SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
Philippa Légerja,
predstavljeni 20. oktobra 2005(1)
Združene zadeve od C‑23/04 do C‑25/04
Sfakianakis AEVE
proti
Elliniko Dimosio
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Diokitiko Protodikeio Athinon (Grčija))
„Sporazum o pridružitvi med EGS in Madžarsko – Obveznost medsebojne pomoči carinskih organov – Uvoz blaga v okviru preferencialnega carinskega obravnavanja – Naknadno preverjanje porekla blaga zaradi spornosti njegovega madžarskega porekla – Pritožba zoper ugotovitve naknadnega preverjanja – Izterjava carinskih dajatev, ki jo opravijo carinski organi države uvoznice – Razglasitev ničnosti ugotovitev naknadnega preverjanja, ki jo je izreklo pristojno sodišče države izvoznice – Obveznost carinskih organov države uvoznice, da upoštevajo odločbe, ki jih je izdalo sodišče države izvoznice“
1. Ta postopek predhodnega odločanja se nanaša na razlago Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Madžarsko na drugi strani, podpisanega 16. decembra 1991.(2)
2. Razlog za postopek je spor, ki ga je sprožila družba Sfakianakis AEVE(3) za izpodbijanje odločb, ki jih je sprejel carinski urad v Atenah, ki je družbi naložil plačilo carinskih dajatev za uvoz avtomobilov s poreklom iz Republike Madžarske v Grčijo. Po naknadnem preverjanju so madžarski carinski organi ugotovili, da potrdila o madžarskem poreklu navedenih avtomobilov niso bila pravilna. Ugotovitve tega preverjanja so postale predmet tožbe pred pristojnim madžarskim sodiščem, ki jih je razglasilo za nične. Pri uporabi odločb, ki jih je izdalo navedeno sodišče, je bilo dokončno potrjeno madžarsko poreklo spornih vozil.
3. Vprašanje v sporu v postopku v glavni stvari, ki ga je Sodišču predložilo Dioikitiko Protodikeio Athinon (Grčija), se nanaša na to, ali Sporazum o pridružitvi in zlasti njegove določbe o upravnem sodelovanju obvezujejo carinske organe države uvoznice, da upoštevajo odločbe sodišč države izvoznice, ki so potrdile veljavnost potrdil, na podlagi katerih je bilo uvoženo sporno blago.
I – Pravni okvir
A – Sporazum o pridružitvi in Protokol št. 4
4. Cilj Sporazuma o pridružitvi, v skladu z njegovim členom 1, je bil zlasti postopno oblikovanje območja proste trgovine med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Madžarsko. To naj bi pripomoglo k pristopu Republike Madžarske k Evropski skupnosti, kar se je zgodilo 1. maja 2004.
5. Sporazum o pridružitvi določa v členu 9 postopno ali takojšnjo odpravo vseh uvoznih carinskih dajatev, ki so se uporabljale v Evropski skupnosti za izdelke s poreklom iz Republike Madžarske.
6. Pojem „izdelki s poreklom“ in tudi metode upravnega sodelovanja so določeni v Protokolu št. 4(4) v Prilogi k Sporazumu o pridružitvi. Navedeni protokol je bil spremenjen s Sklepom št. 1/95(5), ki je začel veljati 1. oktobra 1995, in nato s Sklepom št. 3/96(6), ki je začel veljati 1. julija 1997. Ker imajo upoštevni členi Protokola št. 4, kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 3/96(7), v bistvu enako vsebino kot v začetni različici iz leta 1993 in različici, ki izhaja v zvezi s Sklepom št. 1/95, se zdi, da ni treba natančno opredeliti različice vsakega člena, ki se uporablja v sporih o glavni stvari na različnih stopnjah njihovega poteka. Ker se predložitveno sodišče sklicujejo le na različico upoštevnih členov, ki jih vsebuje Protokol št. 4, bomo navajali le to različico.
7. V skladu s členom 16(1)(a) Protokola št. 4 se izdelki s poreklom iz Republike Madžarske uvažajo v Skupnost pod preferencialnimi pogoji iz Sporazuma o pridružitvi enako, kakor se izdelki različnih držav članic Skupnosti uvažajo v Republiko Madžarsko, s predložitvijo potrdila o gibanju blaga EUR.1.(8) Člen 17(1) in (5) Protokola št. 4 določa, da izdajo potrdilo EUR.1 carinski organi države izvoznice, ki morajo v ta namen ukreniti vse potrebno za preverjanje porekla izdelka. Prav tako lahko zahtevajo katero koli dokazilo in opravijo kakršen koli pregled izvoznikovih poslovnih knjig ali kakršen koli drug pregled, za kateri menijo, da je potreben.(9)
8. Določbe Protokola št. 4, ki se nanašajo na metode upravnega sodelovanja, vsebujejo med drugim členi 31 do 33 navedenega protokola, ki so predmet tega predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki zadeva razlago. Njihovo besedilo je naslednje:
„Člen 31
Medsebojna pomoč
[…]
2. Da bi zagotovili pravilno uporabo navedenega protokola, si Skupnost in Madžarska medsebojno pomagata preko svojih carinskih uprav pri preverjanju verodostojnosti potrdil EUR.1 ali izjav na računih ter točnosti informacij, ki so v teh dokumentih navedene.
