EUR-Lex -  62001CC0332 - SL

SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA

F. G. JACOBSA,

predstavljeni 22. januarja 2004(1)

Zadeva C-332/01

Helenska republika

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

1.        V tej zadevi Helenska republika predlaga razglasitev delne ničnosti Odločbe Komisije 2001/557/ES z dne 11. julija, s katero je bilo ukinjeno financiranje Skupnosti določenih izdatkov držav članic na podlagi Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) (v nadaljevanju: odločba ali sporna odločba)(2).

2.        Helenska republika izpodbija zlasti to, da je Komisija iz financiranja Skupnosti ukinila izdatke v sektorjih bombaža, olivnega olja, rozin ter ovac in koz.

3.        Pred podrobnim preizkusom zahtevkov in trditev Helenske republike bi bilo koristno določiti glavne značilnosti pravnega okvira, ki ureja financiranje skupne kmetijske politike in postopek potrditve obračunov v okviru Sklada.

 Pravni okvir

 Glavni predpisi Skupnosti

4.        Osnovna pravila o financiranju skupne kmetijske politike so določena v Uredbi št. 729/70(3), ki določa, da EKUJS financira skupne ukrepe, sprejete za uresničitev ciljev iz člena 33(1)(a) ES, vključno z intervencijami za stabilizacijo kmetijskih trgov, ki se izvajajo skladno s predpisi Skupnosti v okviru skupne ureditve kmetijskih trgov.(4)

5.        Člen 5 Uredbe št. 729/70 določa potrditev obračunov, ki jih predložijo nacionalni organi, pooblaščeni za izvedbo izdatkov v zvezi s transakcijami, upravičenimi do financiranja EKUJS („plačilne agencije“). Člen 5(2)(c), prvi pododstavek, Komisiji izrecno nalaga, da iz financiranja Skupnosti ukine izdatke, ki niso bili izvedeni skladno s predpisi Skupnosti.

6.        Člen 5(2)(c) nadalje določa:

7.        „Pred vsakršno odločitvijo o zavrnitvi financiranja se rezultati preverjanj Komisije in odgovori zadevne države članice pisno sporočijo, zatem pa si obe stranki prizadevata doseči sporazum o nadaljnjem ukrepanju.

8.        Če ne dosežeta takega sporazuma, lahko država članica zahteva, da se začne postopek za dosego soglasja med obema stališčema v štirih mesecih, katerega rezultati se povzamejo v poročilu, ki se ga predloži v pregled Komisiji, preden se odloči o zavrnitvi financiranja.

9.        Komisija ovrednoti zneske, ki naj se ukinejo, zlasti ob upoštevanju ugotovljene stopnje neskladnosti. Komisija upošteva naravo in resnost kršitve in finančno izgubo, ki jo utrpi Skupnost.

Zavrnitev financiranja se ne sme nanašati na izdatke, ki se izvedejo prej kot štiriindvajset mesecev pred pisnim sporočilom Komisije zadevni državi članici o rezultatih njenih preverjanj. […]“(5)

10.      Člen 8(1) Uredbe št. 729/70 zavezuje države članice k sprejetju potrebnih ukrepov, da se prepričajo o pravilnem izvrševanju ukrepov, ki jih financira EKUJS, da preprečijo nepravilnosti in da se izterjajo tako izgubljeni zneski. V večini kmetijskih sektorjev posebna pravila prava Skupnosti podrobno določajo ukrepe, ki jih morajo sprejeti države članice za izpolnitev svojih splošnih obveznosti na podlagi člena 8(1).(6)

11.      Na podlagi člena 9 Uredbe št. 729/70 je Komisija pooblaščena za sprejetje določenega števila ukrepov, namenjenih preverjanju in dopolnjevanju informacij in dokumentov, ki so jih zagotovili organi držav članic. Lahko, na primer, izvede kontrole na kraju samem, ima dostop do vseh knjig in vseh drugih dokumentov v zvezi z izdatki, ki jih financira EKUJS, in lahko opravi preiskave ali se z državami članicami dogovori, da bodo opravile take preiskave in kontrole.

12.      Člen 8(1), prvi pododstavek, Uredbe (ES) št. 1663/95 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe št. 729/70 v zvezi s postopkom za potrditev obračuna Jamstvenega oddelka EKUJS,(7) če je upošteven, določa:

„Kadar pri poizvedbi Komisija oceni, da izdatek ni bil izveden v skladu s pravili Skupnosti, zadevni državi članici sporoči svoje ugotovitve, korektivne ukrepe, ki naj se izvedejo, da bi v prihodnje zagotovili skladnost s pravili, in oceno katerega koli izdatka, ki ga predlaga za izključitev v skladu s členom 5(2)(c) Uredbe št. 729/70. Sporočilo se sklicuje na to uredbo. […]“

 Razlaga glavne zakonodaje s strani Sodišča

13.      Sodišče je razvilo številna načela, ki se upoštevajo, ko države članice izpodbijajo zakonitost odbitkov, ki jih izvede Komisija.

14.      Prvič, jasno je, da lahko Komisija na podlagi Uredbe št. 729/70 obremeni EKUJS samo z zneski, plačanimi v skladu s pravili, ki veljajo v različnih kmetijskih sektorjih,(8) in da mora zato zavrniti financiranje izdatkov, če ugotovi obstoj nepravilnosti.(9) namen postopka za potrditev obračunov EKUJS, ki je preverjanje, ali so bili povračila in intervencije opravljeni v skladu s pravili Skupnosti, in zato zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev gospodarskim subjektom, bi bil ogrožen, če bi se lahko Komisija po ugotovitvi nepravilnosti nacionalne prakse sklicevala na diskrecijsko pravico za sprejetje ali zavrnitev financiranja Skupnosti glede na njegove bolj ali manj resne učinke na finančni načrt EKUJS.(10) Zato države članice nosijo breme za vsak drug plačani znesek, zlasti za zneske, za katere so nacionalni organi napačno šteli, da so jih v okviru te skupne ureditve pooblaščeni plačati.(11)

15.      Podrobneje člen 8(1) Uredbe št. 729/70 državam članicam nalaga splošno obveznost sprejetja ukrepov, da se prepričajo, da so ukrepi, ki jih financira sklad, dejansko izvedeni in pravilno izvršeni, da preprečijo in odpravljajo nepravilnosti ter da se izterjajo zneski, izgubljeni zaradi nepravilnosti ali malomarnosti, čeprav poseben akt Skupnosti izrecno ne predvideva sprejetja takega nadzornega ukrepa. Po drugi strani, gledano z vidika dolžnosti lojalnega sodelovanja s Komisijo, določenega v členu 10 ES, zlasti v zvezi s pravilno uporabo sredstev Skupnosti, iz te določbe izhaja, da so države članice dolžne uvesti upravne kontrole in kontrole na kraju samem, s čimer zagotovijo, da so pravilno izpolnjeni vsebinski in formalni pogoji za dodelitev zadevnih premij. Te kontrole morajo biti izvedene tako, da ni nobenega dvoma v pravilnost izdatkov, naloženih EKUJS(12). Če uredba določa posebne nadzorne ukrepe, so jih države članice dolžne uporabiti, ne da bi bilo treba preizkusiti utemeljenost njihovega ugovora, da je drug sistem nadzora učinkovitejši.(13)

16.      Glede dokaznega bremena je sicer res, da mora Komisija svojo odločbo, s katero zavrne obremenitev EKUJS za izdatke, ki jih je izvedla država članica, utemeljiti tako, da predloži dokaz resnega in razumnega dvoma glede obstoja ali primernosti kontrol, opravljenih v navedeni državi članici, vendar pa ni zavezana izčrpno dokazati, da so bile kontrole neprimerne ali da obstajajo nepravilnosti v številkah, ki jih je sporočila ta država, niti navesti podrobnosti o nezadostnosti teh kontrol ali da predloženi podatki niso bili točni: država članica je tista, ki lahko najbolje zbere in preveri podatke, potrebne za potrditev obračunov EKUJS, in katere dolžnost je posledično, da predloži najpodrobnejši in popolni dokaz o tem, da je opravila kontrole ali da so njene številke točne, ter v skrajnem primeru, da trditve Komisije niso točne.(14) Zadevna država članica ne more ovreči ugotovitev Komisije, ne da bi svoje trditve podprla z dokazi, ki dokazujejo obstoj zanesljivega in delujočega nadzornega sistema.(15)

17.      Poleg tega mora država članica v skrajnem primeru dokazati, da je Komisija storila napako glede finančnih posledic, ki nastanejo zaradi zatrjevanih kršitev.(16) Če Komisija ugotovi, da ni zadostnih nadzornih postopkov, lahko zavrne, da EKUJS prevzame celoto zadevnih izdatkov.(17) Če si je Komisija, namesto da bi zavrnila vse izdatke, ki jih zadeva kršitev, prizadevala vzpostaviti pravila za različno obravnavanje kršitev glede na obseg pomanjkljivosti pri kontrolah in stopnjo tveganja za EKUJS, mora država članica dokazati, da so ta merila samovoljna in nepravična.(18)

18.      Glede obveznosti obrazložitve odločbe glede potrditve obračunov je treba obrazložitev šteti za zadostno, če je bila država članica, na katero je bila odločba naslovljena, tesno povezana s postopkom priprave te odločbe in je vedela – na primer iz zbirnega poročila ali iz dopisovanja s Komisijo – za razloge, zaradi katerih je Komisija menila, da bremena sporne vsote ne sme prenesti na EKUJS.(19)

19.      Glede obveznosti Komisije na podlagi člena 8(1) Uredbe št. 1663/95 in člena 5(2)(c) Uredbe št. 729/70 člen 8(1), prvi pododstavek, dopolnjuje člen 5(2)(c) tako, da določa zahteve, ki jih mora izpolnjevati „pisno sporočilo [Komisije] zadevni državi članici o rezultatih kontrol, [ki jih je opravila]“, v smislu slednje določbe.(20) To sporočilo mora zato navesti korektivne ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da bi v prihodnje zagotovili skladnost s pravili in z oceno kateregakoli izdatka, ki ga lahko Komisija predlaga za izključitev, in sklic na Uredbo št. 1663/95; državi članici se mora dati rok dveh mesecev, da nanj odgovori.

20.      Cilj zahtev, ki jih nalagajo zgoraj navedene določbe, je zadevnim državam članicam omogočiti, da se natančno prepričajo o datumu, od katerega se mora računati časovna omejitev; cilj tega zastaralnega roka je zavarovati države članice pred pravno negotovostjo, ki bi obstajala, če bi Komisija lahko izpodbijala izdatke, izkazane več let pred sprejetjem odločbe o skladnosti.(21) Država članica pa lahko varstvo tega obdobja zahteva samo, če izpolnjuje svoje obveznosti na podlagi zakonodaje Skupnosti, predvsem v zvezi s spontanim sporočanjem podatkov, ki so potrebni za preverjanje. Zato država članica pri preverjanju, ali je bil ta rok 24 mesecev spoštovan, ne more upoštevati samo datuma izkazanih izdatkov, ne da bi upoštevala datum, ko je Komisiji sporočila upoštevne in zadostne informacije o teh izdatkih, s čimer bi slednji omogočila izvedbo potrditve obračunov.(22)

 Smernice Komisije

21.      Dokument Komisije VI/5330/97 z dne 23. decembra 1997(23) (v nadaljevanju: smernice) vsebuje smernice, ki jim institucija namerava slediti pri uporabi finančnih popravkov v okviru postopka potrditve obračunov jamstvenega oddelka EKUJS.

