovalne vrste 3, 7 in 10 Priloge I, vrednosti za zavarovalno vrsto 10 brez prevoznikove odgovornosti se podajo posebej),

3. 

požar in druga škoda na premoženju (zavarovalni vrsti 8 in 9 Priloge I),

4. 

letalstvo, pomorstvo in transport (zavarovalne vrste 4, 5, 6, 7, 11 in 12 Priloge I),

5. 

splošna odgovornost (zavarovalna vrsta 13 Priloge I),

6. 

kredit in kavcija (zavarovalni vrsti 14 in 15 Priloge I),

7. 

druge vrste (zavarovalne vrste 16, 17 in 18 Priloge I).

PRILOGA VI

DEL A

Razveljavljene direktive s seznamom njihovih poznejših sprememb

(iz člena 310)

Direktiva Sveta 64/225/EGS

 

(UL 56, 4.4.1964, str. 878).

 

Akt o pristopu iz leta 1973, člen 29, Priloga I, točka III(G)(1)

 

(UL L 73, 27.3.1972, str. 89).

 

Prva Direktiva Sveta 73/239/EGS

 

(UL L 228, 16.8.1973, str. 3).

 

Akt o pristopu iz leta 1994, člen 29, Priloga I(XI)(B)

 

(UL C 241, 29.8.1994, str. 197).

 

(kot ga je nadomestil Sklep Sveta 95/1/ES)

 

(UL L 1, 1.1.1995, str. 1).

 

Akt o pristopu iz leta 2003, člen 20, Priloga II(3)(1)

 

(UL L 236, 23.9.2003, str. 335).

 

Akt o pristopu iz leta 1985, člen 26, Priloga I(II)(c)(1)(a)

 

(UL L 302, 15.11.1985, str. 156).

 

Direktiva Sveta 76/580/EGS

samo člen 1

(UL L 189, 13.7.1976, str. 13).

Direktiva Sveta 84/641/EGS

samo členi 1 do 14

(UL L 339, 27.12.1984, str. 21).

Direktiva Sveta 87/343/EGS

samo člen 1 in Priloga

(UL L 185, 4.7.1987, str. 72).

Direktiva Sveta 87/344/EGS

samo člen 9

(UL L 185, 4.7.1987, str. 77).

Druga Direktiva Sveta 88/357/EGS

samo členi 9, 10 in 11

(UL L 172, 4.7.1988, str. 1).

Direktiva Sveta 90/618/EGS

samo členi 2, 3 in 4

(UL L 330, 29.11.1990, str. 44).

Direktiva Sveta 92/49/EGS

samo členi 4, 5, 6, 7, 9, 10, 11, 13, 14, 17, 18, 24, 32, 33 in 53

(UL L 228, 11.8.1992, str. 1).

Direktiva 95/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta

samo člen 1, tretja alinea člena 2(2) in člen 3(1)

(UL L 168, 18.7.1995, str. 7).

Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta

samo člen 8

(UL L 181, 20.7.2000, str. 65).

Direktiva 2002/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta

samo člen 1

(UL L 77, 20.3.2002, str. 17).

Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta

samo člen 22

(UL L 35, 11.2.2003, str. 1).

Direktiva 2005/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta

samo člen 4

(UL L 79, 24.3.2005, str. 9).

Direktiva 2005/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta

samo člen 57

(UL L 323, 9.12.2005, str. 1).

Direktiva 2006/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta

samo člen 1 in točka (1) Priloge

(UL L 363, 20.12.2006, str. 238).

Direktiva Sveta 73/240/EGS

 

(UL L 228, 16.8.1973, str. 20).

 

Direktiva Sveta 76/580/EGS

 

(UL L 189, 13.7.1976, str. 13).

 

Direktiva Sveta 78/473/EGS

 

(UL L 151, 7.6.1978, str. 25).

 

Direktiva Sveta 84/641/EGS

 

(UL L 339, 27.12.1984, str. 21).

 

Direktiva Sveta 87/344/EGS

 

(UL L 185, 4.7.1987, str. 77).

 

Druga Direktiva Sveta 88/357/EGS

 

(UL L 172, 4.7.1988, str. 1).

 

Direktiva Sveta 90/618/EGS

samo členi 5 do 10

(UL L 330, 29.11.1990, str. 44).

Direktiva Sveta 92/49/EGS

samo členi 12(1), 19, 23, 27, 30(1), 34, 35, 36, 37, 39(1), 40(1), 42(1), 43(1), 44(1), 45(1) in 46(1)

(UL L 228, 11.8.1992, str. 1).

Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta

samo člen 9

(UL L 181, 20.7.2000, str. 65).

Direktiva 2005/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta

samo člen 3

(UL L 149, 11.6.2005, str. 14).

Direktiva Sveta 92/49/EGS

 

(UL L 228, 11.8.1992, str. 1).

 

Direktiva 95/26/EGS Evropskega parlamenta in Sveta

samo druga alinea člena 1, prva alinea člena 2(1), člen 4(1), (3) in (5) ter druga alinea člena 5

(UL L 168, 18.7.1995, str. 7).

Direktiva 2000/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta

samo člen 2

(UL L 290, 17.11.2000, str. 27).

Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta

samo člen 24

(UL L 35, 11.2.2003, str. 1).

Direktiva 2005/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta

samo člen 6

(UL L 79, 24.3.2005, str. 9).

Direktiva 2005/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta

samo člen 58

(UL L 323, 9.12.2005, str. 1).

Direktiva 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta

samo člen 1

(UL L 247, 21.9.2007, str. 1).

Direktiva 98/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta

 

(UL L 330, 5.12.1998, str. 1).

 

Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta

samo člen 28

(UL L 35, 11.2.2003, str. 1).

Direktiva 2005/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta

samo člen 7

(UL L 79, 24.3.2005, str. 9).

Direktiva 2005/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta

samo člen 59

(UL L 323, 9.12.2005, str. 1).

Direktiva 2001/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta

 

(UL L 110, 20.4.2001, str. 28).

 

Direktiva 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta

 

(UL L 345, 19.12.2002, str. 1).

 

Direktiva Sveta 2004/66/ES

samo točka II Priloge

(UL L 168, 1.5.2004, str. 35).

Direktiva 2005/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta

samo člen 8

(UL L 79, 24.3.2005, str. 9).

Direktiva 2005/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta

samo člen 60

(UL L 323, 9.12.2005, str. 1).

Direktiva 2006/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta

samo člen 1 in točka 3 Priloge

(UL L 363, 20.12.2006, str. 238).

Direktiva 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta

samo člen 2

(UL L 247, 21.9.2007, str. 1).

Direktiva 2008/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta

samo člen 1

(UL L 76, 19.3.2008, str. 44).

Direktiva 2005/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta

 

(UL L 323, 9.12.2005, str. 1).

 

Direktiva 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta

samo člen 4

(UL L 247, 21.9.2007, str. 1).

Direktiva 2008/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta

samo člen 1

(UL L 76, 19.3.2008, str. 44).

Direktiva 2008/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta

samo člen 1

(UL L 81, 20.3.2008, str. 1).