Člen 32
Preverjanje dokazila o poreklu
1. Dokazila o poreklu se naknadno preverjajo naključno ali kadar carinski organi države uvoznice upravičeno dvomijo o pristnosti teh dokumentov, statusu porekla zadevnih izdelkov ali izpolnitvi drugih zahtev tega protokola.
2. Za namen uporabe odstavka 1 carinski organi države uvoznice vrnejo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 in račun, če je bil predložen, izjavo na računu ali kopijo teh listin carinskim organom države izvoznice, in če je ustrezno, navedejo vsebinske ali formalne razloge, ki upravičujejo poizvedbo. V podporo zahtevi za naknadno preverjanje se predloži tudi vsak pridobljen dokument in informacija, ki kaže, da so podatki v dokazilu o poreklu napačni.
3. Preverjanje opravijo carinski organi države izvoznice. V ta namen imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršen koli pregled izvoznikovih poslovnih knjig ali kakršen koli drug pregled, za katerega menijo, da je potreben.
4. Če se carinski organi države uvoznice odločijo, da bodo začasno prenehali podeljevati preferencialno obravnavo zadevnim izdelkom, medtem ko čakajo na izide preverjanja, morajo uvozniku ponuditi sprostitev blaga, pogojeno z varnostnimi ukrepi, ki se jim zdijo potrebni.
5. Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti o izidih preverjanja obveščeni takoj, ko je mogoče. Izidi morajo jasno pokazati, ali so dokumenti pristni in ali se izdelki, na katere se nanašajo, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti [ali] iz Madžarske [...] ter izpolnjujejo druge zahteve tega protokola.
6. Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v desetih mesecih od datuma zahteve za preverjanje ali če odgovor ne vsebuje zadostne informacije za določitev verodostojnosti zadevnih dokumentov ali pravega porekla izdelkov, carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo upravičenost za preferencialno obravnavo.
Člen 33
Reševanje sporov
Če nastanejo spori glede postopkov preverjanja v smislu člena 32, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi, odgovornimi za izvedbo tega preverjanja, ali če se pojavi vprašanje glede razlage tega Protokola, jih je treba predložiti Pridružitvenemu odboru.
V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi države uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te države.“(10)
B – Carinski zakonik Skupnosti
9. Predložitveno sodišče se prav tako sklicuje na Uredbo Sveta (EGS) št. 2913/92(11), ki vsebuje pravila in postopke za zagotavljanje uporabe tarifnih ukrepov, uvedenih na ravni Skupnosti v okviru blagovne menjave med Skupnostjo in tretjimi državami(12).
10. Člen 220 Carinskega zakonika Skupnosti v odstavku 1 določa, da se mora, če je bil znesek dajatev vknjižen v nižji vrednosti od zakonsko dolgovane, vknjižba zneska izterjevanih dajatev ali preostalega zneska izterjevanih dajatev v računovodsko evidenco ali drugo enakovredno evidenco(13) načeloma opraviti v roku dveh dni od datuma, ki se šteje od dneva, ko carinski organi to ugotovijo in ko lahko izračunajo zakonsko dolgovani znesek ter določijo dolžnika.
11. Člen 220 CZS v odstavku 2 predvideva tudi izjemo za takšno naknadno vknjižbo v računovodsko evidenco, za katero predložitveno sodišče prav tako zahteva razlago v tem postopku. Ta člen določa:
„Razen v primerih iz drugega in tretjega pododstavka člena 217(1) se naknadna vknjižba ne opravi, če:
[…]
b) se zakonsko dolgovani znesek dajatev ni vknjižil zaradi napake carinskih organov in če dolžnik te napake ni mogel odkriti ter je ravnal v dobri veri in upošteval vse določbe o carinski deklaraciji, predvidene v veljavni zakonodaji,
[…]“
II – Dejstva v sporu v postopku v glavni stvari
12. Med letoma 1996 in 1998 so na zahtevo Enote za koordinacijo preprečevanja goljufij (UCLAF) pri Evropski komisiji madžarski carinski organi izvedli naknadno preverjanje porekla vozil znamke Suzuki, proizvedenih na Madžarskem in uvoženih v Evropsko unijo v letih od 1995 do 1997 s potrdili EUR.1.
13. Glede uvoza v Grčijo, ki ga je opravila družba Sfakianakis, so bila vozila na podlagi poizvedbe razvrščena v tri skupine. V prvi skupini so bila vozila, katerih madžarsko poreklo v smislu Protokola št. 4 je bilo potrjeno, v drugi tista, ki so bila s soglasjem proizvajalca prijavljena kot vozila tujega porekla, ter v tretji vozila, zaradi katerih porekla je bil sprožen sodni postopek med izvoznikom in madžarskimi carinskimi organi.
14. V dopisu z dne 3. novembra 1998 je direktor madžarske službe za preverjanje te ugotovitve sporočil pristojnim grškim carinskim organom. Glede tretje skupine vozil je navedene organe pozval, naj bodo potrpežljivi in počakajo z naknadno izterjavo carinskih dajatev do zaključka sodnih postopkov.