22.      Na podlagi teh smernic mora Komisija zavrniti financiranje določenega izdatka, če ugotovi, da ni bil v skladu s pravili Skupnosti. Če država članica ne spoštuje pravil Skupnosti, ki so namenjena preverjanju upravičenosti zahtevkov za pomoč, bi zavrnitev Komisije, da financira vse zadevne izdatke, v nekaterih primerih pomenila, da bi zavrnjeni izdatki verjetno presegli finančno izgubo, ki jo utrpi Skupnost. V takih primerih je treba izgubo oceniti. V skladu s členom 5(2)(c) Uredbe št. 729/70 mora biti stopnja popravka jasno povezana z verjetno izgubo. Obstajati mora resna pomanjkljivost pri uporabi izrecnih pravil Skupnosti, ki mora EKUJS izpostavljati dejanskemu tveganju za izgubo ali nepravilnost.

23.      Priloga 2 se nanaša na finančne posledice nepravilnosti kontrol, ki jih opravijo države članice za potrditev zgoraj navedenih obračunov. V ta namen smernice razlikujejo med dvema kategorijama kontrol:

–        Ključne kontrole, ki so fizične in upravne kontrole za preverjanje vsebinskih elementov, zlasti obstoja temelja zahtevka, pogojev glede količine in kakovosti, vključno s spoštovanjem rokov, zahtev glede pridelka, obdobij obvezne reje itn. Izvedejo se na kraju samem in z navzkrižnimi preverjanjem neodvisnih podatkov, kot so zemljiški katastri.

–        Pomožne kontrole so upravne operacije, potrebne za pravilno obravnavanje zahtevkov, kot so preverjanje, da so bili pravočasno predloženi, ugotavljanje dvojnih zahtevkov za isti predmet, analiza tveganja, uporaba sankcij in ustrezen nadzor postopkov.

24.      Smernice določajo, če ni izvedena ena ali več ključnih kontrol oziroma so izvedene slabo ali tako redko, da so neučinkovite pri določanju, ali so zahtevki upravičeni in ali je pri preprečevanju nepravilnosti treba uporabiti 10 % popravek, ker se lahko razumno sklepa, da obstaja visoko tveganje za pomembne izgube EKUJS. Če so bile izvedene vse ključne kontrole, vendar ne v številu, pogostnosti ali intenzivnosti, ki jih zahtevajo predpisi, je treba uporabiti 5 % popravek, ker se lahko razumno sklepa, da zahtevki ne zagotavljajo pričakovane stopnje jamstva, da so zahtevki vloženi po predpisih, in da je tveganje za EKUJS pomembno. Če je država članica ustrezno opravila ključne kontrole, vendar popolnoma opustila izvedbo pomožnih kontrol, je treba uporabiti 2 % popravek, ker je manj tveganja za izgubo EKUJS in je kršitev manj resna. Če ni obstajalo izvajanje sistema nadzora ali je bil ta resno neustrezen ter obstajajo indici zelo pogostih nepravilnosti in malomarnosti pri boju zoper nepravilne ali goljufive prakse, se izvede popravek v višini 25 %, ker je mogoče na podlagi razumne presoje izhajati iz tega, da bi svoboda nekaznovanega vlaganja nedopustnih zahtevkov privedla do izjemno visokih izgub za EKUJS.

25.      Merila za uporabo pavšalnih popravkov, določena v smernicah Komisije, je Sodišče večkrat proučilo. Iz sodne prakse jasno izhaja, da Sodišče ta merila šteje za veljavna.(24)

 Postopek

26.      V tej zadevi so bili razlogi, na katerih je Komisija utemeljila svojo zavrnitev povrnitve izdatkov, določeni v Rapport de synthèse (Zbirnem poročilu), ki ga je Komisija izdala 19. junija 2001(25) po postopku posredovanja, ki ga zahteva člen 5(2)(c) Uredbe št. 729/70.

 Zavrnitev izdatkov v sektorju bombaža

 Upoštevna zakonodaja

27.      Med nastankom upoštevnih dejstev sta sistem pomoči za proizvodnjo bombaža urejali zlasti, najprej, Uredba št. 1554/95 o določitvi splošnih pravil sistema pomoči za bombaž in o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2169/81,(26) nato pa Uredba št. 1201/89 o podrobnih pravilih za uporabo programa pomoči za bombaž.(27)

28.      Člen 8 Uredbe št. 1554/95 določa:

„Ob upoštevanju napovedi pridelka se pred 1. oktobrom […] pripravi ocenjeno proizvodnjo bombaža iz člena 5(3).

Da bi pripravili te ocene, je treba vzpostaviti sistem izjav o posejanih površinah.“

29.      Člen 8(1) Uredbe št. 1201/89 določa:

„Vsako leto vsi pridelovalci bombaža predložijo izjavo o posejanih površinah pred datumom, ki ga določi zadevna država članica, in, razen v primeru višje sile, najpozneje do 1. julija.

V primeru Helenske republike pa se za leto 1996 datum 1. julij nadomesti s 1. avgustom.“

30.      Člen 12(1)(a) Uredbe št. 1201/89 določa:

„Inšpekcijski organ, ki ga v ta namen imenuje država članica proizvajalka, preveri […] točnost izjav o posejanih površinah s kontrolo, pri kateri vzame vzorce na kraju samem, ki se nanaša na vsaj 5 % izjav.“

31.      Preambula k Uredbi št. 1437/96,(28) ki je uvedla drugi pododstavek člena 8(1) Uredbe št. 1201/89, navaja:

„[…] člen 8(1) Uredbe Komisije (EGS) št. 1201/89 […] predvideva, da morajo vsi pridelovalci bombaža vsako leto predložiti izjavo o posejanih površinah pred datumom, ki ga določi zadevna država članica, in, razen v primeru višje sile, najpozneje do 1. julija; […] so stavke javnih služb v Helenski republiki resno zmotile predložitev navedenih izjav za leto 1996;

[…] je treba zato za leto 1996 in v primeru Helenske republike določiti poznejši rok od 1. julija;

[…](29)

 Ugotovitve Komisije in zahtevki Helenske republike

32.      Zbirno poročilo navaja, (i) da na kraju samem ni bilo kontrol izjav o površinah, posejanih z bombažem, v upravnih okrožjih (nomoi)(30) Serrai in Drama za tržno leto 1995/96 zaradi pomanjkanja osebja in (ii) da je bila kontrola izjav o posejanih površinah v upravnih okrožjih Voiotia in Imathia za tržno leto 1996/1997 opravljena prepozno zaradi stavke inšpektorjev. Zato je kršen člen 12(1)(a) Uredbe št. 1201/89, ki predpisuje inšpekcije, ki se nanašajo na vsaj 5 % izjav. Zato je Komisija predlagala popravek v višini 4.163.259.550 GRD, kar pomeni 10 % vseh izdatkov, v zvezi s katerimi so bile ugotovljene napake.

33.      Ker odločba nalaga zgoraj navedene finančne odbitke v sektorju bombaža, Helenska republika trdi, da jo je treba razveljaviti ali, podredno, spremeniti, tako da se odbitek zniža na 2 % prijavljenih izdatkov.

 Odsotnost kontrol v upravnih okrožjih Serrai in Drama

34.      Medtem ko Helenska republika priznava, da v upravnih okrožjih Serrai in Drama ni bilo kontrol, trdi, da je razlaga člena 12(1)(a) Uredbe št. 1201/89, ki jo je opravila Komisija, napačna. V zbirnem poročilu je Komisija navedla, da morajo biti kontrole, na katere se sklicuje člen 12(1)(a), reprezentativne; zato se ne sme izpustiti nobenega nomosa. Helenska republika, nasprotno, trdi, da ta določba zahteva samo, da se kontrole nanašajo na 5 % izjav o posejanih površinah. Za tržno leto 1995/1996 je bilo prejetih 119.942 izjav in opravljenih 8.299 kontrol, kar ustreza 6,9 % izjav. Čeprav v upravnih okrožjih Serrai in Drama ni bilo kontrol, so bile kontrole zato povsem reprezentativne. Poleg tega bi bila razlaga s sklicevanjem na nomos v nasprotju z načelom enakega obravnavanja, ker ostale države članice nimajo enakih nacionalnih upravnih enot. Tudi če bi bilo točno, da člen 12(1)(a) zahteva kontrole, ki se nanašajo na 5 % dane upravne enote, ta enota ne bi smela biti nomos, ampak regija ali geografsko ozemlje.

35.      Poleg tega Helenska republika navaja, da je dejstvo, da ni bilo kontrol v upravnih okrožjih Serrai in Drama, posledica začasnega pomanjkanja osebja, ta problem pa se je pozneje razrešil tako, da se je v teh upravnih okrožjih nadaljevalo s kontrolami. Iz načel dobre vere in sorazmernosti izhaja, da strogih popravkov, ki jih nalaga Komisija, ni mogoče upravičiti s takimi kratkotrajnimi okoliščinami.

 Prepozne kontrole v upravnih okrožjih Voiotia in Imathia

36.      Helenska republika trdi, da Uredba št. 1201/89 ne določa roka za kontrole na kraju samem; edina zahteva, ki izhaja iz predpisa je, da morajo biti kontrole opravljene v primernem času, in sicer takrat, ko je zanesljivo, da je bila kontrolirana površina posejana. To obdobje lahko traja od avgusta do aprila, ker se lahko posejano površino tudi po tem, ko je bil bombaž obran, določi na podlagi stebel, ki ostanejo v zemlji. Kontrole, ki so se izvajale, so bile septembra, oktobra in novembra skoraj opravljene.

37.      Podredno Helenska republika priznava, da so bile v določenih upravnih okrožjih zamude, vendar trdi, da jih je treba pripisati višji sili, in sicer divjim stavkam več kot 95 % zaposlenih agencije za bombaž.

 Presoja

38.      Glede odsotnosti kontrol v upravnih okrožjih Serrai in Drama se strinjam s Helensko republiko, da je naravno branje člena 12(1)(a), da mora organ z vzorčenjem izbrati vsaj 5 % vseh prejetih izjav. Zahteva po vzorčenju bi morala zagotoviti, da bodo sčasoma verjetno vse površine iz pristojnosti danega organa predmet kontrol. Druga razlaga ima tudi to slabost, da bi se bilo treba odločiti, katera regionalna enota je ustrezna; kot navaja Helenska republika, taka zahteva ne more biti nepravična. Določbe člena 12(1)(a) je mogoče primerjati z določbami člena 6(2) Uredbe št. 2911/90(31), ki izrecno določa, da se morajo kontrole nanašati na reprezentativni odstotek prijav pridelka v sektorju rozin v „vsaki pristojni upravni enoti“.

39.      Na podlagi dokumentov, predloženih Sodišču, pa se zdi, da Helenska republika ni zadovoljivo uporabila tega sistema. V vlogi je preglednica, ki kaže, da po navedbah Helenske republike 6,9 % prijav, glede katerih so bile izvedene kontrole, vključuje 1.101 prijav za upravno okrožje Serrai (od skupno 10.874) in 325 za upravno okrožje Drama (od skupno 3.222), ki so bile z vzorčenjem izbrane za kontrolo. Zato se zdi, da so bile prijave za ti dve upravni okrožji vključene v postopek izbire z vzorčenjem. Zdi pa se sprejemljivo, da nobena od površin, ki jih pokrivajo tako izbrane prijave, dejansko ni bila kontrolirana. Očitno je v nasprotju s smislom upoštevnih predpisov, ki zahtevajo kontrole natančno določenega odstotka izjav o posejanih površinah, da bi država članica, ki je z vzorčenjem izbrala prijave, da bi iz postopka kontrole izključila vse tako izbrane izjave o posejanih površinah v dveh celotnih upravnih enotah. Iz sodne prakse Sodišča izhaja, da mora zadevna država članica predložiti najpodrobnejši in popolni dokaz, da je izvedla kontrole oziroma da so njene številke točne, in da država članica ne more izpodbijati ugotovitev Komisije le s trditvami, ki niso utemeljene z dokazom o obstoju zanesljivega in delujočega nadzornega sistema.(32). Očitno bi bilo v nasprotju s temi načeli, če bi se država članica lahko zanesla na izbirne kontrole, če so predpisane kontrole z vzorčenjem.