DEL B

Seznam rokov za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 310)

Direktiva

Rok za prenos

Rok za začetek uporabe

64/225/EGS

26. avgusta 1965

 

73/239/EGS

27. januar 1975

27. januar 1976

73/240/EGS

27. januar 1975

 

76/580/EGS

31. december 1976

 

78/473/EGS

2. december 1979

2. junij 1980

84/641/EGS

30. junij 1987

1. januar 1988

87/343/EGS

1. januar 1990

1. julij 1990

87/344/EGS

1. januar 1990

1. julij 1990

88/357/EGS

30. december 1989

30. junij 1990

90/618/EGS

20. maj 1992

20. november 1992

92/49/EGS

31. december 1993

1. julij 1994

95/26/ES

18. julij 1996

18. julij 1996

98/78/ES

5. junij 2000

 

2000/26/ES

20. julij 2002

20. januar 2003

2000/64/ES

17. november 2002

 

2001/17/ES

20. april 2003

 

2002/13/ES

20. september 2003

 

2002/83/ES

17. november 2002, 20. september 2003, 19. junij 2004 (odvisno od posamezne določbe)

 

2002/87/ES

11. avgust 2004

 

2004/66/ES

1. maj 2004

 

2005/1/ES

13. maj 2005

 

2005/14/ES

11. junij 2007

 

2005/68/ES

10. december 2007

 

2006/101/ES

1. januar 2007

 

2008/19/ES

se ne uporablja

 

2008/37/ES

se ne uporablja

 

PRILOGA VII

KORELACIJSKA TABELA

DIREKTIVA 73/239/EGS

DIREKTIVA 78/473/EGS

DIREKTIVA 87/344/EGS

DIREKTIVA 88/357/EGS

DIREKTIVA 92/49/EGS

DIREKTIVA 98/78/ES

DIREKTIVA 2001/17/ES

DIREKTIVA 2002/83/ES

DIREKTIVA 2005/68/ES

DIREKTIVA 2007/44/ES

TA DIREKTIVA

ČLEN 1(1)

 

 

 

ČLEN 2

 

ČLEN 1(1)

ČLEN 2, PRVI STAVEK

ČLEN 1(1)

 

►C1  Členi 1, 2(2), 2(3) in 267 ◄

ČLEN 1(2)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 2(2)

ČLEN 1(3)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

—

ČLEN 2(1), (A) DO (C)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

—

ČLEN 2(1)(D)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 3(4)

 

 

ČLEN 3

ČLEN 2(1)(E)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

—

ČLEN 2(2)(A)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 5(1)

ČLEN 2(2)(B)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 5(2)

ČLEN 2(2)(C)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 5(3)

ČLEN 2(2)(D)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 5(4)

ČLEN 2(3), PRVI DO ČETRTI PODODSTAVEK

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 6

ČLEN 2(3), PETI PODODSTAVEK

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 15(4)

ČLEN 3(1), PRVI IN DRUGI PODODSTAVEK

 

 

 

 

 

 

 

 

 

—

ČLEN 3(1), TRETJI PODODSTAVEK

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 4(5)

ČLEN 3(2)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 7

ČLEN 4, PRVI STAVEK

 

 

 

 

 

 

 

 

 

►C1  ČLEN 8, PRVI STAVEK ◄

ČLEN 4(A)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 8(2)

ČLEN 4(B)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

—

ČLEN 4(C)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 8(3)

ČLEN 4(E)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

—

ČLEN 4(F)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 8(1)

ČLEN 4(G)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 8(4)

ČLEN 5(A)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

—

ČLEN 5(B)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 1(1)(O)

 

 

—

ČLEN 5(C)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 1(1)(P)

 

 

ČLEN 134(1),

ČLEN 5(D)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

►M5  člen 13(27) ◄

ČLEN 6

 

 

 

ČLEN 4

 

 

ČLEN 4

ČLEN 3

 

ČLEN 14(1), (2)(A) IN (B)

ČLEN 7(1) IN (2), PRVI PODODSTAVEK

 

 

 

ČLEN 5(1) IN (2), PRVI PODODSTAVEK

 

 

ČLEN 5(1) IN (2), PRVI PODODSTAVEK

 

 

ČLEN 15(1) IN (2), PRVI PODODSTAVEK

ČLEN 7(2), DRUGI PODODSTAVEK, TOČKA A

 

 

 

ČLEN 5(2), DRUGI PODODSTAVEK, TOČKA A

 

 

 

 

 

ČLEN 15(3), PRVI PODODSTAVEK

ČLEN 7(2), DRUGI PODODSTAVEK, TOČKA B

 

 

 

ČLEN 5(2), DRUGI PODODSTAVEK, TOČKA B

 

 

 

 

 

—

ČLEN 8(1)(A)

 

 

 

ČLEN 6(1)(A)

 

 

ČLEN 6(1)(A)

PRILOGA I

 

PRILOGI IIIA IN B

ČLEN 8(1)(A), ZADNJI ODSTAVEK

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 5(2)

 

ČLEN 17(2)

ČLEN 8(1)(B)

 

 

 

ČLEN 6(1)(B)

 

 

ČLEN 6(1)(B)

ČLEN 6(A)

 

ČLEN 18(1)(A)

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 6(A)

 

ČLEN 18(1)(B)

ČLEN 8(1)(C)

 

 

 

ČLEN 6(1)(C)

 

 

ČLEN 6(1)(C)

ČLEN 6(B)

 

ČLEN 18(1)(C)

ČLEN 8(1)(D)

 

 

 

ČLEN 6(1)(D)

 

 

ČLEN 6(1)(D)

ČLEN 6(C)

 

ČLEN 18(1)(D)

ČLEN 8(1)(E)

 

 

 

ČLEN 6(1)(E)

 

 

ČLEN 6(1)(E)

ČLEN 6(D)

 

►C1  ČLEN 18(1)(G) ◄

ČLEN 8(1)(F)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

►C1  ČLEN 18(1)(H) ◄

ČLEN 8(1), DRUGI DO ČETRTI PODODSTAVEK

 

 

 

 

 

 

ČLEN 6(2)

ČLEN 7

 

ČLEN 19

ČLEN 8(1A)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 6(3)

ČLEN 8

 

ČLEN 20

ČLEN 8(2)

 

 

 

ČLEN 6(2)

 

 

ČLEN 6(4)

 

 

ČLEN 18(2)

ČLEN 8(3), PRVI PODODSTAVEK

 

 

 

ČLEN 6(3), PRVI PODODSTAVEK

 

 

ČLEN 6(5), TRETJI PODODSTAVEK

ČLEN 9(1)

 

ČLEN 21(4)

ČLEN 8(3), DRUGI PODODSTAVEK

 

 

 

ČLEN 6(3), DRUGI PODODSTAVEK, IN ČLEN 29, PRVI PODODSTAVEK, PRVI STAVEK

 

 

ČLEN 6(5), PRVI PODODSTAVEK

ČLEN 9(2)

 

ČLEN 21(1), PRVI PODODSTAVEK

ČLEN 8(3), TRETJI PODODSTAVEK

 

 

 