15. Pristojni grški carinski organi so od UCLAF prav tako prejeli seznam vozil, ki so bila uvožena v Grčijo s poreklom iz Republike Madžarske in za katera naj bi neupravičeno veljale ugodnosti preferencialnega obravnavanja. Navedeni seznam je vključeval vozila, katerih poreklo je bilo predmet postopkov, ki so potekali pred pristojnim madžarskim sodiščem.
16. Na podlagi navedenega seznama so grški carinski organi sprejeli odločbe, s katerimi so naložili družbi Sfakianakis plačilo uvoznih carinskih dajatev, skupaj z dajatvami in globami.
17. Madžarsko sodišče je razglasilo za nične izide naknadnega preverjanja, ki so ga opravili madžarski carinski organi in tem naložilo, naj ponovijo postopek preverjanja in uporabijo sodne odločbe, izdane v zvezi s tožbami.(14)
18. V dopisu z dne 26. julija 1999 je pristojni madžarski organ obvestil generalni urad grške carine o teh odločbah ter mu poslal seznam vozil s tujim poreklom in seznam vozil, katerih madžarsko poreklo je bilo dokončno potrjeno. Grški carinski organi niso razglasili za nične svojih odločb, s katerimi so družbi Sfakianakis naložili plačilo uvoznih carinskih dajatev za vozila, katerih madžarsko poreklo je bilo zdaj potrjeno.
III – Vprašanja za predhodno odločanje
19. Dioikitiko Protodikeio Athinon (prvostopenjsko upravno sodišče v Atenah), pri katerem je družba Sfakianakis vložila tožbo in sprožila postopek zoper navedene odločbe, je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ob upoštevanju, da:
a) so madžarski organi carinske organe države uvoznice uradno obvestili o izidih prvotnega preverjanja, v katerem je bilo ugotovljeno, da nekatera izvozna potrdila niso pravilna, vendar so ob tem poudarili, da je vprašanje veljavnosti preverjanja predmet postopkov, ki potekajo pred madžarskimi sodišči,
b) so madžarski organi carinskim organom države uvoznice uradno poslali izide teh postopkov, namreč zgoraj navedene odločbe sodišč, ki so nazadnje potrdile pravilnost določenega števila potrdil,
ali obveznost medsebojne pomoči carinskim organom države članice uvoznice po členu 31(2) Protokola št. 4 (k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami ter Republiko Madžarsko) tem carinskim organom nalaga, naj upoštevajo odločbe madžarskih sodišč glede veljavnosti preverjanj pravilnosti izvoznega potrdila EUR.1, ki so jih opravili organi države izvoznice?
2. Ali člen 32 Protokola št. 4 določa, da morajo carinski organi države članice uvoznice upoštevati odločbe sodišč države izvoznice, ki razglašajo za nične izide preverjanj, ki so jih odredili in opravili madžarski organi po izvozu, ob upoštevanju, da:
a) so bili organi države uvoznice uradno obveščeni o litispendenci pred madžarskimi sodišči in o izidu ustreznih postopkov,
b) sami niso nikoli zahtevali preverjanja?
3. Če je odgovor na eno od zgornjih vprašanj pritrdilen, ali polni učinek prepovedi carinskih dajatev, določen s Sporazumom o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in Madžarsko, zahteva, naj se zgoraj navedene določbe Skupnosti razlaga, kot da nasprotujejo upravnim odločbam, ki nalagajo dodatne carinske dajatve, davke in denarne kazni, torej odločbam, ki so jih nacionalni organi države uvoznice sprejeli, potem ko so bili obveščeni o izidih preverjanja madžarskih organov, vendar pred objavo vsebine odločb sodišč, s katerimi so bili izidi tega preverjanja razglašeni za nične, glede na to, da so bila izdana potrdila EUR.1 nazadnje pravilna?
4. Ali bi sicer na odgovor na prejšnja vprašanja lahko vplivalo dejstvo, da niti grški niti madžarski organi niso zahtevali zasedanja Pridružitvenega odbora iz člena 33 Protokola št. 4, da bi o zadevi sprejel stališče, iz česar bi se lahko sklepalo, da nobena od uprav ni štela, da bi bil izrek madžarskih sodb predmet spora, ki bi moral biti predložen v razsojanje temu odboru?
5. Podredno, če je odgovor na prejšnja vprašanja nikalen, torej če grški carinski organi, s tem da so naložili dodatne carinske dajatve, DDV in denarno kazen, niso kršili zgoraj navedenih določb Skupnosti, ali je mogoče šteti, da člen 220(2) Carinskega zakonika Skupnosti ne dopušča naknadne vknjižbe carinskih dajatev v breme uvoznika, če se pojavi napaka carinskih organov države uvoznice ali države izvoznice, upoštevajoč predvsem dejstvo, da so imeli carinski organi države izvoznice vse podatke o poreklu vozil, na podlagi katerih potrdilo EUR.1 ne bi smelo biti izdano, kar bi carinskim organom države uvoznice dovoljevalo, da od začetka naložijo zakonito dolgovane carinske dajatve?“