40.      V zvezi s prepoznimi kontrolami v upravnih okrožjih Voiotii in Imathii se nagibam k mnenju Helenske republike, da je razumna razlaga, ker člen 12(1)(a) izrecno ne nalaga roka za kontrole, da je treba kontrole izvesti do datuma, do katerega je zanesljivo, da je bila kontrolirana površina posejana; zato ni nujno potrebno, da se te kontrole opravijo pred žetvijo (kot se zdi, da predlaga Komisija), ker bi lahko, kot trdi Helenska republika, kontrola, izvedena po žetvi, imela enak rezultat, če bi stebla bombaževca ostala v zemlji.

41.      Zdi pa se, da Komisija kljub večkratnim zahtevam ni prejela nobene informacije ali dokumenta, ki bi izkazoval, da so bile kontrole opravljene, čeprav (v skladu z njeno razlago) prepozno. Ker iz ustaljene sodne prakse izhaja, da država članica ne more izpodbijati ugotovitev Komisije, ne da bi svoje trditve utemeljila z dokazi o obstoju zanesljivega in delujočega nadzornega sistema,(33) Helenska republika s tem tožbenim razlogom ne more uspeti.

42.      V zvezi z argumentom višje sile se mi zdi, da obstaja določena zmeda glede datumov. Helenska republika svoji tožbeni vlogi prilaga listine, ki izhajajo iz sindikata delavcev na področju bombaža, kot dokaz napovedane stavke z udeležbo, ki je v petih dneh presegla 95 % delavcev. Zdi se, da so te listine edini dokaz stavke, na katero se sklicuje Helenska republika, predložen Komisiji, in to šele po tem, ko je bila tožba vložena. Vse listine v tej prilogi so iz leta 1995 in se nanašajo na obdobje od avgusta do oktobra istega leta, medtem ko se kritika Komisije nanaša na prepozne kontrole, opravljene od decembra 1996 do februarja/marca 1997. Ker je stavka iz leta 1996 sporna, bi bilo poleg tega lahko pomembno, da je bila na splošno v časovni razpored vnesena določena prožnost, da bi se upoštevalo njene učinke: glej drugi pododstavek člena 8(1) Uredbe št. 1201/89(34). V vsakem primeru in kljub utemeljenosti njenega argumenta višje sile (ki se na prvi pogled ne zdi prepričljiv) je zopet jasno, da Helenska republika ni uspela zadostno izpodbijati ugotovitev Komisije; zato tudi s tem glavnim delom zahtevka ni uspela.  

 Zavrnitev izdatkov v sektorju oljčnega olja

 Upoštevna zakonodaja

43.      Uredba št. 154/75 predvideva uvedbo registra pridelovalcev oljk v državah članicah proizvajalkah olijčnega olja.(35) V skladu s členom 1 te uredbe mora register, v primeru Helenske republike do 31. oktobra 1988, zajeti vsa posestva z nasadi oljk na njenem ozemlju in zagotoviti določene podrobne informacije, ki jih je treba posodabljati v rednih časovnih presledkih.

44.      Člen 16(1) Uredbe št. 2261/84 o določitvi splošnih pravil dodeljevanja pomoči za proizvodnjo olijčnega olja in pomoči organizacijam proizvajalcev olijčnega olja(36) podrobneje določa, da morajo države članice izdelati in sproti dopolnjevati trajne računalniške datoteke s podatki o proizvodnji oljk in oljčnega olja. Informacije, ki jih morajo vsebovati zgoraj navedene datoteke, so naštete v členu 16(2).

45.      Člen 11(2), prvi pododstavek, Uredbe št. 3061/84(37) o podrobnih pravilih za uporabo sistema proizvodne pomoči za olivno olje predvideva, da morajo biti vsi elementi računalniških datotek pripravljeni za uporabo pred 31. oktobrom 1990. 

 Ugotovitve Komisije in zahtevki Helenske republike

46.      V skladu z zbirnim poročilom in predhodnim dopisovanjem so revizije, opravljene v Helenski republiki maja 1996, razkrile različne pomanjkljivosti, in predvsem dejstvo, da registri pridelovalcev oljk in računalniške datoteke, ki jih zahtevajo predpisi, še vedno niso bili vzpostavljeni. Zato je Komisija (v svojih prejšnjih odločbah) predlagala popravke za tržna leta 1992/93, 1993/94 in 1994/95. Glede tržnih let 1995/96 in 1996/97 je Komisija po sestanku z grškimi organi sklenila, da glavna težava, čeprav je prišlo do izboljšav v kontrolnem sistemu, ni bila odpravljena. Zato je Komisija v tej odločbi predlagala 5 % popravek, ki se je nanašal na celoto 17.308.535.972 GRD, za izdatke, ki jih je Helenska republika prijavila za zadevna leta.

47.      Prvi glavni tožbeni razlog Helenske republike je, da je treba izpodbijano odločbo razglasiti za nično, ker je Komisija napačno razlagala in uporabila člen 5(2)(c), četrti pododstavek, Uredbe št. 729/70(38) in smernice(39). Helenska republika trdi, da se je Komisija zmotila na v dveh pogledih.

48.      Prvič, Komisija je svoj popravek utemeljevala na kontrolah, ki jih je v Helenski republiki izvedla leta 1996 in na katerih so temeljili že popravki prejšnjih let. Komisija je zato predvidevala, da so zaključki, do katerih je prišla takrat, ostali veljavni za naslednja leta, vključno z obdobji po kontrolah. Izvedba popravkov na taki podlagi je nesprejemljiva, zlasti ker Sodišče priznava, da se taka praznina lahko prekine z uporabo zanesljivega alternativnega sistema, če kontrolnega sistema v dani državi članici iz objektivnih razlogov ni mogoče uporabiti. Poleg tega pristop Komisije vodi do naložitve zamudnih sankcij pri vzpostavitvi registra pridelovalcev oljk, za kar Komisija na podlagi člena 5(2)(c) ni pooblaščena; če bi Komisija želela Helensko republiko kaznovati za zamudo pri vzpostavitvi navedenega registra, bi bil pravilen način za to uvedba postopka ugotavljanja kršitev.

49.      Drugič, Komisija je naložila popravke za vsa leta, za katera so bili prijavljeni izdatki v zadevnem sektorju na podlagi edinega razloga, da kontrolni sistem ni bil popolnoma uporabljen, ne da bi bil predložen dokaz o finančni izgubi, ki jo je utrpela Skupnost, kot to zahteva člen 5(2)(c), četrti pododstavek. Podrobneje, smernice zahtevajo, da je treba, če so zadevne pomanjkljivosti posledica tega, da država članica ni sprejela ustreznega kontrolnega sistema, uporabiti popravek „za vse izdatke, za katere se je uporabljal ta sistem“. Helenska republika meni, da morajo „vsi izdatki“ pomeniti vse izdatke za zadevno tržno leto in za obdobje, ki je bilo predmet kontrol. Vsaka drugačna razlaga ne bi upoštevala izboljšav, ki jih države članice prispevajo k danemu sistemu. V tem primeru pa, medtem ko je Komisija priznala, da so bile v letih po reviziji leta 1996 v sistemu nadzora Helenske republike pomembne izboljšave, je kljub temu uporabila enako stopnjo odbitka kot v prejšnjih letih.

50.      Drugi glavni tožbeni razlog Helenske republike je, da izpodbijana odločba ni bila obrazložena oziroma da so bili razlogi navedeni nezadostno, v nasprotju s členom 253 ES. Zdi se, da Helenska republika želi ta tožbeni razlog utemeljiti s tem, da Komisija ni zares upoštevala različnih izboljšav v sistemu, ki so ji jih sporočili grški organi; če je to res storila, bi morala priznati, da ni bilo nobenega tveganja za sredstva EKUJS, in ne bi smela naložiti finančnih popravkov. Helenska republika omenja različne izboljšave, zdi pa se, da nobena od njih ne pomeni dokončne vzpostavitve registra pridelovalcev oljk in računalniških datotek kot takih. Helenska republika zaključuje, da noben del njenih izdatkov v sektorju olivnega olja ne bi smel biti zavrnjen; v vsakem primeru so pomanjkljivosti, ki ostajajo, le osamljeni primeri tehničnih težav in v skladu z načelom sorazmernosti ne upravičujejo popravka, višjega od 2 %. Ker je bila Komisija drugačnega mnenja, je netočno presodila dejstva, o katerih je bila obveščena, in je kršila zahtevo po obrazložitvi iz člena 253 ES.

 Presoja

51.      Priznavam, da bi bila na prvi pogled trditev Helenske republike, da Komisija ne bi smela uporabiti popravka, ki je temeljil na kontrolah, opravljenih pred zadevnimi izdatki, lahko v določeni meri utemeljena. Vendar iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, ne menim, da bi bil ta argument v tem primeru prepričljiv; zato v nadaljevanju ne bom več obravnaval podrobnosti splošne utemeljenosti te trditve.

52.      Dejstvo, da Helenska republika ni vzpostavila registra pridelovalcev oljk niti računalniških datotek, predvidenih s predpisi, ki se uporabljajo, ima dolgo zgodovino: nastanek obveznosti Helenske republike, da vzpostavi tak register, sega v leto 1988, in tiste, da vzpostavi računalniške datoteke, v leto 1990. Generalni pravobranilec Fennelly je pristop grških oblasti glede vzpostavitve registra pridelovalcev oljk in računalniških datotek opisal kot „otopelega“ v okviru neuspelega poskusa Helenske republike, da izpodbija odločbo, ki jo je leta 1993 sprejela Komisija in s katero je znižala znesek pomoči, plačane za izdatke v letu 1990.(40) V drugem neuspelem poskusu, da bi izpodbijala kasnejšo odločbo, ki je bila sprejeta leta 1994 in je znižala znesek pomoči, plačane za izdatke v letu 1991, je Sodišče potrdilo svojo prejšnjo zavrnitev trditve Helenske republike, da je bilo do zahtevanega datuma nemogoče vzpostaviti register pridelovalcev oljk, in razsodilo, da zamude pri vzpostavitvi računalniških datotek ni mogoče upravičiti tako, kot zatrjuje Helenska republik.(41) Najbolj nedavno, v neuspelih poskusih pri izpodbijanju odločb, ki so bile sprejete v letih 1992 in 1993, je Sodišče ponovilo svojo zavrnitev trditve Helenske republike, da je bilo nemogoče, da bi izpolnila predpisane obveznosti v zvezi z vzpostavitvijo registra in datotekami.(42)

53.      Lahko omenim, da Helenska republika ne trdi, da je do zdaj vzpostavila register pridelovalcev oljk in zahtevane računalniške datoteke. V teh okoliščinah se ne more pritoževati, da Komisija ni ponovila kontrol, ki so prvotno razkrile njihovo odsotnost. Opomniti je treba, da Komisija ni zavezana izčrpno izkazati nepravilnosti, na katere se opira, če lahko predloži dokaz resnega in razumnega dvoma glede njih.(43) Glede argumenta, da izvedba popravkov v tem okviru pomeni isto kot naložiti sankcijo, ki presega pooblastila Komisije, se obračam na sodbo Helenska republika proti Komisiji (C-247/98)(44), v kateri je Sodišče navedlo, da je Komisija obvezana izvesti finančni popravek, če izdatki, katerih financiranje se zahteva, niso bili izvedeni v skladu s pravili Skupnosti, in da tak finančni popravek, ker je namenjen izogibanju obremenitve EKUJS z zneski, ki niso služili financiranju cilja, ki ga zasleduje zadevna ureditev Skupnosti, torej ne pomeni sankcije. Zato je treba prvi glavni del prvega tožbenega razloga Helenske republike zavrniti.