ČLEN 6(3), TRETJI PODODSTAVEK, IN ČLEN 29, DRUGI PODODSTAVEK

 

 

 

 

 

ČLEN 21(2)

ČLEN 8(3), ČETRTI PODODSTAVEK

 

 

 

ČLEN 6(3), ČETRTI PODODSTAVEK

 

 

 

 

 

ČLEN 21(3)

ČLEN 8(4)

 

 

 

ČLEN 6(4)

 

 

ČLEN 6(6)

ČLEN 10

 

ČLEN 22

ČLEN 9(A)–(D)

 

 

 

ČLEN 7(A)–(D)

 

 

ČLEN 7(A)–(D)

ČLEN 11(1)(A), (C), (D) IN (E)

 

ČLEN 23(1)(A), (C), (D) IN (E)

ČLEN 9(E) IN (F)

 

 

 

ČLEN 7(E) IN (F)

 

 

 

ČLEN 11(2)(A) IN (B)

 

ČLEN 23(2)(E)

ČLEN 9(G) IN (H)

 

 

 

ČLEN 7(G) IN (H)

 

 

ČLEN 7(F) IN (G)

ČLEN 11(2)(C) IN (D)

 

ČLEN 23(2)(A) IN (D)

ČLEN 10(1)

 

 

 

ČLEN 32(1)

 

 

ČLEN 40(1)

 

 

ČLEN 145(1), PRVI PODODSTAVEK

ČLEN 10(2), PRVI PODODSTAVEK

 

 

 

ČLEN 32(2), PRVI PODODSTAVEK

 

 

ČLEN 40(2)

 

 

ČLEN 145(2)

ČLEN 10(2), DRUGI PODODSTAVEK

 

 

 

ČLEN 32(2), DRUGI PODODSTAVEK

 

 

 

 

 

ČLEN 145(3)

ČLEN 10(3)

 

 

 

ČLEN 32(3)

 

 

ČLEN 40(3)

 

 

ČLEN 146(1) IN (2)

ČLEN 10(4)

 

 

 

ČLEN 32(4)

 

 

ČLEN 40(4)

 

 

ČLEN 146(3),

ČLEN 10(5)

 

 

 

ČLEN 32(5)

 

 

ČLEN 40(5)

 

 

ČLEN 146(3), DRUGI PODODSTAVEK

ČLEN 10(6)

 

 

 

ČLEN 32(6)

 

 

ČLEN 40(6)

 

 

ČLEN 145(4)

ČLEN 11

 

 

 

ČLEN 33

 

 

 

 

 

—

ČLEN 12

 

 

 

ČLEN 56

 

 

ČLEN 9

ČLEN 13

 

ČLEN 25, DRUGI PODODSTAVEK

ČLEN 12A

 

 

 

 

 

 

ČLEN 9A

ČLENA 14 IN 60(2)

 

ČLEN 26

ČLEN 13(1) IN (2), PRVI PODODSTAVEK

 

 

 

ČLEN 9(1) IN (2), PRVI PODODSTAVEK

 

 

ČLEN 10(1), PRVI STAVEK, IN (2), PRVI PODODSTAVEK

ČLEN 15(1), PODODSTAVEK 1 IN (2)

 

ČLEN 30(1), (2), PRVI PODODSTAVEK

ČLEN 13(2), DRUGI PODODSTAVEK

 

 

 

►C1  ČLEN 9(2), DRUGI PODODSTAVEK ◄

 

 

 

 

 

ČLEN 30(2), DRUGI PODODSTAVEK

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 10(1), DRUGI IN TRETJI STAVEK

ČLEN 15(1), PODOSTAVEK 2

 

ČLEN 30(3)

ČLEN 13(2), TRETJI PODODSTAVEK

 

 

 

 

 

 

ČLEN 10(2), DRUGI PODODSTAVEK

ČLEN 60(3)

 

ČLEN 32(1)

ČLEN 13(3)

 

 

 

ČLEN 9(3)

 

 

ČLEN 10(3)

ČLEN 15(4)

 

—

ČLEN 14

 

 

 

ČLEN 10

 

 

ČLEN 11

ČLEN 16

 

ČLEN 33

ČLEN 15(1), (2) IN (3), DRUGI PODODSTAVEK

 

 

 

ČLEN 17

 

 

ČLEN 20(1)–(3) IN (4), DRUGI PODODSTAVEK

ČLEN 32(1) IN (3)

 

ČLENI 76 DO 86

ČLEN 15(3), PRVI PODODSTAVEK 1

 

 

 

 

 

 

ČLEN 20(4), PRVI PODODSTAVEK

ČLEN 32(2)

 

ČLENA 134(2) IN 173

ČLEN 15A

 

 

 

ČLEN 18

 

 

 

ČLEN 33

 

—

ČLEN 16

 

 

 

 

 

 

ČLEN 27

ČLENI 35, 36, 60(8)

 

ČLENI 87–99

ČLEN 16A

 

 

 

 

 

 

ČLEN 28

ČLENI 37–39, 60(9)

 

ČLENI 100-127

ČLEN 17(1)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 29(1)

ČLEN 40(1)

 

►C1  ČLENA 128 IN 129(1), TOČKE (A) DO (C), IN (2) ◄

ČLEN 17(2)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 29(2)

ČLEN 40(2)

 

ČLEN 129(1), TOČKA (D)

ČLEN 17A

 

 

 

 

 

 

ČLEN 30

ČLEN 41

 

—

ČLEN 17B

 

 

 

 

 

 

►C1  ČLENA 28 IN 28A ◄

ČLEN 60(10)

 

—

ČLEN 18

 

 

 

 

 

 

ČLEN 31

 

 

—

ČLEN 14

 

 

 

 

 

 

ČLEN 11

ČLEN 16

 

ČLEN 33

ČLEN 19(2)

 

 

 

ČLEN 11(2)

 

 

ČLEN 13(2)

ČLEN 17(2)

 

ČLEN 35

ČLEN 19(3), PRVI PODODSTAVEK IN DRUGI PODODSTAVEK, TOČKI (A) IN (B)

 

 

ČLEN 10

ČLEN 11(3), PRVI PODODSTAVEK IN DRUGI PODODSTAVEK, TOČKI (A) IN (B)

 

 

ČLEN 13(3), PRVI PODODSTAVEK IN DRUGI PODODSTAVEK, TOČKI (A) IN (B)

ČLEN 17(3) IN (4), PRVI PODODSTAVEK, TOČKI (A) IN (B)

 

ČLEN 34(1)–(3), IN (5), (6) IN (7)

ČLEN 19(3), DRUGI PODODSTAVEK, TOČKA (C)

 

 

ČLEN 10

ČLEN 11(3), DRUGI PODODSTAVEK, TOČKA (C)

 

 

ČLEN 13(3), DRUGI PODODSTAVEK, TOČKA (C)

ČLEN 17(4), PRVI PODODSTAVEK, TOČKA (C)

 

ČLEN 34(8)

ČLEN 19(3), TRETJI PODODSTAVEK

 

 

ČLEN 10

ČLEN 11(3), TRETJI PODODSTAVEK

 

 

ČLEN 13(3), TRETJI PODODSTAVEK

ČLEN 17(4), DRUGI PODODSTAVEK

 