IV – Analiza
A – Prvi dve vprašanji za predhodno odločanje
20. Sodišču predlagam, naj prvi vprašanji, ki sta med seboj tesno povezani, preuči skupaj.
21. Predložitveno sodišče z navedenima vprašanjema v bistvu sprašuje, ali je treba Pridružitveni sporazum ter Protokol št. 4, zlasti določbe Protokola, ki se nanašajo na obveznost medsebojne pomoči iz člena 31(2), in tudi določbe o preverjanju dokazil o poreklu blaga iz člena 32 Protokola, razlagati tako, da morajo carinski organi države uvoznice upoštevati sodne odločbe, sprejete v državi izvoznici v postopkih, uvedenih zoper izide preverjanja veljavnosti potrdil o gibanju blaga, ki so ga opravili carinski organi države izvoznice, glede na to, da so bili organi države uvoznice obveščeni o obstoju teh postopkov in o vsebini navedenih odločb. Predložitveno sodišče sprašuje Sodišče o tem tudi zato, ker želi izvedeti, ali dejstvo, da preverjanje veljavnosti potrdil o gibanju blaga ni bilo opravljeno na zahtevo carinskih organov države uvoznice, vpliva na odgovor, ki naj bi ga dalo na to vprašanje.
22. Predložitveno sodišče želi torej izvedeti, ali morajo carinski organi države uvoznice upoštevati prvotne izide naknadnega preverjanja veljavnosti potrdil o gibanju blaga, ki so ga opravili carinski organi države izvoznice, ali morajo prav tako upoštevati sodne odločbe, izdane v državi izvoznici v postopkih, uvedenih zoper ugotovitve navedenega preverjanja.
23. Grška vlada predlaga, naj se v odgovoru navede, da po Sporazumu o pridružitvi in prej navedenih določbah Protokola št. 4 carinski organi države uvoznice niso dolžni upoštevati odločb, ki so jih izdala pristojna sodišča države izvoznice o veljavnosti naknadnega preverjanja pravilnosti potrdil EUR.1.
24. V podporo navedenemu mnenju grška vlada poudarja, da so za opredelitev porekla blaga pristojni carinski organi države izvoznice in da v skladu z veljavnimi predpisi Skupnosti carinski organi države izvoznice niso dolžni ugotavljati pravilnosti tega preverjanja. Grška vlada zatrjuje, da izjava carinskih organov države izvoznice o nepravilnosti potrdil EUR.1 zadostuje za upravičenost naknadne izterjave carinskih dajatev.
25. Grška vlada navaja, da so, ker so carinski in ne sodni organi države izvoznice pristojni za naknadno preverjanje potrdil o poreklu blaga in ker člen 32(5) Protokola št. 4 določa, da mora biti preverjanje opravljeno čim prej, madžarski carinski organi upravičeno razglasili sporna potrdila EUR.1 za nična. Zatrjuje, da nobena določba v veljavnih predpisih Skupnosti in zlasti ne členov 31 in 32 Protokola št. 4 ne obvezuje pristojnih carinskih organov države uvoznice, da bi čakali na izid sodnega postopka.
26. Grška vlada dodaja, da če sodišče presoje carinskih organov države izvoznice razglasi za nične, pristojni organi države uvoznice ne morejo vedeti niti tega, ali je bil postopek kontradiktoren ne ali je so bila zagotovljena vsa jamstva nepristranskega postopka, niti ne tega, ali sodba sodišča temelji na preučitvi pravne in vsebinske utemeljenosti izpodbijanega akta ali na formalnem razlogu, kot je odsotnost carinskih organov, ki so tožena stranka, na obravnavi.
27. Ne strinjam se s stališčem grške vlade. Kot družba Sfakianakis, madžarska vlada in Komisija ocenjujem, da Sporazum o pridružitvi ter tudi določbe Protokola št. 4 v zvezi z medsebojno pomočjo in s preverjanjem dokazil o poreklu blaga nalagajo carinskim organom države uvoznice, da upoštevajo sodne odločbe, izdane v državi izvoznici v postopku zoper izide preverjanja veljavnosti potrdil EUR.1. Takšno upoštevanje je nujno, kot zatrjujeta madžarska vlada in Komisija, na podlagi cilja Sporazuma o pridružitvi in mehanizma upravnega sodelovanja, ki ga uvaja Protokol št. 4. Enako kot družba Sfakianakis menim, da je treba upoštevati takšno rešitev, da bi spoštovali temeljno pravico do učinkovitega sodnega varstva.
28. V osnovi je, tako kot smo že videli, predmet Sporazuma o pridružitvi blago, ki izpolnjuje pogoje, da se lahko šteje za blago s poreklom iz Republike Madžarske ali druge države članice Evropske skupnosti, uvoženo v Skupnost ali v Republiko Madžarsko v okviru preferencialnega obravnavanja, ki ga opredeljuje navedeni Sporazum. V ta namen člena 16 in 17 Protokola št. 4 določata, da je dokazilo o poreklu izdelkov, ki omogoča, da se zanje uporabi preferencialno obravnavanje, dano s potrdilom EUR.1, ki ga v skladu s členom 17(4) izdajo carinski organi države izvoznice.
29. V skladu s členom 17(4) in (5) navedeno preverjanje porekla izdelkov, ki ga opravijo carinski organi države izvoznice, načeloma temelji na preverjanju ob izdaji potrdila, lahko pa se opravi tudi naknadno preverjanje. Kot to v členu 32(3) določa Protokol št. 4, tudi naknadno preverjanje opravijo carinski organi države izvoznice, ki imajo v ta namen pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršen koli pregled, za kateri menijo, da je potreben.