54.      V zvezi s trditvijo, da Komisija ni bila upravičena naložiti popravka za vsa leta, za katera so bili prijavljeni izdatki, ker ni dokazana finančna izguba, ki jo je utrpela Skupnost, bi se zopet obrnil na sodno prakso, iz katere jasno izhaja, da je dolžnost zadevne države članice, da predloži najpodrobnejši in popolni dokaz netočnosti trditev Komisije.(45) Kot trdi Komisija, dokler glavni elementi nadzora pomoči, in sicer register pridelovalcev oljk in računalniške datoteke, ne bodo popolnoma vzpostavljeni, ostaja tveganje za izgubo Skupnosti visoko. V vsakem primeru je v skladu s smernicami Komisije, ki jih navaja Helenska republika, upravičen popravek v višini 10 %, „če se ne uporabi eden ali več ključnih nadzorov“. Iz tega bi bilo treba sklepati, da bi bila stopnja odbitka 10 % primerna za sankcioniranje tega, da veliko kasneje od ustreznega roka nista bila vzpostavljena ključna elementa kontrolnega sistema v sektorju olivnega olja; vendar je Komisija upoštevala določene izboljšave in je očitno znižala popravek 10 %, ki ga je prvotno predlagala, na 5 %. Posledično je treba drugi glavni del prvega tožbenega razloga Helenske republike zavrniti.

55.      V zvezi s trditvami Helenske republike, da Komisija v nasprotju s členom 253 ES ni ali ni zadostno obrazložila svoje odločbe, velja na podlagi ustaljene sodne prakse, da je treba obrazložitev odločbe šteti za zadostno, če je država članica naslovnica te odločbe poznala razloge, zaradi katerih je Komisija menila, da spornega zneska ne sme naložiti EKUJS.(46) Ker Komisija ni skrivala razlogov, zaradi katerih je bolj ali manj nepretrgoma uporabila popravke za izdatke, izvedene od leta 1990, je zares nepošteno od Helenske republike, da se v tej fazi sklicuje na nevednost. V zvezi s trditvijo, da izboljšave sistema pomenijo, da ni bilo tveganja za sredstva EKUJS, je Sodišče odločilo, da morajo države članice, če uredba določa posebne nadzorne ukrepe, te uporabiti, ne da bi bilo treba presoditi utemeljenost njihovega vidika, da je drug sistem nadzora bolj – ali a fortiori enako – učinkovit.(47) Končno glede tega očitka menim, da sem trditev Helenske republike, da so nezadostnosti v tem sektorju le osamljeni primeri tehničnih težav, zadostno obravnaval. Zato je treba drugi tožbeni razlog Helenske republike zavrniti.

 Zavrnitev izdatkov v sektorju rozin

 Upoštevna zakonodaja

56.      Člen 1(1) Uredbe št. 2392/86 o vzpostavitvi registra vinogradov Skupnosti(48) nalaga državam članicam, proizvajalkam grozdja na prostem, da za svoje ozemlje vzpostavijo register vinogradov Skupnosti. V skladu s členom 4(4) iste uredbe je bil končni datum za vzpostavitev navedenega registra v Helenski republiki 31. december 2000.

57.      Člen 3(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 2911/90 o podrobnih pravilih za uporabo pomoči pri pridelavi nekaterih sort grozdja za sušenje(49) določa:

„Proizvajalci najpozneje 30 aprila vsako leto za naslednje tržno leto pri pristojnem organu, ki ga imenuje država članica, vložijo izjavo o pridelku [prijavo pridelka] za ozemlje, na katerem se nahajajo območja.“

58.      Člen 3(2) Uredbe št. 2911/90 določa, da morajo prijave pridelka vsebovati vsaj določeno število informacij, ki vključujejo:

„(b)      območja, zasajena z vinsko trto, na katerih se prideluje[jo] zadevni pridelek[i] (v hektarih in (arih)(50)) s katastri ali drugimi navedbami, ki jih prizna za enakovredne organ za preverjanje območij;

(c)      sorto uporabljenega grozdja in, v primeru sultanin, ali je vinograd prizadela trsna uš ali je bil v manj kot petih letih na novo posajen;

(d)      izjava pridelovalca, da zadevne površine ali proizvodi, ki se tam pridelujejo, niso predmet zahtevka za pomoč na podlagi drugih ureditev, zlasti tistih, ki jih predvideva Uredba (EGS) št. 797/85;

(e)      oceno pridelka, ki ga je mogoče pridelati“.

59.      Člen 6 Uredbe št. 2911/90, kolikor se nanaša na to zadevo, določa:

„1.      Države članice s preiskavami in kontrolami na kraju samem preverijo točnost informacij, ki so bile predložene v podporo prijavam pridelka in zahtevkom za pomoč in se nanašajo posebej na:

–        območja, prijavljena kot območja za pridelavo grozdja za sušenje;

–        točnost donosov, navedenih v zahtevku za pomoč;

–        dejansko sušenje vsaj 90 % sveže obranega grozdja na drugih območjih […]

Država članica z namenom kontrol navzkrižno preveri informacije, ki jih predložijo proizvajalci, s podatki iz registra vinogradov […]

2.      Države članice v skladu z odstavkom 3 organizirajo kontrole na kraju samem, ki se na področju vsake pristojne upravne enote nanašajo na reprezentativni odstotek prijav pridelka. […]

3.      Ko je bila prijava o pridelavi izbrana za kontrolo, so vse površine, obdelane z vinsko trto grozdja za sušenje, na katere se nanaša, predmet kontrole. Izmerijo se prijavljene površine in preveri se pridelek po upravičenih sortah grozdja.

[…]

Za vsako kontrolo se sestavi poročilo, ki navaja obiskane in izmerjene površine in parcele, merilne instrumente in ugotovitve.“

60.      Člen 1 Uredbe št. 1663/95(51) predvideva akreditacijo nacionalnih plačilnih agencij, pooblaščenih za izvedbo izdatkov v zvezi s transakcijami, ki so upravičene do financiranja Sklada. Člen 1(3) določa:

„Pred akreditiranjem katere koli plačilne agencije pristojni organ ugotovi, ali upravna in računovodska ureditev zadevnega organa vsebuje jamstva iz člena 4(1)(a) Uredbe (EGS) št. 729/70. Merila postavi država članica, pristojni organ jih uporabi za akreditacijo, za ta merila pa upošteva smernice Komisije, navedene v Prilogi. […]“

61.      Priloga določa številne posebne smernice za taka merila, pri čemer navaja, da so merila taka, da plačilna agencija dá zadostno zagotovilo za pravilno delovanje svoje upravne strukture in sistema notranje kontrole.

62.      Člen 1(2) Uredbe št. 1456/97 o določitvi za tržno leto 1997/1998 zneska pomoči za pridelavo grozdja, namenjenega za proizvodnjo določenih sort rozin,(52) predvideva, da ni treba plačati pomoči za pridelavo rozin na območjih, ki imajo donos na hektar pod določenim pragom. Njen člen 1(3) od držav članic zahteva, da sprejmejo vse ukrepe, potrebne za nadzor tega minimalnega donosa.

63.      Uredba št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino,(53) ki se je začela uporabljati 1. avgusta 2000,(54) spodbuja, da se na ravni države članice ali regije pripravi preglednica vinogradniškega potenciala.(55) Možnost poznejše odobritve nezakonito zasajenih površin, razširitev pravic do zasaditve ter podpore za prestrukturiranje in preusmeritev, ki jih predvideva ta uredba, je treba omejiti na tiste, ki bodo predložile to predhodno preglednico. Člen 16(2) določa, da morajo biti vse take preglednice sestavljene do 31. decembra 2001, če je država članica predvidela, da se lahko preglednice sestavijo na regionalni podlagi.

64.      Člen 2(3) Uredbe št. 1621/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 glede pomoči pri pridelavi grozdja za proizvodnjo nekaterih sort rozin(56) določa, da se za upravljanje programa pomoči uvede računalniška alfanumerična podatkovna zbirka, ki vsebuje določene predpisane informacije. Člen 13(1) od držav članic zahteva vzpostavitev podatkovne zbirke pred začetkom tržnega leta 2002/2003. Določa prehodno obveznost vložiti zahtevek za registracijo v podatkovno zbirko za tržna leta 1999/2000, 2000/2001 in 2001/2002 ter določa, da so sklici, ki se nanašajo na območje in identifikacijo parcel, vpisi katastrskih podatkov „ali druge navedbe, ki jih prizna za enakovredne odgovorni organ za preverjanje površin“. Člen 16(2) določa, da se navedena uredba uporablja od tržnega leta 1999/2000.

 Ugotovitve Komisije in zahtevki Helenske republike

65.      Zbirno poročilo navaja, da so kontrole na kraju samem leta 1998 v nomosu Héraklion pokazale nepravilnosti, prvič, v zvezi s kontrolami površin in sort grozdja, upravičenih do pomoči, nadalje v zvezi s kontrolami minimalnih donosov za sorte, upravičene do pomoči, ter v zvezi s sprejetjem in z uporabo kontrolnih sistemov.

66.      Komisija je v nomosu Héraklion na podlagi prvih dveh očitkov predlagala finančni popravek v višini 5 % prijavljenih izdatkov v tem sektorju za leto 1997 (za tržno leto 1996/1997), leto 1998 (za tržno leto 1997/1998) in leto 1999 (za tržno leto 1998/1999) ter na podlagi tretjega očitka v višini 2 % prijavljenih izdatkov v tem sektorju za leta 1997, 1998 in 1999 (za zgoraj navedena tržna leta) glede celotne Helenske republike. Skupni znesek teh popravkov znaša 3.144.838.970 GRD.

 Nepravilnosti pri kontrolah površin in upravičenih sort grozdja

67.      V skladu z zbirnim poročilom so bile opažene številne kršitve Uredbe št. 2911/90. Še posebej kontrole na kraju samem so pokazale, da informacije v zvezi s površinami iz kontrolnih poročil, prijav o pridelavi, zahtevkov za pomoč in izračun pomoči niso ustrezali dejanskemu stanju zemljišča. Ker na zemljišču ni bilo znakov, ki bi olajšali ugotavljanje istovetnosti površin, navedenih v kontrolnih poročilih, brez pomoči upravičenca ni bilo mogoče ugotoviti istovetnosti parcel. Poleg tega ni obstajala nobena dokumentacija, ki bi podrobneje določala obliko domnevno izmerjenih parcel ali rezultate meritev in merilne metode. Omenjene so tudi določene težave z nacionalnimi inšpektorji: neki inšpektor je uporabil izračun za merjenje kvadrata, čeprav oblika parcel ob ponovnih meritvah ni bila kvadratna niti pravokotna; nekateri inšpektorji so ignorirali navodila za svoje delo; nekatere kontrole so bile opravljene nerealno intenzivno (očitno je bilo 27 različnih parcel pregledanih v enem samem dnevu); in dve parceli sta bili v prahi. Splošneje, obstajala ni nobena dokumentacija v zvezi s kontrolami na kraju samem za sorte grozdja, upravičene do pomoči, in bolezni, kontrolna poročila so imela poznejši datum od datuma dostave grozdja in kontrolna poročila nacionalnih inšpektorjev so se popolnoma ujemala z izjavami upravičencev, medtem ko so kontrole, opravljene ob prisotnosti uslužbencev Skupnosti, izkazale neskladja za vsako izmerjeno parcelo pri vsakem od treh obiskanih kmetijskih gospodarstev. Končno, ni bilo učinkovitih navzkrižnih kontrol, s katerimi bi se izognili temu, da bi bila ista parcela predmet več kot enega zahtevka za pomoč.