ČLEN 35(2)(B)

ČLEN 20(1)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 37(1)

ČLEN 42(1)

 

ČLEN 137

ČLEN 20(2), PRVI PODODSTAVEK

 

 

 

ČLEN 13(2), PRVI PODODSTAVEK

 

 

ČLEN 37(2), PRVI PODODSTAVEK

ČLEN 42(2), PRVI PODODSTAVEK

 

—

ČLEN 20(2), DRUGI PODODSTAVEK

 

 

 

ČLEN 13(2), DRUGI PODODSTAVEK

 

 

►C1  ČLEN 37(2), DRUGI PODODSTAVEK, in (5) ◄

ČLEN 42(2), DRUGI PODODSTAVEK

 

ČLEN 138(5)

ČLEN 20(3), PRVI PODODSTAVEK

 

 

 

ČLEN 13(3), PRVI PODODSTAVEK

 

 

ČLEN 37(3), PRVI PODODSTAVEK

ČLEN 42(3), PRVI PODODSTAVEK

 

—

ČLEN 20(3), DRUGI PODODSTAVEK

 

 

 

ČLEN 13(3), DRUGI PODODSTAVEK

 

 

ČLEN 37(3), DRUGI PODODSTAVEK

ČLEN 42(3), DRUGI PODODSTAVEK

 

ČLEN 139(3)

ČLEN 20(4)

 

 

 

ČLEN 13(4)

 

 

 

 

 

—

ČLEN 20(5)

 

 

 

►C1  ČLEN 13(2), DRUGI PODODSTAVEK, IN (5) ◄

 

 

►C1  ČLEN 37(2), DRUGI PODODSTAVEK, in (5) ◄

ČLEN 42(2), DRUGI IN ČETRTI PODODSTAVEK

 

ČLEN 138(5)

ČLEN 20A(1), PRVI PODODSTAVEK, PRVI STAVEK

 

 

 

 

 

 

ČLEN 38(1), PRVI STAVEK

ČLEN 43(1)

 

►C1  ČLENA 138(2) IN 139(2) ◄

ČLEN 20A(1), PRVI PODODSTAVEK, DRUGI STAVEK, TOČKE (A)–(E)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 38(1), DRUGI STAVEK, TOČKE (A)–(E)

ČLEN 43(2), TOČKE (A)–(E)

 

ČLEN 142(1)

ČLEN 20A(2)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 38(2)

 

 

ČLEN 141

ČLEN 20A(3)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 38(3)

ČLEN 43(4)

 

ČLEN 140(2)

ČLEN 20A(4)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 38(4)

ČLEN 43(5)

 

—

ČLEN 20A(5)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 38(5)

ČLEN 43(6)

 

ČLEN 142(2)

ČLEN 21

 

 

ČLEN 11(1)

 

 

 

 

 

 

—

ČLEN 22(1), PRVI PODODSTAVEK, TOČKE (A), (B) IN (D)

 

 

 

ČLEN 14

 

 

ČLEN 39(1), PRVI PODODSTAVEK, TOČKE (A), (B) IN (D)

ČLEN 44(1), PRVI PODODSTAVEK, TOČKE (A), (B) IN (D)

 

ČLEN 144(1)(A), (B) IN (C)

ČLEN 22(1), DRUGI PODODSTAVEK, PRVI STAVEK

 

 

 

 

 

 

►C1  ČLEN 39(1), DRUGI PODOSTAVEK, DRUGI STAVEK ◄

ČLEN 44(1), DRUGI PODODSTAVEK

 

ČLEN 144(2), PRVI PODODSTAVEK

ČLEN 22(1), DRUGI PODODSTAVEK, DRUGI STAVEK

 

 

 

 

 

 

ČLEN 39(1), DRUGI PODODSTAVEK, PRVI STAVEK

 

 

ČLEN 144(2), DRUGI PODODSTAVEK

ČLEN 22(2)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 39(2)

ČLEN 44(2)

 

ČLEN 144(3)

ČLEN 23(1)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 51(1)

 

 

ČLEN 162(1)

ČLEN 23(2)(A)–(G)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 51(2)

 

 

ČLEN 162(2)(A)–(F) IN (H)

ČLEN 23(2)(H)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 162(2)(G)

ČLEN 24, PRVI PODODSTAVEK, PRVI STAVEK

 

 

 

 

 

 

ČLEN 54, PRVI PODODSTAVEK, PRVI STAVEK

 

 

ČLEN 165, PRVI STAVEK

►C1  ČLEN 24, PRVI PODODSTAVEK, DRUGI STAVEK IN TRETJI PODODSTAVEK ◄

 

 

 

 

 

 

ČLEN 54, PRVI PODODSTAVEK, DRUGI STAVEK – TRETJI PODODSTAVEK

 

 

—

ČLEN 25

 

 

 

 

 

 

ČLEN 55

 

 

ČLEN 166

ČLEN 26

 

 

 

 

 

 

ČLEN 56

 

 

ČLEN 167

ČLEN 27, PRVI PODODSTAVEK

 

 

 

 

 

 

ČLEN 52(2), PRVI PODODSTAVEK

 

 

ČLEN 168, PRVI PODODSTAVEK

ČLEN 27, DRUGI PODODSTAVEK

 

 

 

 

 

 

ČLEN 52(2), DRUGI PODODSTAVEK

 

 

ČLEN 168, DRUGI PODODSTAVEK

ČLEN 28

 

 

 

 

 

 

ČLEN 52(3)

 

 

ČLEN 170

ČLEN 28A

 

 

 

ČLEN 53

 

 

ČLEN 53

 

 

ČLEN 164

ČLEN 29

 

 

 

 

 

 

ČLEN 57

 

 

ČLEN 171

►C1  ČLEN 29A ◄

 

 

 

 

 

 

ČLEN 58

 

 

ČLEN 176, PRVI DO TRETJI PODODSTAVEK

ČLEN 29B(1) IN (2)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 59(1) IN (2)

ČLEN 52(1) IN (2)

 

ČLEN 177(1) IN (2)

ČLEN 29B(3)–(6)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 59(3)–(6)

ČLEN 52(3) IN (4)

 

—

ČLEN 30(1) IN (2)(A)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

—

ČLEN 30(2)(B)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 305(1)

►C1  ČLEN 30(4) ◄

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 305(2)

ČLEN 30(5)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 305(4)

ČLEN 31

 

 

 

 

 

 

 

 

 

—

ČLEN 32

 

 

 

 

 

 

 

 

 

—

ČLEN 33

 

 

ČLEN 28

 

 

 

ČLEN 62

ČLEN 54(2)

 

ČLEN 298(2) IN (3)

ČLEN 34

ČLEN 9

 

ČLEN 29

 

ČLEN 11(5)

 

ČLEN 6(5), ČETRTI PODODSTAVEK

 

ČLEN 6

—

ČLEN 35

ČLEN 10

ČLEN 10

ČLEN 32

ČLEN 57(1)

ČLEN 11(1)–(3)

ČLEN 31(1) IN (2)

ČLEN 69(1) DO (4)

ČLEN 64(1)