30. Torej so carinski organi države izvoznice tisti, ki morajo preveriti poreklo zadevnega blaga in ugotoviti, ali to blago na podlagi preferencialne obravnave, ki jo določa Sporazum o pridružitvi, izpolnjuje zahtevane pogoje za uvoz v državo članico Skupnosti ali v Madžarsko.
31. Kot poudarjajo vse stranke v postopku, temelji mehanizem upravnega sodelovanja, ki ga opredeljujejo členi od 31 do 33 Protokola št. 4, hkrati na razdelitvi nalog ter na medsebojnem zaupanju med carinskimi službami zadevne države članice in službami Republike Madžarske. Kot je Sodišče presodilo v okviru drugih sporazumov o prosti trgovini v zvezi s protokoli, ki se nanašajo na opredelitev pojma „izdelki s poreklom“ in na metode upravnega sodelovanja, primerljivih s Protokolom št. 4, je takšen sistem upravičen zato, ker organi države izvoznice najlaže neposredno preverijo dejstva, ki opredeljujejo poreklo zadevnega izdelka.(15) Tak sistem ima tudi to prednost, saj zagotavlja zanesljive in enotne rezultate glede identifikacije porekla blaga ter tako preprečuje preusmerjanje trgovinskih tokov in izkrivljanje konkurence v trgovini.(16)
32. Takšen mehanizem torej lahko deluje le, če carinska uprava države uvoznice priznava ugotovitve, ki so jih zakonito podali organi države izvoznice.(17) Kot je Sodišče izpostavilo v zgoraj navedeni sodbi Les Rapides Savoyards in drugi, je v okviru mednarodnih sporazumov o prosti trgovini, sklenjenimi med Skupnostjo in tretjo državo, na podlagi vzajemnih obveznosti prav tako nujno, da carinske uprave držav članic priznajo zakonito sprejete odločbe organov tretje države, da lahko Skupnost nato zahteva od organov navedene države spoštovanje odločb, ki so jih izdali organi držav članic v zvezi s poreklom izdelkov, izvoženih iz Skupnosti v to državo.(18)
33. Iz tega sledi, da v skladu s Sporazumom o pridružitvi carinski organi države uvoznice ne morejo zavrniti uporabe preferencialnega obravnavanja za blago, uvoženo na podlagi potrdila EUR.1, ki so ga v skladu s predpisi izdali carinski organi države izvoznice. Če carinski organi države uvoznice upravičeno dvomijo o resničnem poreklu tega blaga, lahko od carinskih organov države izvoznice samo zahtevajo naknadno preverjanje tega porekla.
34. Organizacija mehanizma sodelovanja in razdelitev nalog, ki ju določa navedeni Sporazum, logično pomenita, da so zanje obvezujoče tudi ugotovitve naknadnega preverjanja, pri katerem so carinski organi države uvoznice lahko ugotovili poreklo spornega blaga. Le v posebnih okoliščinah, v katerih carinski organi države uvoznice ne morejo opraviti naknadnega preverjanja v skladu s predpisi, lahko po mnenju Sodišča carinski organi države uvoznice sami opravijo preverjanje verodostojnosti in pravilnosti spornega potrdila EUR.1 ter upoštevajo druga dokazila o poreklu spornega blaga.(19).
35. Cilj Sporazuma o pridružitvi in mehanizem upravnega sodelovanja, ki ga opredeljuje Protokol št. 4, torej pomenita, da morajo carinski organi države uvoznice upoštevati izide končnega preverjanja izdelkov, ki so ga opravili carinski organi države izvoznice. V skladu s tem ciljem je namreč pomembno, da je vse blago, ki izpolnjuje pogoje, zahtevane v zvezi s poreklom, in izključno to blago, pri uvozu upravičeno do preferencialnega obravnavanja.
36. Iz tega sledi, da morajo carinski organi države uvoznice – glede na to, da so bili prvotni izidi naknadnega preverjanja predmet sodnega postopka, ki ga je sprožil izvoznik, ter da so bili o tem sporu in tudi o njegovih izidih obveščeni – upoštevati te izide.
37. Menim, da določbe člena 32(5) Protokola št. 4, ki jih navaja grška vlada, niso v nasprotju s to analizo. Naj spomnim na to, da ta člen določa, da morajo biti carinski organi države uvoznice, ki so zahtevali naknadno preverjanje porekla zadevnega blaga, obveščeni o izidih v najkrajšem mogočem roku in da mora biti iz teh izidov jasno razvidno, ali navedeno blago izpolnjuje zahtevane pogoje za upravičenost do preferencialnega obravnavanja ali ne.
38. Sklicujem se lahko tudi na člen 32(6) Protokola št. 4, ki v enakem smislu kot prejšnji odstavek določa, da lahko ob upravičenem dvomu glede porekla zadevnega blaga in če ni odgovora v desetih mesecih od datuma zahteve za preverjanje ali če odgovor ne vsebuje zadostnih informacij, carinski organi države uvoznice, ki so zahtevali naknadno preverjanje, zavrnejo preferencialno obravnavanje za to blago, razen v izjemnih okoliščinah.