68.      Helenska republika zatrjuje, da je Komisija napačno razlagala in uporabila člena 2 in 13(1) Uredbe št. 1621/1999, v povezavi s členom 16(2) Uredbe št. 1493/1999, ter nezadostno obrazložila odločbo, ker je napačno presodila dejstva, in da je treba zaradi tega sporno odločbo razglasiti za nično.

69.      V zvezi z domnevno nezadostnimi kontrolami površin in sort grozdja, upravičenih do pomoči, člen 16(2) Uredbe št. 1493/1999 določa rok 31. december 2001 za vzpostavitev preglednice obsega vinogradniških površin, člen 4(4) Uredbe št. 2392/86 pa Helenski republiki določa rok 31. december 2000 za vzpostavitev registra vinogradov Skupnosti. Člena 2(3) in 13(1) Uredbe št. 1621/1999 od držav članic zahtevata, da za upravljanje programa pomoči pred začetkom tržnega leta 2002/2003 uvedejo računalniško alfanumerično podatkovno zbirko. Člen 13(1) izrecno dopušča, da lahko države članice za kontrolo uporabijo „druge navedbe“. Natanko to je storila Helenska republika s tem, ko je uporabila podatke, ki so bili 12 let shranjeni pri direkcijah za razvoj podeželja, in izjave, ki so jih tem direkcijam od leta 1987 predložili proizvajalci in vsebujejo enakovredne informacije, ki omogočajo ugotavljanje istovetnosti površin. Sistem zagotavlja zadovoljivo stopnjo varstva sredstev Skupnosti. Zato obstaja očitna napaka v razlogih, na katerih je Komisija utemeljila svojo odločbo o naložitvi finančnih odbitkov, ker Helenska republika v upoštevnem obdobju ni bila zavezana vzpostaviti registra.

70.      Vsekakor nobena upravna ali postopkovna pomanjkljivost, kot je odsotnost spremljevalne dokumentacije v zvezi z meritvami ali obliko parcel, dejansko ni ogrozila sredstev Sklada in jo je treba poleg tega preizkusiti v okviru sprememb ali izboljšav, ki so bile izvedene v vmesnem času. Protislovja pri podatkih, ki se nanašajo na površine iz kontrolnih poročil, prijav pridelka in zahtevkov za pomoč, so osamljeni primeri očitne napake zaradi topografije in nedoločenih lastninskih pravic. Lokalni geodeti lahko ugotovijo istovetnost parcel; vsekakor lokalno prebivalstvo pozna regionalno zemljepisno ime. Uporabljena merilna metoda se brez regionalnih odstopanj uporablja po vsej državi, tako da je ni bilo treba ožje določiti; omenjeni primer neustrezne kvadratne meritve je osamljen primer in vsekakor naj bi bila ta težava v vmesnem času odpravljena. Intenzivnost kontrol, kar je tudi osamljen primer, je očitno mogoče razlagati s tem, da se kontrolna poročila na splošno sestavijo po kontrolah na kraju samem, zabeležijo v rokovnikih, shranjenih pri pristojnih lokalnih uradih, in so sedaj poslana Komisiji. Opravljene so številne kontrole sort grozdja, upravičenih do pomoči, in bolezni, vključno s kontrolami na kraju samem, prav tako kot kontrola upravičencev pomoči z osebnimi izkaznicami.

 Nepravilnosti pri kontrolah minimalnega donosa za sorte grozdja, upravičene do pomoči

71.      Zbirno poročilo navaja, da so kontrole na kraju samem razkrile kršitve člena 3(2)(e) Uredbe št. 2911/90 in člena 1(2) in (3) Uredbe št. 1456/97. Podrobneje navaja, da upravičenci niso zagotovili ocene pridelka in da ni bilo kontrol, ki bi zagotovile, da pomoč ni bila plačana, če ni bil dosežen minimalni donos za vsako sorto grozdja, upravičeno do pomoči, ter da je bilo vsakršno znižanje tega donosa mogoče pripisati neugodnim podnebnim razmeram. Ker proizvajalci niso predložili ocene pričakovanega pridelka, grške oblasti niso mogle dokazati, da so ocenili donos za vsako sorto, upravičeno do pomoči, da bi izravnali to pomanjkanje informacij. Poleg tega grške oblasti niso predložile dokaza, da je bilo grozdje sušeno in da ni bilo uporabljeno za druge namene.

72.      Helenska republika trdi, da je Komisija napačno presodila dejstva in s tem kršila člen 253 ES, ker sporne odločbe ni zadostno obrazložila. Člen 3(1) Uredbe št. 2911/90 od proizvajalcev zahteva predložitev prijave pridelka, vključno z oceno pridelka, do 30. aprila vsako leto. Ta datum pa je prezgoden za tako oceno. Zato so bile v treh fazah opravljene navzkrižne kontrole. Tako je bilo zagotovljeno spoštovanje minimalnega donosa za sorte grozdja, upravičene do pomoči, in Komisija je s tem, da je sklepala drugače, napačno presodila upoštevna dejstva. Zato bi bilo treba sporno odločbo razglasiti za nično.

 Pomanjkljivosti v zvezi s sprejetjem in uporabo kontrolnih sistemov

73.      Zbirno poročilo navaja, da so kontrole na kraju samem pokazale številne posebne kršitve Uredbe št. 2911/90 in Priloge k Uredbi št. 1663/95(57) v zvezi s sprejetjem in z uporabo kontrolnega sistema. Komisija meni, da je te pomanjkljivosti mogoče prenesti na celotno Helensko republiko, ker je bil po vsej državi uporabljen enak sistem.

74.      Helenska republika trdi, da obstaja v presoji Komisije dejanska napaka. Pomanjkljivosti, na katere se sklicuje Komisija, imajo splošni učinek na ves sistem notranje kontrole, ki jo opravlja plačilna agencija (Gedidagep), in ne le na sektor rozin. Komisija bi zato morala nadzirati to agencijo, namesto da je na podlagi sistema pomoči za sektor rozin sklepala, da celotna Priloga k Uredbi št. 1663/95 ni bila uporabljena. Komisija je v zadnjih letih opravila na stotine kontrol pomoči v vseh sektorjih in ni nikoli trdila, da je opazila pomanjkljivosti, ki jih zdaj zatrjuje glede sektorja rozin. Vsekakor so bile v tem sektorju izboljšave sistema pomoči. Posledično bi bilo treba sporno odločbo razglasiti za nično, ker je Komisija očitno napačno presodila vse podatke, na katerih je temeljila njena odločba.

 Presoja

 Nepravilnosti pri kontrolah površin in sort grozdja, upravičenih do pomoči

75.      Čeprav zbirno poročilo omenja kršitve Uredbe št. 2911/90, Komisija v svojem odgovoru na tožbo trdi – najbrž kot odgovor na trditve Helenske republike(58) – da so finančni popravki povezani z nepravilnostmi pri identificiranju in meritvah parcel, ki kršijo člen 13 Uredbe št. 1621/1999.

76.      Vendar je očitno, da zadevne nepravilnosti same po sebi ne morejo pomeniti kršitve Uredbe št. 1621/1999, ker se ta uredba uporablja šele od tržnega leta 1999/2000(59), medtem ko se sporna odločba nanaša na izdatke za tržna leta 1996/1997, 1997/1998 in 1998/1999. Zakonitost finančnega popravka je zato treba ugotoviti ob upoštevanju drugih razlogov, kot je ta, da Helenska republika spoštuje Uredbo št. 1621/1999.

77.      Ta uredba poleg tega, da od držav članic zahteva vzpostavitev podatkovne zbirke, ki vsebuje predpisane informacije o posameznih proizvajalcih, organizacijah proizvajalcev in predelovalcih, razveljavlja in nadomešča Uredbo št. 2911/90. Kot jasno izhaja iz zbirnega poročila, je bila zato ta uredba tista, ki je v času dejanskega stanja zadeve določala sporne zahteve v zvezi z informacijami, ki jih je treba vključiti v prijave pridelka, in dolžnost držav članic je, da preverijo točnost teh informacij. Še posebej člen 3(2) Uredbe št. 2911/90 zahteva, da prijava o pridelovanju vključuje „območja, zasajena z vinsko trto, na katerih se prideluje[jo] zadevni pridelek[i] […], s katastri ali drugimi navedbami, ki jih prizna za enakovredne organ za preverjanje območij“.

78.      Glavni argument Helenske republike je, da kontrolni sistem, ki ga opisuje, zagotavlja zadovoljivo stopnjo varstva sredstev Skupnosti. Rezultati inšpekcij Komisije na kraju samem, ki so podrobno opisani v zbirnem poročilu, pa zbujajo resen dvom v zvezi z obstojem ali primernostjo kontrol, ki se morajo izvesti. Iz sodne prakse Sodišča jasno izhaja, da mora v takem primeru zadevna država članica navesti najpodrobnejši in popolni dokaz, da so trditve Komisije napačne; ne more izpodbijati ugotovitev Komisije le s trditvami, ki niso podprte z dokazom o obstoju zanesljivega in delujočega nadzornega sistema.(60) Ker Helenska republika ni navedla takega dokaza, je treba ta tožbeni razlog zavrniti.

 Nepravilnosti pri kontrolah minimalnega donosa sort grozdja, upravičenih do pomoči

79.      Najprej želim povedati, da se Uredba št. 1456/97(61) uporablja (kot jasno navaja njen naslov) samo za tržno leto 1997/1998, čeprav se je leto kasneje ponovila z Uredbo Komisije (ES) št. 1594/98 z dne 23. julija 1998 o določitvi zneska pomoči za pridelavo grozdja, namenjenega za proizvodnjo določenih sort rozin, za tržno leto 1998/1999.(62) Za obdobje, v katerem se je uporabljala, je člen 1(3) Uredbe št. 1456/97 od držav članic zahteval sprejetje vseh potrebnih ukrepe, s katerimi se kontrolira, da je bil dosežen predpisan minimalni donos za določene sorte rozin. Za celotno zadevno obdobje pa je člen 3(2)(e) Uredbe št. 2911/90 zahteval, da prijave za pridelavo vsebujejo oceno pridelka. Helenska republika ne zanika, da upravičenci pomoči niso predložili take ocene, ampak samo trdi, da pridelka ni bilo mogoče oceniti v času, ko bi morale biti predložene prijave pridelka, in navaja, da so bile opravljene navzkrižne kontrole. Vendar pa ponavljam, da država članica ne more izpodbijati ugotovitev Komisije samo s trditvami, ki niso podprte z dokazom o obstoju zanesljivega in delujočega nadzornega sistema.(63) Ker Helenska republika zopet ni navedla takega dokaza, je treba njen tožbeni razlog zavrniti.

 Pomanjkljivosti pri sprejetju in uporabi kontrolnega sistema

80.      Zdi se, da glavna trditev Helenske republike temelji na nerazumevanju, da se je finančni odbitek uporabil tudi za druge sektorje kot za sektor rozin. Očitno meni, da je Komisija na podlagi kršitev Priloge k Uredbi št. 1663/95, opaženih v sektorju rozin, domnevala, da obstaja enaka kršitev v vseh ostalih sektorjih, medtem ko Komisija trdi, da je na podlagi kršitev Priloge k navedeni uredbi, opaženih v sektorju rozin v enem samem okrožju (Heraklion), domnevala, da enaka kršitev obstaja v tem sektorju po vsej Helenski republiki. Komisija sklepa, da se te kršitve nanašajo na sprejetje in uporabo kontrolnega sistema, ki se je uporabljal na nacionalni ravni. Zato je primerno domnevati, da se bodo kršitve, ugotovljene v Heraklionu, ponovile drugje.