ČLEN 7(1)

ČLEN 309(1)

ČLEN 36

ČLEN 11

ČLEN 11

ČLEN 33

ČLEN 57(2)

ČLEN 11(4)

ČLEN 31(3)

ČLEN 70

ČLEN 64(2)

ČLEN 7(2)

ČLEN 309(2)

ČLEN 37

 

 

ČLEN 34

 

 

 

 

 

 

—

ČLEN 38

ČLEN 12

ČLEN 12

ČLEN 35

ČLEN 58

ČLEN 13

ČLEN 33

ČLEN 74

ČLEN 66

ČLEN 9

ČLEN 312

►C1  PRILOGA, DEL A ◄

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 15(2), DRUGI PODODSTAVEK, IN PRILOGA I, DEL A

►C1  PRILOGA, DEL A, B ◄

 

 

 

 

 

 

 

 

 

PRILOGA I, DEL A IN B

►C1  PRILOGA, DEL C ◄

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 16

►C1  PRILOGA, DEL D ◄

 

 

 

 

 

 

 

 

 

—

 

ČLEN 1(1), PRVI PODODSTAVEK

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 190(1)

 

ČLEN 1(1), DRUGI PODODSTAVEK

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 190(2)

 

ČLEN 1(2)

 

 

 

 

 

 

 

 

—

 

ČLEN 2(1)

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 190(1)

 

ČLEN 2(2)

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 190(3)

 

ČLEN 3

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 191

 

ČLEN 4(1)

 

 

 

 

 

 

 

 

►C1  ČLEN 192, PRVI IN DRUGI PODODSTAVEK ◄

 

ČLEN 4(2)

 

 

 

 

 

 

 

 

—

 

ČLEN 5

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 193

 

ČLEN 6

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 195

 

ČLEN 7

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 194

 

ČLEN 8

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 196

 

 

ČLEN 1

 

 

 

 

 

 

 

—

 

 

ČLEN 2

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 198

 

 

ČLEN 3(1)

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 199

 

 

ČLEN 3(2), PRVI PODODSTAVEK, PRVI STAVEK

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 200(1), PRVI PODODSTAVEK

 

 

ČLEN 3(2)(A)–(C)

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 200(2)–(4)

 

 

ČLEN 3(3)

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 200(1), DRUGI PODODSTAVEK

 

 

ČLEN 4

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 201

 

 

ČLEN 5

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 202

 

 

ČLEN 6

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 203

 

 

ČLEN 7

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 204

 

 

ČLEN 8

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 205

 

 

ČLEN 9

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 16(2)

 

 

 

ČLEN 1

 

 

 

 

 

 

—

 

 

 

►C1  ČLEN 2(A), (B) IN (E) ◄

 

 

 

 

 

 

—

 

 

 

ČLEN 2(C)

 

 

 

ČLEN 1(1)(C)

ČLEN 2(1)(E)

 

—

 

 

 

ČLEN 2(D)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 13(13)

 

 

 

ČLEN 2(F)

ČLEN 1(E)

 

 

ČLEN 1(1)(H)

 

 

—

 

 

 

ČLEN 3

 

 

 

ČLEN 1(B), DRUGI STAVEK

 

 

ČLEN 145(1), DRUGI PODODSTAVEK

 

 

 

ČLEN 4

 

 

 

 

 

 

ČLEN 187

 

 

 

ČLEN 6

 

 

 

 

 

 

—

 

 

 

ČLEN 7(1)(A) DO (E)

 

 

 

 

 

 

—

 

 

 

ČLEN 7(1)(F)

ČLEN 27

 

 

 

 

 

—

 

 

 

►C1  ČLEN 7(1)(G) IN (3) ◄

 

 

 

 

 

 

—

 

 

 

ČLEN 8(1) IN (2)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 179(1) IN (2)

 

 

 

ČLEN 8(3)

 

 

 

 

 

 

—

 

 

 

ČLEN 8(4)(A) IN (C)

ČLEN 30(1)

 

 

 

 

 

—

 

 

 

ČLEN 8(4)(D)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 179(3)

 

 

 

ČLEN 8(5)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 179(4)

 

 

 

ČLEN 12

 

 

 

 

 

 

—

 

 

 

ČLEN 12A(1)–(3)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 150

 

 

 

ČLEN 12A(4), PRVI PODODSTAVEK

 

 

 

 

 

 

ČLEN 151

 

 

 

ČLEN 12A(4), DRUGI DO ŠESTI PODODSTAVEK

 

 

 

 

 

 

ČLEN 152

 

 

 

ČLEN 14

ČLEN 34

 

 

ČLEN 41

 

 

ČLEN 147

 

 

 

►C1  ČLEN 16(1), PRVI IN DRUGI PODODSTAVEK ◄

ČLEN 35

 

 

ČLEN 42

 

 

ČLEN 148

 

 

 

ČLEN 16(1), TRETJI PODODSTAVEK

ČLEN 35

 

 

 

 

 

ČLEN 148(2)

 

 

 

ČLEN 17

ČLEN 36

 

 

ČLEN 43

 

 

ČLEN 149

 

 

 

ČLEN 26

 

 

 

 

 

 

—

 

 

 

ČLEN 27

 

 

 

 

 

 

—

 

 

 

ČLEN 31

 

 

 

 

 

 

ČLEN 299

 

 

 

ČLEN 31

 

 

 

ČLEN 68(2)

 

 

ČLEN 300

 

 

 

PRILOGA I

ČLEN 23

 

 

PRILOGA II

 

 

—

 

 

 

PRILOGA 2A

 

 

 

 

 

 

—

 

 

 

PRILOGA 2B

 

 

 

 

 

 

—

 

 

 

ČLENI 5, 9, 10, 11

 

 

 

 

 

 

—

 

 

 

 

ČLEN 1(A)

ČLEN 1(A)

ČLEN 2(A)

ČLEN 1(1)(A)

 

 

ČLEN 13(1)

 

 

 

 

ČLEN 1(B)

 

 

ČLEN 1(1)(B)

ČLEN 2(1)(D)

 

ČLEN 13(11)

 

 

 

 

ČLEN 1(C)

 

ČLEN 2(E)

ČLEN 1(1)(E)

ČLEN 2(1)(F)

 

ČLEN 13(8)(A)

 

 

 

 

ČLEN 1(D)

 

 

ČLEN 1(1)(F)

ČLEN 2(1)(G)

 

—

 

 

 

 

ČLEN 1(F)

 

 

ČLEN 1(1)(I)

ČLEN 2(1)(I)

 

ČLEN 13(18)

 

 

 

 

ČLEN 1(G)

 

 

ČLEN 1(1)(J)

ČLEN 2(1)(J)

 

ČLENI 13(21), 24(2) IN 63

 

 

 

 

ČLEN 1(H)

ČLEN 1(D)

 

ČLEN 1(1)(K)

ČLEN 2(1)(K)

 

ČLEN 13(15)

 

 

 

 

ČLEN 1(I)

ČLEN 1(E)

 

►C1  ČLEN 1(1)(L) ◄

►C1  ČLEN 2(1)(L) ◄

 

ČLEN 13(16)

 

 

 

 