39. Po mojem mnenju so pogodbenice Sporazuma o pridružitvi želele s temi določbami kot protiutež pristojnosti carinskih organov države izvoznice, ki jim je bila na ta način podeljena s Protokolom št. 4, doseči, da ti organi, ko carinski organi države uvoznice nanje naslovijo zahtevo za preverjanje, dejansko opravijo navedeno preverjanje in jim sporočijo ugotovitve v razumnem roku. Njihov namen je doseči, kot navaja grška vlada, da se postopek upravnega sodelovanja, ki omogoča, da se ugotovi poreklo zadevnega blaga, izvede takoj in da se usoda tega blaga hitro razreši. Te določbe pa ne opredeljujejo ničesar v zvezi z uporabo pravnih sredstev zoper odločbe, ki so jih izdali carinski organi države izvoznice po naknadnem preverjanju in jih še naprej ureja zakonodaja te države.
40. Iz teh določb torej ni mogoče sklepati, da so za carinske organe države uvoznice prvotne ugotovitve naknadnega preverjanja zavezujoče, če so ugotovitve tega preverjanja predmet sodnega spora in zato niso dokončne.
41. In nasprotno, po mojem mnenju lahko sklepamo iz istih določb in tudi iz celotnega mehanizma upravnega sodelovanja, ki ga opredeljuje Protokol št. 4, da morajo, če ko postane zaradi ugotovitev naknadnega preverjanja veljavnost potrdil EUR.1 vprašljiva in so te ugotovitve predmet spora v skladu s predpisi nacionalne zakonodaje, carinski organi države izvoznice obvestiti carinske organe države uvoznice o obstoju takšnega postopka in nato o njegovih izidih. Takšno obveznost določa tudi cilj Sporazuma o pridružitvi, da bi lahko bilo blago, katerega poreklo organi države izvoznice dokončno potrdijo, dejansko upravičeno do preferencialnega obravnavanja pri carinskih organih države uvoznice.
42. Upoštevajoč cilj Sporazuma o pridružitvi in mehanizma upravnega sodelovanja v zvezi z določitvijo porekla blaga, morajo torej carinski organi države uvoznice vestno upoštevati sodne odločbe, izdane v postopkih, uvedenih zoper prvotne izide naknadnega preverjanja navedenega porekla.
43. V nasprotju s tem, kar zatrjuje grška vlada, carinski organi države izvoznice ne morejo zavrniti upoštevanja odločb zato, ker niso mogli vedeti, da pred sodišči države izvoznice poteka kontradiktorni postopek in da zagotavlja vsa jamstva nepristranskega postopka.
44. Treba je opozoriti na to, da mehanizem medsebojnega sodelovanja, uveden s Protokolom št. 4, temelji na medsebojnem zaupanju carinskih organov zadevnih držav. To pomeni, da so z uvedbo takšnega mehanizma države članice Evropske skupnosti ter tudi Evropski parlament, Svet in Komisija ocenili, da so upravni organi tretje države, pogodbenice navedenega sporazuma o prosti trgovini, sposobni izvajati določbe Sporazuma o pridružitvi. To zaupanje je treba nujno razširiti na sodne organe navedene države, ki so v skladu s predpisi o notranji ureditvi te države pristojni za odločanje v postopkih, uvedenih zoper odločitve, ki so jih sprejeli njeni carinski organi. Protislovno bi bilo namreč zaupati upravnim organom tretje države in odreči tako zaupanje njenim sodiščem, katerih naloga je prav nadzor nacionalnih upravnih organov glede uporabe prava in torej tudi Sporazuma o pridružitvi.(20) Kot je družba Sfakianakis navedla med obravnavo, sodišča države izvoznice jamčijo za skladnost potrdil EUR.1 s Sporazumom o pridružitvi.
45. To, da carinski organi države izvoznice upoštevajo sodne odločbe, izdane v tretji državi izvoznici v postopkih, uvedenih zoper izide naknadnega preverjanja porekla blaga, je torej po mojem mnenju neločljivo povezano s priznavanjem ugotovitev, ki so jih predložili carinski organi navedene države izvoznice glede takega porekla, in je torej vsebovano v razdelitvi nalog, ki jo uvaja Protokol št. 4.
46. Vprašanje upoštevanja takih sodnih odločb se poleg tega v državah ne more obravnavati različno, ne da bi se ustvarilo stanje negotovosti takšne narave, ki bi ogrozila obstoj skupne trgovinske politike in tudi izvajanje obveznosti Skupnosti, ki izhajajo iz zadevnega sporazuma.(21)
47. Ko nasprotuje upoštevanju takih odločb, grška vlada nadalje zatrjuje, da če se prvotni izidi naknadnega preverjanja s sodno odločbo razglasijo za nične, carinski organi države uvoznice ne morejo vedeti, ali takšna razglasitev ničnosti temelji na preučitvi pravne in vsebinske utemeljenosti izpodbijanega akta ali na formalnem razlogu, kot je odsotnost carinskih organov, ki so tožena stranka, na obravnavi.
48. Menim, da tega argumenta ni mogoče upoštevati. Kot sem že navedel, je cilj naknadnega preverjanja ugotoviti pravilnost potrdil EUR.1.(22) Če postanejo rezultati tega preverjanja predmet spora v skladu s predpisi nacionalne zakonodaje, je edino pomembno vprašanje izvedeti, ali so bila po končanem postopku sporna potrdila razglašena za nična ali potrjena. Če so bile ugotovitve naknadnega preverjanja pravilnosti potrdil EUR.1 na sodišču razglašene za nične in zato navedena potrdila ostanejo veljavna, jih morajo carinski organi države uvoznice upoštevati, kljub razlogom za razglasitev ničnosti ugotovitev naknadnega preverjanja.