81.      Po mojem mnenju je ta pristop popolnoma primeren. Poleg tega Helenska republika dejansko ne ugovarja, da je do kršitev prišlo; nasprotno, sklicuje se na izboljšave sistema, od katerih je bila večina opravljena od tržnega leta 1998/1999, pri čemer implicitno priznava, da je bil sistem neustrezen. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča država članica ne more zanikati ugotovitev Komisije, ne da bi svoje trditve podprla z dokazom o obstoju zanesljivega in delujočega nadzornega sistema.(64) Zato je treba tudi ta tožbeni razlog Helenske republike zavrniti. 

 Zavrnitev izdatkov v sektorju mesa – shema premij v sektorju ovčjega in kozjega mesa

 Upoštevna zakonodaja

82.      Člen 6(1) Uredbe št. 3887/92 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti(65) zahteva, da zahtevki za pomoč na žival vsebujejo vse potrebne informacije, zlasti določene posebne točke, ki vključujejo „po potrebi, zavezo kmeta, da […] bo [živali, za katere je zahtevana pomoč,] zadržal na svojem kmetijskem gospodarstvu v obdobju obvezne reje, ter navedbo kraja ali krajev, kjer se bodo živali nahajale […]“.

83.      Člen 6(1) Uredbe št. 3887/92 zahteva, da se upravne kontrole in kontrole na kraju samem izvajajo tako, da se lahko zanesljivo preveri, ali so bili upoštevani pogoji, pod katerimi se dodelijo pomoč in premije. V skladu s členom 6(3) morajo kontrole na kraju samem zajemati „vsaj pomemben vzorec zahtevkov[, ki] mora predstavljati vsaj […] 10 % zahtevkov za pomoč na žival […]“. Člen 6(4) zahteva, da pristojni organ določi zahtevke, pri katerih bo opravljena kontrola na kraju samem, na osnovi analize tveganja, ki mora upoštevati določeno število posebnih dejavnikov.

84.      Člen 10(5) Uredbe št. 3887/92 določa:

„V primeru, ko nosilec kmetijskega gospodarstva iz razlogov, povezanih z naravnimi življenjskimi okoliščinami črede, ne more izpolniti obveznosti, da obdrži živali, prijavljene za premijo, dokler je to zadrževanje obvezno, se pravica do premije ohrani za število živali, ki so v obveznem obdobju dejansko upravičeno zadržane, pod pogojem, da nosilec kmetijskega gospodarstva o tem pisno obvesti pristojni organ v desetih delovnih dneh od ugotovitve zmanjšanja števila teh živali.“

85.      Prvi odstavek člena 12 Uredbe št. 3887/92 predvideva, da je treba o vsakem kontrolnem obisku izdelati zapisnik, ki navaja določene posebne informacije. Drugi odstavek člena 12 določa:

„Nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov zastopnik ima možnost, da podpiše zapisnik […].“

86.      Člen 1(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 2700/93 o podrobnih pravilih za uporabo premije za proizvajalce ovčjega in kozjega mesa(66) določa obdobje obvezne reje, v katerem se proizvajalec zavezuje, da bo imel na svojem gospodarstvu [...] število ovac in/ali koz, za katero je zahteval premijo. Drugi pododstavek določa:

„Preden se vse ali del števila ovac in/ali koz, za katero je zahtevana premija, odda v najem v obdobju obvezne reje, je treba te živali identificirati. [...]“

87.      Člen 4(1) Uredbe št. 2700/93 od držav članic zahteva, da izvedejo sistem stalne registracije staleža z učinkom od tržnega leta 1994 pod pogojem prehodnega ukrepa, ki državam članicam omogoča, da vzpostavijo manj obremenilen sistem registracije samo za tržno leto 1994. Člen 4(2) zahteva, da države članice za vsako tržno leto opravijo popis rejcev ovac, ki tržijo ovčje mleko ali proizvode iz njega.

 Kritike Komisije

88.      V skladu z zbirnim poročilom je Komisija v letih 1997 in 1998 opravila inšpekcijske preglede, vključno s kontrolami sistemov premij za ovce in koze na kraju samem, ki so razkrili številne resne težave. Aprila 2000 je nov inšpekcijski pregled razkril, da so grški organi storili malo, da bi izboljšali položaj. Glavne težave so bile na kratko naslednje: nevzpostavitev stalnega sistema registracije staleža v nasprotju s členom 4(1) Uredbe št. 2700/93; zelo malo ali nič kontrol na kraju samem v nasprotju s členom 6(3) Uredbe št. 3887/92; nezanesljivost statistik o kontrolah, vključno s tem, da so določeni inšpektorji očitno opravili od 25 do 30 kontrol v enem samem dnevu in da kontrolnih poročil niso podpisali proizvajalci, kar je v nasprotju s členom 12 Uredbe 3887/92; slaba kakovost kontrolnih poročil; zamude pri obdelavi podatkov; odsotnost analize tveganja v nasprotju s členom 6(4) Uredbe št. 3887/92; netočno obvestilo o kraju obvezne reje črede v nasprotju s členom 5(1) Uredbe št. 3887/92; neoznačitev živali v nasprotju s členom 1(3) Uredbe št. 2700/93; sprejem ustnih (namesto pisnih) sporočil o izgubah v nasprotju s členom 10(5) Uredbe št. 3887/92; pomanjkanje kontrol proizvodnje mleka proizvajalcev težkih jagnjet v nasprotju s členom 4(2) Uredbe št. 2700/93 ter neujemajoča se števila ovac in koz, ki so deležne predhodnih in končnih plačil.

89.      Iz zbirnega poročila podrobneje izhaja, da je osebje Komisije menilo, da je bil položaj v Rethymnonu popolnoma nepravilen in da ni bilo kontrolnega sistema, enakovrednega tistemu, ki ga zahteva Uredba št. 3887/92. Zlasti v letih 1995, 1996 in 1997 dejansko ni bilo kontrol. Takoj po inšpekcijah uslužbencev Komisije leta 1997 so grški organi enostransko ukinili plačila in so kasneje, po inšpekcijah 99,6 % proizvajalcev v Rethymnonu leta 1998, zavrnili pomemben delež premij, pri čemer se je število zavrnitev v primerjavi s tistimi iz prejšnjega leta močno povečalo.

90.      Komisija je uporabila 5 % odbitek za nacionalne izdatke, prijavljene za leta 1995, 1996 in 1997, vključno z določenimi izdatki, ki so se nanašali na leto 1997, vendar so bili prijavljeni leta 1999. Za določena upravna okrožja, v katerih so statistike pokazale nezadostno raven inšpekcije ali v katerih so kontrole Komisije na kraju samem opravičile drugačno ravnanje, je uporabila stopnjo 10 % in za nomos Rethymnon stopnjo 25 %. Skupni znesek odbitkov je znašal 11.863.933.000 GRD.

 Glede popravka 25 %, uporabljenega za izdatke, izvedene v Rethymnonu

91.      Helenska republika trdi, da je Komisija kršila načelo sorazmernosti, prekoračila meje svoje diskrecijske pravice in nezadostno obrazložila svojo odločbo. Pravni pogoji, ki jih določajo smernice(67) za nalaganje 25 % odbitka, očitno niso izpolnjeni: Komisija se je opirala na eno samo primerjalno merilo, in sicer stopnjo zavrnitve zahtevkov leta 1998, ki je bila višja kot leta 1997. Nadalje, grški organi so sprejeli takojšnje ukrepe za ustavitev vseh plačil in preverili 99,6 % proizvajalcev v Rethymnonu. Helenska republika zatrjuje, da bi bilo treba 25 % odbitek razveljaviti ali, podredno, znižati na 2 %.

92.      Najprej je mogoče navesti, da lahko Komisija zavrne obremenitev EKUJS z vsemi zadevnimi izdatki, če ugotovi, da ni ustreznih kontrolnih postopkov.(68) Če Komisija, namesto da v celoti zavrne izdatke, ki jih kršitev zadeva, vzpostavi pravila za uvedbo drugačnega obravnavanja nepravilnosti, odvisna od obsega pomanjkanja kontrol in stopnje tveganja za EKUJS, mora država članica dokazati, da so ta merila samovoljna in nepoštena.(69)

93.      Po mojem mnenju Helenska republika ni navedla tega dokaza. Smernice Komisije predvidevajo 25 % odbitek, če izvajanja kontrolnega sistema ni bilo oziroma je bil resno nezadosten in če ni indicev o zelo pogostih nepravilnostih in malomarnosti pri boju zoper nepravilna ali goljufiva dejanja. Dejstvo, da je stopnja zavrnitev nenadoma narasla leta 1998, ko so grški organi dejansko opravili inšpekcijske preglede vseh proizvajalcev, v primerjavi z letom 1997, ko se zdi nesporno, da dejansko ni bil opravljen noben inšpekcijski pregled, močno napeljuje na to, da so bile premije leta 1997 plačane nepravilno. Vsekakor dejstvo, da je bilo v letih od 1995 do 1997 tako malo kontrol, samo po sebi pomeni resno neustrezno izvajanje kontrolnega sistema in indic malomarnosti pri boju zoper nepravilna ali goljufiva dejanja, kar je nenazadnje namen predpisanih kontrol. Zato je treba ta tožbeni razlog Helenske republike zavrniti.

 Glede 10 % odbitka, uporabljenega za izdatke, izvedene v določenih drugih upravnih okrožjih

94.      Helenska republika trdi, da je Komisija napačno razlagala in uporabila člene 5(1), 6(3) in 12 Uredbe št. 3887/92, člen 1(3) Uredbe št. 2700/93 in peti pododstavek člena 5(2)(c) Uredbe št. 729/70(70). Helenska republika iz tega sklepa, da bi bilo treba odbitek v višini 10 % razveljaviti ali, v nekaterih primerih in podredno, znižati na 2 %.

95.      Najprej, Helenska republika trdi, da glede kontrol na kraju samem ni bilo znaka, da je Komisija upoštevala dejstvo, da so bili za določena upravna okrožja podatki, ki zaradi začetnih težav v informacijskem sistemu niso bili točno vneseni, po tem ponovno pregledani in sporočeni Komisiji. Ti podatki so pokazali, da je bilo v letih 1995 in 1996 več kot 10 % zahtevkov za pomoč pregledanih na kraju samem. Vsekakor 10-odstotni odbitek očitno krši načelo sorazmernosti.

96.      Iz dopisovanja, predloženega Sodišču, izhaja, da je Komisija v svojem dopisu iz junija ali julija 1997(71) od grških organov zahtevala predložitev popolnih in pregledanih statistik za leti 1995 in 1996. Komisija je decembra 1999 izrazila pripravljenost, da sprejme pregledani statistiki o inšpekcijah za leti 1995 in 1996, če so informacije pregledne, predstavljene na disketi ali v drugi računalniški obliki, podprte s popolno in pravilno sestavljenimi kontrolnimi poročili, ki so jih že pregledali grški organi. Ni jasno, ali so bila ta merila izpolnjena z obdelanima statistikama, ki so ju grški organi naknadno predložili in sta očitno pokazali, da sta bili prvotno predloženi statistiki za leti 1995 in 1996 napačni in da bi morali biti v več upravnih okrožjih prvotno navedeni odstotki kontrol na kraju samem (0 %, 8,6 %, 7,48 %, 8,88 %, 8,57 % in 7,74 %) dejansko višji (23,41 %, 10,25 %, 20,65 %, 10,15 %, 11,23 % in 10,13 %). Vsekakor Helenska republika ni dokazala, da sta obdelani statistiki pomenili dokaz o obstoju zanesljivega in delujočega nadzornega sistema.

97.      Glede načela sorazmernosti, je bistvo trditve Helenske republike samo v ugotovitvi, da je odstotek popravka, ki ga je uporabila Komisija, zelo visok in očitno krši to načelo. Take preproste navedbe ni mogoče sprejeti brez kakršnegakoli konkretnega argumenta.