ČLEN 1(J)

 

 

ČLEN 1(1)(M)

 

 

ČLEN 13(22)

 

 

 

 

ČLEN 1(K)

ČLEN 1(K)

ČLEN 2(H)

ČLEN 1(1)(N)

ČLEN 2(1)(M)

 

ČLEN 13(10)

 

 

 

 

►C1  ČLEN 1(L) ◄

 

 

ČLEN 1(1)(R)

ČLEN 2(1)(N)

 

ČLEN 13(17)

 

 

 

 

►C1  ČLEN 1(L)(A) ◄

ČLEN 1(F)

 

ČLEN 1(1)(R)(I)

ČLEN 2(1)(N)(I)

 

ČLEN 13(20)

 

 

 

 

►C1  ČLEN 1(L)(B) ◄

 

 

ČLEN 1(1)(R)(II)

ČLEN 2(1)(N)(II)

 

ČLEN 13(18)

 

 

 

 

ČLEN 3

 

 

 

 

 

ČLEN 188

 

 

 

 

ČLEN 8

 

 

 

ČLEN 12

 

ČLEN 24(1)

 

 

 

 

ČLEN 12(2)

 

 

ČLEN 14(1)

ČLEN 18

 

ČLEN 39(1)

 

 

 

 

ČLEN 12(3)–(6)

 

 

ČLEN 14(2)–(5)

 

 

ČLEN 39(2)-(6)

 

 

 

 

ČLEN 15(1) IN (2)

 

 

ČLEN 15(1) IN (2)

ČLEN 19(1)

 

ČLEN 57

 

 

 

 

ČLEN 15(3)

 

 

ČLEN 15(3)

ČLEN 22

 

ČLEN 61

 

 

 

 

ČLEN 15(4)

 

 

ČLEN 15(4)

ČLEN 23

 

ČLEN 62

 

 

 

 

ČLEN 15A

 

 

ČLEN 15A

ČLEN 19(2)–(8)

 

ČLEN 58(1)–(7)

 

 

 

 

ČLEN 15B

 

 

ČLEN 15B

ČLEN 19A

 

ČLEN 59

 

 

 

 

ČLEN 15C

 

 

ČLEN 15C

ČLEN 20

 

ČLEN 60

 

 

 

 

ČLEN 16(1)

 

 

ČLEN 16(1)

ČLEN 24

 

ČLEN 64

 

 

 

 

ČLEN 16(2)

 

 

ČLEN 16(2)

ČLEN 25

 

ČLEN 65

 

 

 

 

ČLEN 16(3)

 

 

ČLEN 16(3)

ČLEN 26

 

ČLEN 66

 

 

 

 

ČLEN 16(4)

 

 

ČLEN 16(4)

ČLEN 27

 

ČLEN 67

 

 

 

 

ČLEN 16(5)

 

 

ČLEN 16(5)

ČLEN 28(1)

 

ČLEN 68(1)

 

 

 

 

ČLEN 16(5B), PRVI DO ČETRTI PODODSTAVEK

 

 

ČLEN 16(7), PRVI DO ČETRTI PODODSTAVEK

ČLEN 28(3), PRVI DO ČETRTI PODODSTAVEK

 

ČLEN 68(3)

 

 

 

 

ČLEN 16(5B), PETI PODODSTAVEK

 

 

ČLEN 16(7), PETI PODODSTAVEK

ČLEN 28(3), PETI PODODSTAVEK

 

ČLEN 68(4)

 

 

 

 

►C1  ČLEN 16(3) ◄

 

 

 

 

 

ČLEN 66

 

 

 

 

ČLEN 16(5C)

 

 

ČLEN 16(8)

ČLEN 29

 

ČLEN 70

 

 

 

 

ČLEN 16(5A)

 

 

ČLEN 16(6)

ČLEN 28(2)

 

ČLEN 68(2)

 

 

 

 

ČLEN 16A (1)(A)

 

 

ČLEN 17(1)(A)

ČLEN 31(1), PRVI PODODSTAVEK

 

ČLEN 72(1)(A)–(C)

 

 

 

 

ČLEN 16A (1)(B)

 

 

ČLEN 17(1)(B)

ČLEN 31(1), DRUGI PODODSTAVEK

 

ČLEN 72(1), DRUGI PODODSTAVEK

 

 

 

 

ČLEN 16A(2)

 

 

ČLEN 17(2)

ČLEN 31(2)

 

ČLEN 72(2)

 

 

 

 

ČLEN 20

 

 

ČLEN 22

 

 

—

 

 

 

 

ČLEN 21

 

 

ČLEN 23

ČLEN 34(1)-(3)

 

—

 

 

 

 

ČLEN 22

 

 

ČLEN 24

ČLEN 34(4)

 

—

 

 

 

 

ČLEN 25

 

 

 

 

 

—

 

 

 

 

ČLEN 28

 

 

ČLEN 33

 

 

ČLEN 180

 

 

 

 

ČLEN 29

 

 

 

 

 

ČLEN 181(1) IN (3)

 

 

 

 

ČLEN 30(2)

 

 

 

 

 

ČLEN 181(2)

 

 

 

 

ČLEN 31

 

 

 

 

 

ČLEN 183

 

 

 

 

ČLEN 38

 

 

ČLEN 44

 

 

ČLEN 153

 

 

 

 

ČLEN 39(2) IN (3)

 

 

ČLEN 45

 

 

ČLEN 154

 

 

 

 

ČLEN 40(2)

 

 

ČLEN 46(1)

 

 

ČLEN 155(8)

 

 

 

 

ČLEN 40(3)

 

 

ČLEN 46(2)

 

 

ČLEN 155(1)

 

 

 

 

ČLEN 40(4), (6)–(8) IN (10)

 

 

ČLEN 46(3), (5)–(7) IN (9)

 

 

ČLEN 155(2), (4)-(6) IN (9)

 

 

 

 

ČLEN 40(5)

 

 

ČLEN 46(4)

 

 

ČLEN 155(3)

 

 

 

 

ČLEN 40(9)

 

 

ČLEN 46(8)

 

 

ČLEN 155(7)

 

 

 

 

ČLEN 41

 

 

ČLEN 47

 

 

ČLEN 156

 

 

 

 

ČLEN 42(2)

 

 

ČLEN 48

 

 

ČLEN 160

 

 

 

 

ČLEN 43(2) IN (3)

 

 

 

 

 

ČLEN 184

 

 

 

 

ČLEN 44(2)

 

 

ČLEN 49

 

 

ČLEN 159 IN PRILOGA V

 

 

 

 

ČLEN 45(2)

 

 

 

 

 

ČLEN 189

 

 

 

 

ČLEN 46(2), PRVI DO TRETJI PODODSTAVEK

 

 

ČLEN 50(1), PRVI IN TRETJI PODODSTAVEK, IN (2)

 

 

ČLEN 157

 

 

 

 

ČLENI 47-50

 

 

 

 

 

—

 

 

 

 

ČLEN 51

 

 

ČLEN 64

ČLEN 56

 

—

 

 

 

 

ČLEN 51, ZADNJA ALINEA

 

 

 

 

ČLEN 1(4)

ČLEN 58(8)