49. Drugič in v vsakem primeru, menim, da stališča grške vlade ni mogoče sprejeti, ker bi bilo v nasprotju s pravico do učinkovitega sodnega varstva.
50. V skladu z ustaljeno stalno sodno prakso je pravica do učinkovitega sodnega varstva glavno načelo prava Skupnosti, ki temelji na ustavnih tradicijah, ki so skupne državam članicam.(23) Določena je v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki izhaja iz členov 6 in 13 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Naloga Sodišča je, da zagotavlja upoštevanje temeljnih pravic na področju prava Skupnosti.(24) Sporazum, kakršen je Sporazum o pridružitvi, ki sta ga sklenila Svet in Komisija v skladu s členoma 228 in 238 Pogodbe ES(25), je sestavni del pravnega sistema Skupnosti(26). Naloga Sodišča je torej zagotoviti, da se pri izvajanju Sporazuma o pridružitvi spoštujejo temeljne pravice, kakršna je pravica do učinkovitega sodnega varstva.
51. Ne zdi se sporno, da bi odločba, ki so jo sprejeli carinski organi države izvoznice po naknadnem preverjanju porekla blaga, lahko postala predmet učinkovitega sodnega preverjanja. Takšno preverjanje je namreč namenjeno ugotavljanju, ali zadevno blago izpolnjuje pogoje iz Sporazuma o pridružitvi, ki je del pravnega sistema Skupnosti, da bi bilo blago upravičeno do preferencialne obravnave. To bi lahko povzročilo izgubo prednosti, ki jih izvozniku zagotavlja ta ureditev, glede na to, da bo uvoznik moral plačati ustrezne carinske dajatve za blago, kar bo nedvomno vplivalo na njune trgovinske odnose.
52. Odklanjanje upoštevanja odločb, ki so jih izdala sodišča države izvoznice glede ugotovitev naknadnega preverjanja, bi torej po eni strani povzročilo to, da izvozniki ne bi imeli pravice do pritožbe zoper izide takih preverjanj, ki jo določa madžarsko pravo. Druga možna posledica pa bi bila, da bi tudi madžarski carinski organi ocenili, da jim ni treba upoštevati odločb, ki jih izdajo sodišča držav članic v postopkih, uvedenih zoper preverjanja porekla, ki so jih opravili njihovi carinski organi. Treba je torej poudariti, da je po načelu vzajemnosti, ki je podlaga Sporazuma o pridružitvi in Protokola št. 4, upoštevanje madžarskih sodnih odločb v državah članicah tudi pogoj v tej državi za upoštevanje odločb, ki so jih izdala sodišča v državah članicah v postopkih, ki so jih sprožili izvozniki zoper izide naknadnih preverjanj porekla Skupnosti za blago, uvoženo v Republiko Madžarsko.
53. Zavrnitev upoštevanja odločb, ki so jih izdala madžarska sodišča v postopkih zoper izide naknadnega preverjanja, bi bilo torej v nasprotju ne le s ciljem Sporazuma o pridružitvi in z mehanizmom sodelovanja, ki ga določa Protokol št. 4, temveč tudi s pravico do učinkovitega sodnega varstva.
54. Iz mehanizma iz Protokola 4 in cilja Sporazuma o pridružitvi prav tako izhaja, da imajo carinski organi države uvoznice to obveznost ne glede na to, ali so zahtevali naknadno preverjanje.
55. Končno je treba glede tega poudariti, da iz člena 32(1) Protokola št. 4 izhaja, da lahko pristojni organi države izvoznice opravijo naknadno preverjanje po uradni dolžnosti ali na zahtevo organov države uvoznice. Tako preverjanje se prav tako lahko opravi, kot v danem primeru, na zahtevo služb Komisije, ki je v skladu s členom 155 Pogodbe ES(27) dolžna nadzorovati pravilno uporabo Sporazuma o pridružitvi in njegovih protokolov(28).
56. Ne glede na to, kdo je zahteval naknadno preverjanje, je namen preverjanja enak, namreč ugotoviti pravilnost potrdil EUR.1, da bi bilo v skladu s ciljem Sporazuma o pridružitvi pri uvozu v Skupnost blago s poreklom iz Republike Madžarske v smislu tega sporazuma upravičeno do preferencialnega obravnavanja, ki je opredeljeno v tem sporazumu. V zvezi s to ureditvijo in ciljem tega sporazuma morajo torej carinski organi države uvoznice upoštevati izide naknadnega preverjanja in torej tudi sodne odločbe, izdane v državi izvoznici o izidih takega preverjanja, neodvisno od organa, ki je preverjanje zahteval.