98.      Drugič, v zvezi z 10-odstotnim odbitkom, uporabljenim za izdatke, izkazane v določenih drugih upravnih okrožjih, Helenska republika trdi, da se obveznost kontrol na kraju samem za vsaj 10 % zahtevkov za pomoč v skladu s členom 6(3) Uredbe št. 3887/92 uporablja na nacionalni ravni, ne za vsako upravno okrožje ali vsako regijo, v kateri se gojijo koze in ovce.

99.      Kot se spomnim, se je podobno vprašanje postavljalo v zvezi z bombažem.(72) Vendar v primeru sheme premij za ovce in koze zahtevkov po členu 6(4) Uredbe št. 3887/92 ni mogoče izbrati z vzorčenjem, temveč na podlagi analize tveganja, pri kateri je treba upoštevati vrsto podrobno navedenih dejavnikov. Zato v tem smislu Helensko republiko v določeni meri razumem. Vendar Komisija tudi navaja, da je Helenska republika sama zahtevala kontrole na kraju samem za najmanj 10 % zahtevkov za vsak nomos; Helenska republika te navedbe ne izpodbija. Na tej podlagi torej ne morem priznati, da je bil odbitek Komisije nesorazmeren.

100. Tretjič, Helenska republika trdi, da je bil primer 30 inšpekcij, opravljenih v enem dnevu, osamljen primer; trdi prav tako, da so bile inšpekcije vsekakor dejansko opravljene prek več dni, pri čemer so bila poročila formalno označena z datumom in podpisana zadnji dan. Primere, v katerih proizvajalci niso podpisani, je mogoče pojasniti s strahom ali z obotavljanjem določenih proizvajalcev pri podpisovanju; člen 12 Uredbe št. 3887/92 predvideva samo možnost podpisa.

101. Res je, da člen 12 ne zahteva, da nosilec kmetijskega gospodarstva podpiše kontrolna poročila. Vendar se mi zdi, da je Komisija ob vseh pomanjkljivostih, ki jih je ugotovila pri svojih pregledih, predložila dokaz resnega in razumnega dvoma glede kontrol, izvedenih v Helenski republiki; v skladu s sodno prakso Sodišča je dolžnost države članice, da predloži najpodrobnejši in popolni dokaz o resničnosti svojih kontrol.(73) Zdi se, da Helenska republika tega ni storila.

102. Četrtič, Helenska republika v zvezi z obveznostjo vzpostavitve registrov staleža črede zatrjuje, da je obdobje do 1. januarja 1997 pomenilo prvo fazo vzpostavitve sistema. Neizogibno je bilo, da so obstajale določene težave, saj se koze in ovce gojijo v gorskih regijah ali na otokih, tako da so njihovi proizvajalci razpršeni in jih ni mogoče brez težav obvestiti o novem sistemu. V zvezi z domnevnim pomanjkanjem analize tveganja, ki sicer ni bila računalniško podprta, bila pa je ročno izdelana v vseh upravnih okrožjih; tudi če je bil vzorec izbran brez računalniško podprte analize tveganja, so bile učinkovite kontrole opravljene brez tveganja za sredstva Skupnosti. V zvezi z domnevnimi zamudami pri obdelavi podatkov je podobno obstajala učinkovita kontrola, tudi če ni bilo računalniške podpore na vseh ravneh (ki jo je samo mogoče pripisati nezadostnim računalnikom). V zvezi s sprejetjem ustnega obvestila o izgubah se je to v preteklosti zgodilo v osamljenih primerih, ko so bili proizvajalci v nedostopnih gorskih regijah.

103. Zato se v zvezi z obveznostjo vzpostavitve registra staleža črede in sprejetja ustnih obvestil o izgubah zdi, da Helenska republika priznava, da so obstajale nepravilnosti. Zlasti v zvezi s prvim je mogoče navesti, da obveznost vzpostavitve registra izhaja iz zakonodaje, sprejete leta 1993(74), ki jo je bilo treba izvajati – če je treba, z registrom, ki prvo leto izpolnjuje manj zahtev – z učinkom od tržnega leta 1994. Nadaljnjih dveh let zamude ni mogoče sprejeti.

104. V zvezi z odsotnostjo analize tveganja in zamudami pri obdelavi podatkov ponavljam, da država članica ne more ovreči ugotovitev Komisije, ne da bi svoje trditve podprla z dokazi o obstoju zanesljivega in delujočega nadzornega sistema.(75) Ni nobenega indica o tem, da je Helenska republika navedla tak dokaz.

105. Petič, v zvezi s trditvijo, da je bilo obvestilo o kraju obvezne reje črede, zahtevano v členu 5(1) Uredbe št. 3887/92, zelo netočno, Helenska republika trdi, da je bil kraj naveden z označbo krajevnega imena, ker ni podrobnejših imen (ker v Helenski republiki ne obstaja zemljiški kataster). Zakonodaja zahteva samo navedbo kraja, ne podrobnega opisa.

106. Inšpektorji Komisije pa očitno niso zahtevali podrobnega opisa, ampak samo jasno navedbo kraja obvezne reje črede, ki ni bil naveden v zahtevku za pomoč. Ponovno, brez nasprotnega dokaza ni mogoče sprejeti trditve Helenske republike.

107. Šestič, v zvezi z neoznačitvijo živali, Helenska republika trdi, da naj bi se zadevni primeri nanašali na skupno vzrejo čred, ki pripadajo različnim lastnikom, v teh primerih pa člen 1(3) Uredbe št. 2700/93 ne zahteva označevanja.

108. Člen 1(3) zahteva, da je treba identificirati ovce in/ali koze, za katere je zahtevana premija, preden se jih odda v najem. Ni mi jasno, zakaj ta zahteva ne bi veljala za črede, ki pripadajo različnim lastnikom; res je mogoče sprejeti, kot navaja Komisija, da ravno skupne črede odpirajo težave za identificiranje, ki jih želi člen 1(3) rešiti. Trditev Helenske republike je treba zato zavrniti.

109. Sedmič, Helenska republika trdi, da so bile kontrole Komisije opravljene v letih 1997 in 1998 ter da naj bi do pisnega sporočila o rezultatih prišlo leta 1998; zato bi moralo 24-mesečno obdobje, na katero se sklicuje člen 5(2)(c) Uredbe št. 729/70, začeti teči leta 1996, medtem ko se odbitek nanaša tudi na izdatke, izvedene leta 1995. Nadalje, Komisija naj bi tudi zmotno izhajala iz tega, da je izdatke, izvedene leta 1995 in prijavljene leta 1996, štela, kot da spadajo v 24-mesečno obdobje: odločilni dejavnik je dejanski datum izdatka ali trenutek, ko je nastala upravičenost do pomoči, in ne datum sporočila.

110. Komisija trdi, da se ugotovitve njenih inšpektorjev nanašajo na poslovna leta 1995, 1996 in 1997; grški organi so prejeli pisno sporočilo z dopisom z dne 22. julija 1997 in potemtakem v 24-mesečnem obdobju.

111. Iz tega dopisa, ki je bil predložen Sodišču,(76) jasno izhaja, da so bili vsaj rezultati kontrol, opravljenih leta 1997, sporočeni Helenski republiki junija ali julija 1997.(77) Dopis z naslovom „Potrditev obračuna Jamstvenega oddelka EKUJS za leti 1996 in 1997 v sektorju mesa“ se nanaša na kontrolo na kraju samem leta 1997, povzema številne odkrite težave (posebno nevzpostavitev registra staleža, zelo malo ali nič inšpekcij na kraju samem, odsotnost analize tveganja, sprejem ustnega obvestila o izgubah in odsotnost kontrol proizvodnje mleka proizvajalcev težkih jagnjet) in zaključuje:

„Ugotovitve te poizvedbe so vam sporočene s sklicevanjem na člen 8 Uredbe Komisije (ES) št. 1663/95. Službe Komisije menijo, da vaši organi niso popolnoma izpolnili zahtev uredb št. 3887/92 in 2700/93 iz razlogov, predstavljenih v točkah 1, 2, 3 in 4 tega dopisa. Izvesti je treba korektivne ukrepe in postopkovne izboljšave na naslednjih področjih […]

Glede na resnost ugotovitev nameravajo službe Komisije predlagati ukinitev iz financiranja Skupnosti dela izdatkov, prijavljenih na podlagi člena 7(1) Uredbe Komisije (ES) št. 296/96(78), za največ 24 mesecev pred datumom uradnega prejema tega dopisa (v grščini). V luči vašega odgovora na ta dopis se bo del izdatkov, ki jih je treba ukiniti, določil na podlagi ustreznih določb člena 5(2)(c) Uredbe Sveta (EGS) št. 728/70. Kot je predvideno v členu 8 Uredbe Komisije (ES) št. 1663/95, je treba odgovor na ta dopis sporočiti v obdobju dveh mesecev po uradnem prejemu tega dopisa (v grščini). Po izteku tega obdobja in po preučitvi morebitnega odgovora, prejetega v tem obdobju, bo predlagan dvostranski sestanek, preden službe Komisije uradno sporočijo svoje zaključke.“

112. Po mojem mnenju ta dopis popolnoma izpolnjuje zahteve zakonodaje, kot jo razlaga Sodišče: ne samo, da je več kot jasno, da gre za sporočilo, predvideno v členu 8(1) Uredbe št. 1663/95, ampak je izrecno omenjen tudi začetek 24-mesečnega obdobja.

113. Helenska republika trdi, da se dopis Komisije iz leta 1997 nanaša samo na tržni leti 1996 in 1997, ne pa na tržno leto 1995. To pa je seveda netočno: dopis se večkrat sklicuje na tržni leti 1995 in 1996; čeprav nosi naslov „Potrditev obračunov Jamstvenega oddelka EKUJS za leti 1996 in 1997 v sektorju mesa“, je to verjetno v skladu z običajno prakso sklicevanja hkrati na poslovno leto, na katero se nanašajo obračuni (poslovno leto EKUJS teče od 16. oktobra do 15. oktobra), in na tržno leto za zadevni sektor (v primeri ovčjega in kozjega mesa se tržno leto začne prvi ponedeljek v januarju in se konča na dan po tem dnevu v naslednjem letu(79)).

114. Ker je datum izdatkov tisti, ki je upošteven, ni mogoče zavrniti trditve Helenske republike, da so popravki za izdatke iz leta 1995 zunaj roka. Vendar Helenska republika ne more vzeti za osnovo le datuma nastalih izdatkov, ne da bi upoštevala tudi datum, ko je Komisiji predložila ustrezne in zadostne informacije o takih izdatkih, kar je slednji omogočilo, da potrdi obračune. Država članica lahko zahteva varstvo 24-mesečnega obdobja ukinitve, samo če izpolnjuje svoje obveznosti na podlagi prava Skupnosti, zlasti v zvezi s spontanim sporočanjem informacij, ki se zahtevajo za kontrole.(80) Iz dopisa jasno izhaja, da do trenutka njegovega pisanja (junij ali julij 1997) Helenska republika ni predložila zadovoljivih statistik v zvezi s kontrolami na kraju samem, edinim vidikom kritike Komisije, ki se sklicuje na tržno leto 1995. V teh okoliščinah Helenska republika ne more uveljavljati varstva 24-mesečnega obdobja.

115. Iz zgoraj navedenih razlogov ni mogoče sprejeti nobene trditve Helenske republike v zvezi z 10-odstotnim odbitkom, ki je bil uporabljen za izdatke v sektorju ovac in koz v določenih upravnih okrožjih, razen v Rethymnonu.

 Predlog

116. Ob upoštevanju navedenih ugotovitev Sodišču predlagam, naj:

1.      tožbo zavrne;

2.      tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

1 – Jezik izvirnika: angleščina.

2  – UL 2001 L 200, str. 28.