 

 

 

 

ČLEN 52

 

 

 

 

 

—

 

 

 

 

ČLEN 54

 

 

 

 

 

ČLEN 206

 

 

 

 

ČLEN 55

 

 

 

 

 

ČLEN 207

 

 

 

 

ČLENA 24 IN 26

 

 

 

 

 

—

 

 

 

 

ČLENI 12(1), 19, 33, 37, 39(1), 40(1), 42(1), 43(1), 44(1), 45(1), 46(1)

 

 

 

 

 

—

 

 

 

 

 

ČLEN 1(B)

 

 

 

 

ČLEN 13(3)

 

 

 

 

 

ČLEN 1(C)

 

ČLEN 1(1)(S)

ČLEN 2(1)(C)

 

ČLEN 13(4)

 

 

 

 

 

ČLEN 1(G)

 

 

 

 

ČLEN 212(1)(A)

 

 

 

 

 

ČLEN 1(H)

 

 

 

 

ČLEN 212(1)(B)

 

 

 

 

 

ČLEN 1(I)

 

 

ČLEN 59(2)(A)(I)

 

►C1  ČLEN 212(1)(F) ◄

 

 

 

 

 

ČLEN 1(J)

 

 

ČLEN 59(2)(A)(J)

 

►C1  ČLEN 212(1)(G) ◄

 

 

 

 

 

►C1  ČLEN 1(L) ◄

 

 

ČLEN 59(2)(B)

 

ČLEN 13(6)

 

 

 

 

 

ČLEN 2

 

 

ČLEN 59(3)

 

ČLEN 214(1)

 

 

 

 

 

ČLEN 3

 

 

ČLEN 59(3)

 

ČLEN 214(1) IN (2), PRVI IN DRUGI PODODSTAVEK

 

 

 

 

 

ČLEN 4

 

 

ČLEN 59(3)

 

ČLEN 247(1)

 

 

 

 

 

ČLEN 5(1)

 

 

ČLEN 59(4)

 

ČLEN 246

 

 

 

 

 

ČLEN 5(2)

 

 

 

 

ČLEN 254(1)

 

 

 

 

 

ČLEN 6

 

 

ČLEN 59(5)

 

ČLENA 254(2), 255(1) IN (2)

 

 

 

 

 

ČLEN 7

 

 

ČLEN 59(5)

 

ČLENI 249(1), 252, 253

 

 

 

 

 

ČLEN 8

 

 

ČLEN 59(5)

 

ČLENI 245, 246, 258(1)

 

 

 

 

 

ČLEN 9

 

 

ČLEN 59(6)

 

ČLENI 218, 219, 258(1)

 

 

 

 

 

ČLEN 10

 

 

ČLEN 59(7)

 

ČLENI 218, 219, 258(1), 263–263

 

 

 

 

 

ČLEN 10A

 

 

ČLEN 59(8)

 

ČLEN 264

 

 

 

 

 

ČLEN 10B

 

 

 

 

ČLEN 257

 

 

 

 

 

ČLEN 12

ČLEN 32

ČLEN 73

ČLEN 65

ČLEN 8(1)

ČLEN 311

 

 

 

 

 

PRILOGA I

 

 

ČLEN 59(9) IN PRILOGA II

 

ČLENI 213–215, 218–246

 

 

 

 

 

PRILOGA II

 

 

ČLEN 59(9) IN PRILOGA II

 

ČLENI 215–217, 220-243

 

 

 

 

 

 

ČLEN 1(2)

 

 

 

ČLEN 267

 

 

 

 

 

 

ČLEN 2(B)

 

 

 

ČLEN 268(1)(B)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 2(C)

 

 

 

ČLEN 268(1)(C)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 2(D)

 

 

 

ČLEN 268(1)(D)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 2(F)

 

ČLEN 2(1)(H)

 

ČLEN 13(9)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 2(G)

 

 

 

ČLEN 268(1)(A)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 2(I)

 

 

 

ČLEN 268(1)(E)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 2(J)

 

 

 

ČLEN 268(1)(F)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 2(K)

 

 

 

ČLEN 268(1)(G)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 3

 

 

 

—

 

 

 

 

 

 

ČLEN 4

 

 

 

ČLEN 269

 

 

 

 

 

 

ČLEN 5

 

 

 

ČLEN 270

 

 

 

 

 

 

ČLEN 6

 

 

 

ČLEN 271

 

 

 

 

 

 

ČLEN 7

 

 

 

ČLEN 272

 

 

 

 

 

 

ČLEN 8

 

 

 

ČLEN 273

 

 

 

 

 

 

ČLEN 9

 

 

 

ČLEN 274

 

 

 

 

 

 

ČLEN 10

 

 

 

ČLEN 275

 

 

 

 

 

 

ČLEN 11

 

 

 

ČLEN 277

 

 

 

 

 

 

ČLEN 12

 

 

 

ČLEN 278

 

 

 

 

 

 

ČLEN 13

 

 

 

ČLEN 279

 

 

 

 

 

 

ČLEN 14

 

 

 

ČLEN 280

 

 

 

 

 

 

ČLEN 15

 

 

 

ČLEN 281

 

 

 

 

 

 

ČLEN 16

 

 

 

ČLEN 282

 

 

 

 

 

 

ČLEN 17

 

 

 

ČLEN 283

 

 

 

 

 

 

ČLEN 18

 

 

 

ČLEN 284

 

 

 

 

 

 

ČLEN 19

 

 

 

ČLEN 285

 

 

 

 

 

 

ČLEN 20

 

 

 

ČLEN 286

 

 

 

 

 

 

ČLEN 21

 

 

 

ČLEN 287

 

 

 

 

 

 

ČLEN 22

 

 

 

ČLEN 288

 

 

 

 

 

 

ČLEN 23

 

 

 

ČLEN 289

 

 

 

 

 

 

ČLEN 24

 

 

 

ČLEN 290

 

 

 

 

 

 

ČLEN 25

 

 

 

ČLEN 291

 

 

 

 

 

 

ČLEN 26

 

 

 

ČLEN 292

 

 

 

 

 

 

ČLEN 27

 

 

 

ČLEN 293

 

 

 

 

 

 

ČLEN 28

 

 

 

ČLEN 294

 

 

 

 

 

 

ČLEN 29

 

 

 

ČLEN 295

 

 

 

 

 

 

ČLEN 30(1)

 

 

 

ČLEN 268(2)

 

 

 

 

 

 

ČLEN 30(2)

 

 

 

ČLEN 296

 

 

 

 

 

 

PRILOGA

 

 

 

ČLEN 276

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 1(1)(D)

 

 

—

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 1(1)(G)

 

 

ČLEN 13(14)

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 1(1)(Q)

 

 

—

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 1(2)

ČLEN 2(3)

 

—

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 2(1)

 

 

ČLEN 2(3)

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 3(2), (3) IN (8)

 

 

ČLEN 9

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 3(5) IN (7)

 

 

ČLEN 10

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 3(6)

 

 

—

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 5(2), DRUGI IN TRETJI PODODSTAVEK

 

 

►C1  ČLEN 15(2), TRETJI PODODSTAVEK, IN (3), DRUGI PODODSTAVEK ◄

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 6(5), PRVI IN DRUGI PODODSTAVEK

 

 

ČLEN 21(1),

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 7(E)

 

 

ČLEN 23(2)(F)

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 8

ČLEN 12

 

ČLEN 24(1)

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 12

 

 

ČLEN 208

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 16(9)

ČLEN 30

 

ČLEN 69

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 18(1) DO (6)

 

 

ČLEN 73

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 18(7)

 

 

—

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 19(1), PRVI PODODSTAVEK, PRVA ALINEA

 

 

ČLEN 74(1)

 

 

 

 

 

 

 

►C1  Člen 19(1), PRVI PODODSTAVEK, DRUGA ALINEA ◄

 

 

ČLEN 74(3), DRUGI PODODSTAVEK

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 19(1), DRUGI PODODSTAVEK, (2) IN (3)

 

 

ČLEN 74(4)–(7)

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 21

 

 

ČLEN 209

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 25

 

 

—

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 26

 

 

—

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 32

 

 

—

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 34

 

 

ČLEN 182

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 35

 

 

ČLEN 186

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 36(1)

 

 

ČLEN 185(1)

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 36(2)

 

 

ČLEN 185(4), PRVISTAVEK

 

 

 

 

 

 

 

PRILOGA III(A)

 

 

ČLEN 185(6)

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 36(3)

 

 

ČLEN 185(7)

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 41

 

 

ČLEN 147

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 42(1)–(3)

 

 

ČLEN 148(1), (3) IN (4)

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 43

 

 

►C1  ČLEN 149 ◄

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 45

 

 

—

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 48

 

 

ČLEN 160

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 49

 

 

ČLEN 159

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 51(2)(A) DO (G)

 

 

ČLEN 162(2)(A) DO (E), (G) IN (H)

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 51(3) IN (4)

 

 

ČLEN 163

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 52(1)

 

 

ČLEN 169

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 55(1) IN (2)

 

 

ČLEN 166(1) IN (2)

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 56

 

 

ČLEN 167

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 59(1) IN (2)

ČLEN 52(1) IN (2)

 

ČLEN 177(1) IN (2)

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 59(3) IN (6)

ČLEN 52(3) IN (4)

 

—

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 60(1)

 

 

ČLEN 305(2), DRUGI IN TRETJI PODODSTAVEK

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 60(2)

 

 

ČLEN 305(3)

 

 

 

ČLEN 31

 

 

 

ČLEN 61

 

 

ČLEN 43

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 65

ČLEN 55

 

►C1  ČLEN 301(1) IN (3) ◄

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 66

 

 

ČLEN 308

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 67

ČLEN 53

 

ČLEN 297

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 68(1)

 

 

—

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 71

 

 

—

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 72

 

 

ČLEN 310

 

 

 

 

 

 

 

PRILOGA I

 

 

PRILOGA II

 

 

 

 

 

 

 

PRILOGA III

 

 

►C1  ČLEN 185(2)(A) DO (C), (3) IN (5), PRVI PODODSTAVEK ◄

 

 

 

 

 

 

 

PRILOGA IV

 

 

—

 

 

 

 

 

 

 

PRILOGA V

 

 

PRILOGA VI

 

 

 

 

 

 

 

PRILOGA VI

 

 

PRILOGA VII

 

 

 

 

 

 

 

 

►C1  ČLEN 1(2)(D) ◄

 

ČLEN 11

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 2(1)(A)

 

ČLEN 13(7)

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 2(1)(B)

 

—

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 2(1)(H)

 

ČLEN 13(9)

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 2(1)(O)

 

ČLEN 13(25)

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 2(1)(P)

 

ČLEN 13(26)

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 2(1)(Q)

 

ČLEN 210(3)

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 2(2)

 

—

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 4(2)

 

ČLEN 15(5)

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 5(1), PRVI PODODSTAVEK, IN (2)

 

ČLEN 17(1) IN (2), PRILOGA IIIC

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 9(1)

 

ČLEN 21(4)

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 11(1)(B)

 

ČLEN 23(1)(B)

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 15(3)

 

ČLEN 32(2)

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 21

 

—

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 45

 

—

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 46

 

ČLEN 211(1) IN (2)

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 47

 

ČLEN 158

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 48

 

ČLEN 161

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 50

 

ČLEN 175

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 51

 

ČLEN 176

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 54(1)

 

ČLEN 298(1)

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 61

 

ČLEN 308

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 62

 

ČLEN 12

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 63

 

ČLEN 307

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLENI 57, 58, 59 IN 60, PRILOGA II

 

—

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLENI 1(4), 2(4) IN 4(6)

ČLEN 58(8)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLEN 8(2)

ČLEN 312

( 1 ) Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (OJ L 354, 23.12.2016, str. 37).

( 2 ) Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87).

( 3 ) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

►M13  ( 4 ) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349). ◄

►M13  ( 5 ) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1). ◄

( 6 ) Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

( 7 ) Uredba (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah (UL L 302, 17.11.2009, str. 1).

( 8 ) Uredba (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o trgih kriptosredstev in spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010 ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/1937 (UL L 150, 9.6.2023, str. 40).

( 9 ) Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).

( 10 )  UL L 390, 31.12.2004, str. 38.

( 11 ) Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).

( 12 ) Uredba (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o digitalni operativni odpornosti v finančnem sektorju in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 648/2012,(EU) št. 600/2014, (EU) št. 909/2014 in (EU) 2016/1011 (UL L 333, 27.12.2022, str. 1).

( 13 ) Uredba (EU) 2019/881 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o Agenciji Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in o certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 526/2013 (Akt o kibernetski varnosti) (UL L 151, 7.6.2019, str. 15).

( 14 ) Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

( 15 ) Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja ().

( 16 ) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

( 17 )  UL L 309, 25.11.2005, str. 15.

( 18 ) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

( 19 ) Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 1)

( 20 ) Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).

( 21 ) Direktiva (EU) 2025/1 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o vzpostavitvi okvira za sanacijo in reševanje zavarovalnic in pozavarovalnic ter spremembi direktiv 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2007/36/ES, 2014/59/EU in (EU) 2017/1132 ter uredb (EU) št. 1094/2010, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 806/2014 in (EU) 2017/1129 (UL L, 2025/1, 8.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2025/1/oj).

( 22 )  UL L 78, 26.3.1977, str. 17.

( 23 )  UL L 331, 15.12.2010, str. 12.

( 24 )  UL L 331, 15.12.2010, str. 48.

( 25 )  UL L 331, 15.12.2010, str. 84.

( 26 ) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

( 27 ) Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L 314, 5.12.2019, str. 64).

( 28 ) Sklep Komisije 2004/9/ES z dne 5. novembra 2003 o ustanovitvi Evropskega odbora za zavarovanja in poklicne pokojnine (UL L 3, 7.1.2004, str. 34).

( 29 ) Uredba (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost (UL L, 2023/2859, 20.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2859/oj).

( 30 ) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

( 31 ) Uredba Sveta (ES) št. 1435/2003 z dne 22. julija 2003 o statutu evropske zadruge (SCE) (UL L 207, 18.8.2003, str. 1).

Top

Full & Egal Universal Law Academy