3 – Uredba Sveta (EGS) št. 729/70 z dne 21. aprila 1970 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 94, str. 13), kot je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1287/95 z dne 22. maja 1995 (UL L 125, str. 1). Uredbo št. 729/70 je z učinkom za izdatke po 1. januarju 2000 nadomestila Uredba Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 160, str. 103).

4  – Člena 1(3) in 3(1).

5  –      Člen 5(2)(c), drugi, tretji in četrti pododstavek.

6  – Predpisi, ki se uporabljajo za vsakega od sektorjev, na katere se nanaša tožba Helenske republike, so povzeti na začetku ustreznih oddelkov teh sklepnih predlogov.

7  – Uredba Komisije (ES) št. 1663/95 z dne 7. julija 1995 (UL L 158, str. 6).

8  – Glej na primer sodbo z dne 24. januarja 2002 v zadevi Francija proti Komisiji (C-118/99, Recueil, str. I-747, točka 38).

9  – Glej na primer sodbo z dne 9. januarja 2003 v zadevi Helenska republika proti Komisiji (C-157/00, Recueil, str. I-153, točka 44).

10  – Glej na primer sodbo z dne 18. aprila 2002 v zadevi Belgija proti Komisiji (C-332/00, Recueil, str. I-153, točka 46).

11  – Glej na primer sodbo v zadevi Belgija proti Komisiji (navedena v opombi 10, točka 35).

12  – Glej na primer sodbo v zadevi Helenska republika proti Komisiji (navedena v opombi 9, točki 11 in 12).

13  – Glej na primer sodbo z dne 21. marca 2002 v zadevi Španija proti Komisiji (C-130/99, Recueil, str. I-3005, točka 87).

14  – Glej na primer sodbi Helenska republika proti Komisiji (navedena v opombi 9, točki 16 in 17) in z dne 18. septembra 2003 v zadevi Helenska republika proti Komisiji (C-331/00, Recueil, str. I‑9085, točka 66).

15 – Glej na primer sodbo z dne 9. januarja 2003 v zadevi Helenska republika proti Komisiji (navedena v opombi 9, točka 18).

16  – Glej na primer sodbo Španija proti Komisiji (navedena v opombi 13, točka 42).

17  – Glej na primer sodbo Helenska republika proti Komisiji (navedena v opombi 9, točka 37).

18  – Glej na primer sodbo Španija proti Komisiji (navedena v opombi 13, točka 44).

19  – Glej na primer sodbi Francija proti Komisiji (zgoraj navedena opomba 8, točka 54) in z dne 14. marca 2002 v zadevi Nizozemska proti Komisiji (C-132/99, Recueil, str. I-2709, točka 39).

20  – Sodba z dne 24. januarja 2002 v zadevi Finska proti Komisiji (C-170/00, Recueil, str, I-1007, točka 27).

21  – Glej sodbo Španija proti Komisiji (navedena v opombi 13, točki 133 in 134); glej tudi točko 41 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Tizzana v zadevi Luksemburg proti Komisiji (sodba z dne 13. junija 2002, C-158/00, Recueil, str. I-5373) ter točki 50 in 59 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Geelhoeda v zadevi Finska proti Komisiji (navedena v opombi 20).

22  – Glej sodbo z dne 11. septembra 2003 v zadevi Španija proti Komisiji (C-331/01, Recueil, str. I‑8963, točki 60 in 65).

23  – Nadomešča delovni dokument Komisije VI/216/93 z dne 3. junija 1993. Smernice 1997 se uporabljajo za odločbe, sprejete po 8. decembru 1997.

24  – Za nedavne primere glej sodbe Francija proti Komisiji (zgoraj navedena opomba 8, točka 49); z dne 9. januarja 2003 v zadevi Helenska republika proti Komisiji (zgoraj navedena opomba 9, točka 115) in z dne 18. septembra 2003 v zadevi Helenska republika proti Komisiji (zgoraj navedena opomba 14, točka 73) ter za analizo pristopa Sodišča točke od 21 do 25 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Geelhoeda v zadevi Španija proti Komisiji (sodba z dne 13. septembra 2001, C-375/99, Recueil, str. I-5983).

25  – Dok. Št. AGRI/17537/01-Fr-Končni.

26  – Uredba Sveta (ES) št. 1554/95 z dne 29. junija 1995 (UL L 148, str. 48).

27  – Uredba Komisije (EGS) št. 1201/89 z dne 3. maja 1989 (UL L 123, str. 23), kot je bila spremenjena zlasti z Uredbo Komisije (EGS) št. 1437/96 z dne 23. julija 1996 (UL L 148, str. 29).

28  – Zgoraj navedena opomba 27.

29  –      Prva in druga uvodna izjava.

30  – „Nomos“: Helenska republika je razdeljena na 52 nomoi (upravnih okrožij).

31  – Uredba Komisije (EGS) št. 2911/90 z dne 9. oktobra 1990 o podrobnih pravilih uporabe za dodelitev pomoči pri pridelavi nekaterih sort grozdja za sušenje (UL L 278, str. 35), kot je bila spremenjena zlasti z Uredbo Komisije (ES) št. 2614/95 z dne 9. novembra 1995 (UL L 268, str. 7).

32  – Glej na primer sodbo z dne 9. januarja 2003 v zadevi Helenska republika proti Komisiji (zgoraj navedena opomba 9, točki 17 in 18).

33  – Glej na primer sodbo z dne 9. januarja 2003 v zadevi Helenska republika proti Komisiji (zgoraj navedena opomba 9, točka 18).

34  – Kot je naveden v točki 26 teh sklepnih predlogov; glej tudi točko 28.

35  – Uredba Sveta (EGS) št. 154/75 z dne 21. januarja 1975 o uvedbi registra pridelovalcev oljk v državah članicah proizvajalkah oljčnega olja (UL L 19, str. 1), kot je bila spremenjena zlasti z uredbama Sveta (EGS) št. 3453/80 z dne 22. decembra 1980 (UL L 360, str. 15) in št. 3788/85 z dne 20. decembra 1985 (UL L 367, str. 1).

36  – Uredba Sveta (EGS) št. 2261/84 z dne 17. julija 1984 (UL L 208, str. 3).

37  – Uredba Komisije (EGS) št. 3061/84 z dne 31. oktobra 1984 (UL L 288, str. 52), kot je bila spremenjena zlasti z Uredbo Komisije (EGS) št. 98/89 z dne 17. januarja 1989 (UL L 14, str. 14).

38  – Navedena v zgoraj navedeni točki 6.

39  – Glej točke od 18 do 22 zgoraj.

40  – Sodba z dne 4. julija 1996 v zadevi Helenska republika proti Komisiji (C-50/94, Recueil, str. I-3331, točka 49 sklepnih predlogov).

41  – Sodba z dne 29. januarja 1998 v zadevi Helenska republika proti Komisiji (C-61/95, Recueil, str. I-207, točki 12 in 13).

42  – Sodbi z dne 13. julija 2000 v zadevi Helenska republika proti Komisiji (C-46/97, Recueil, str. I-5719, točki 12 in 16) in v zadevi Helenska republika proti Komisiji (C-243/97, Recueil, str. I-5813, točka 14).

43  – Glej na primer sodbo Helenska republika proti Komisiji (zgoraj navedena opomba 9, točka 16).

44  – Sodba z dne 11. januarja 2001 (C-247/98, Recueil, str. I-1, točki 13 in 14).

45  – Glej na primer zgoraj navedeno sodbo z dne 9. januarja 2003 v zadevi Helenska republika proti Komisiji (opomba 9, točka 17).

46  – Glej na primer zgoraj navedeno sodbo Francija proti Komisiji (opomba 8, točka 54).

47  – Glej na primer zgoraj navedeno sodbo Španija proti Komisiji (opomba 13, točka 87).

48  – Uredba Sveta (EGS) št. 2392/86 z dne 24. julija 1986 (UL L 208, str. 1), kot je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1631/98 (UL L 210, str. 14).

49  – Navedena v opombi 31, kot je bila spremenjena tudi z Uredbo Komisije (ES) št. 2475/94 z dne 13. oktobra 1994 (UL L 264, str. 6).

50  –      Brez pomena za slovenski prevod.

51  – Navedena v opombi 7.

52  – Uredba Komisije (ES) št. 1456/97 z dne 25. julija 1997 (UL L 199, str. 4).

53  – Uredba Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 (UL L 179, str. 1).

54  – Glej člen 82.

55  – Glej enaintrideseto uvodno izjavo preambule in člene 2(3), 6(2), 11(4) in 16.

56  – Uredba Komisije (ES) št. 1621/99 z dne 22. julija 1999 (UL L 192, str. 21).

57  – Glej točki 57 in 58 zgoraj.

58  – Glej točki 65 in 66 zgoraj.

59  – Glej člena 13(1) in 16.

60  – Glej na primer sodbi v zadevi Helenska republika proti Komisiji (navedena v opombi 9 zgoraj, točka 18) in v zadevi Španija proti Komisiji (navedena v opombi 13 zgoraj, točka 42).

61  – Navedena v opombi 52.

62  – UL L 208, str. 19.

63  – Glej na primer sodbi z dne 9. januarja 2003 v zadevi Helenska republika proti Komisiji (navedena v opombi 9 zgoraj, točka 18) in z dne 21. marca 2001 v zadevi Španija proti Komisiji (navedena v opombi 13 zgoraj, točka 42).

64  – Glej na primer sodbo z dne 9. januarja 2003 v zadevi Helenska republika proti Komisiji (navedena v opombi 9 zgoraj, točka 18).

65  – Uredba Komisije (EGS) št. 3887/92 z dne 23. decembra 1992 (UL L 391, str. 36).

66  – Uredba Komisije (EGS) št. 2700/93 z dne 30. septembra 1993 (UL L 245, str. 99), kot je bila spremenjena zlasti z Uredbo Komisije (ES) št. 279/94 z dne 8. februarja 1994 (UL L 37, str. 1).

67  – Glej točki 18 in 22 zgoraj.

68  – Glej na primer sodbo Helenska republika proti Komisiji (navedena v opombi 9 zgoraj, točka 37).

69  – Glej na primer sodbo Španija proti Komisiji (navedena v opombi 13 zgoraj, točka 44).

70  – Navedena v točki 6 zgoraj.

71  – Glej točko 107 spodaj.

72  – Glej točko 35 zgoraj.

73  – Glej na primer sodbo z dne 9. januarja 2003 v zadevi Helenska republika proti Komisiji (navedena v opombi 9 zgoraj, točke od 16 do 17).

74– Člen 4 Uredbe št. 2700/93.

75  – Glej na primer sodbo z dne 9. januarja 2003 v zadevi Helenska republika proti Komisiji (navedena v opombi 9 zgoraj, točka 18).

76  – Priloga 11 odgovora na tožbo.

77  – Zdi se, da sta na dokumentu dva datuma, 12. junij 1997 in 3. julij 1997, medtem ko se Komisija sklicuje na 22. julij 1997; mogoče je, da ti trije datumi ustrezajo datumom osnutka dopisa v angleščini, grškega prevoda in njegovega sprejetja s strani grških organov.

78  –      Ta določba navaja: „Izdatki, ki se uveljavljajo v danem mesecu, morajo biti v skladu z dejanskimi plačili in prejemki v tistem mesecu. Lahko vključujejo tudi popravke podatkov, ki so bili sporočeni za predhodni mesec istega leta. V letu ,n’ se upoštevajo izdatki, ki jih je imela država članica od 16. oktobra leta ,n – 1’ do 15. oktobra leta ,n’.“

79  – Člen 3(3) Uredbe Sveta (EGS) št. 3013/89 z dne 25. septembra 1989 o skupni ureditvi trga za ovčje in kozje meso (UL L 289, str. 1).

80  – Sodba z dne 11. septembra 2003 v zadevi Španija proti Komisiji (navedena v opombi 22 zgoraj, točki 60 in 65).

Full & Egal Universal Law Academy