57. Na podlagi teh elementov predlagam Sodišču, naj odgovori, da je treba Sporazum o pridružitvi in Protokol št. 4, zlasti določbe Protokola v zvezi z obveznostjo medsebojne pomoči iz člena 31(2) in tudi določbe Protokola glede preverjanja dokazil o poreklu blaga iz člena 32, razlagati tako, da so carinski organi države uvoznice dolžni upoštevati sodne odločbe, izdane v državi izvoznici v postopkih, uvedenih zoper ugotovitve preverjanja veljavnosti potrdil o gibanju blaga, ki so ga opravili carinski organi države izvoznice, če so bili obveščeni o obstoju teh postopkov in vsebini teh odločb, in sicer ne glede na dejstvo, ali se je preverjanje veljavnosti potrdil o gibanju opravilo na zahtevo carinskih organov države uvoznice ali ne.
B – Tretje vprašanje za predhodno odločanje
58. Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali polni učinek odprave carinskih dajatev, opredeljen s Sporazumom o pridružitvi, nasprotuje upravnim odločbam, ki nalagajo plačilo carinskih dajatev, skupaj z dajatvami in globami, ki jih sprejmejo carinski organi države uvoznice pred izidom postopkov, uvedenih zoper ugotovitve naknadnega preverjanja, ko je bila pri uporabi sodnih odločb, izdanih v teh postopkih, veljavnost potrdil EUR.1 potrjena.
59. Za preučitev tega vprašanja moram najprej preveriti, ali so grški carinski organi, potem ko so jih madžarski carinski organi obvestili o nepravilnosti spornih potrdil EUR.1, imeli pravico sprejemati sporne odločitve pred izidom postopkov, uvedenih zoper ugotovitve naknadnega preverjanja, ali pa bi bili morali odložiti začetek postopka izterjave in počakati na izide navedenih postopkov
60. Družba Sfakianakis in madžarska vlada sta na obravnavi poudarili, da bi bili morali grški carinski organi odložiti postopek izterjave carinskih dajatev, ker v skladu z madžarskim pravom postopek, uveden zoper upravne odločbe, odloži izvršbo.
61. S takšno analizo se ne strinjam. Ne verjamem, da na vprašanje ali imajo carinski organi katere koli države članice pravico začeti postopek za izterjavo carinskih dajatev po sporočilu o rezultatih naknadnega preverjanja, ki ugotavlja spornost porekla blaga, lahko vpliva na pravo tretje države, pogodbenice sporazuma o svobodni trgovini. Poudarjam, da Protokol št. 4 ne vsebuje nobene določbe v tem smislu.
62. Ta protokol prav tako ne vsebuje predpisov glede pristopa, ki naj bi ga uporabili carinski organi države izvoznice, če je bilo, kot v danem primeru, blago, uvoženo v Skupnost na podlagi potrdil EUR.1, dano na trg in je nato postalo predmet naknadnega preverjanja, v katerem se je ugotavljala veljavnost navedenih potrdil. Glede tega je treba poudariti, da člen 32(4) Protokola št. 4 velja le za hipotetičen primer, v katerem carinski organi države uvoznice še niso sprostili določenih proizvodov. Ker v protokolu ni ustrezne določbe, je treba iz Carinskega zakonika Skupnosti ugotoviti, kaj morajo storiti carinski organi države uvoznice v okoliščinah, kakršne so v tem sporu o glavni stvari.
63. Na podlagi določb CZS menim, da grški carinski organi niso bili dolžni odložiti začetka postopka izterjave do izida spora, uvedenega na Madžarskem zoper ugotovitve naknadnega preverjanja. Iz preučitve ustreznih določb CZS namreč izhaja, da je Zakonik, čeprav zagotavlja varstvo pravic uvoznika v takšnem hipotetičnem primeru, namenjen tudi učinkoviti zaščiti finančnih interesov Skupnosti in da nalaga državam članicam, da sprejmejo potrebne ukrepe za izterjavo carinskega dolga, ki je v veliki meri vir sredstev Skupnosti.
64. Iz člena 78(3) CZS tako izhaja, da morajo, če izhaja iz naknadnih preverjanj, da so bile določbe, ki urejajo zadevno carinsko ureditev, uporabljene na podlagi nepravilnih ali nepopolnih podatkov, carinski organi sprejeti ustrezne ukrepe za vzpostavitev stanja, ob upoštevanju novih podatkov, ki jih imajo na voljo. Iz člena 201 CZS nadalje izhaja, da carinski dolg nastane takrat, ko je blago, za katero je pri uvozu treba plačati carinske dajatve, dano v prosti promet.
65. Prav tako morajo po CZS države članice takrat, ko nastane carinski dolg, takoj začeti s postopkom izterjave, tako s prvo stopnjo tega postopka, ki je vknjižba dolga(29), kakor z izterjavo od dolžnika.(30) Prav tako pa v skladu s členom 244 CZS uvedeni postopek zoper odločbe, ki jih sprejmejo carinski organi držav članic, razen izjemoma, ne odloži izvajanja izpodbijane odločbe.
66. Ne verjamem, da tedaj, ko nastanek carinskega dolga izhaja, kot v danem primeru, iz razveljavitve potrdil EUR.1 po naknadnem preverjanju, obstoj postopka zoper navedeno razveljavitev obvezuje carinske organe države članice izvoznice, da odložijo začetek zgoraj opisanega postopka. Ker je bilo sporno blago že dano na trg v Skupnosti in ker lahko sodni postopek traja več let, bi lahko takšna odložitev resno ogrozila izterjavo carinskega dolga, če bi bila taka tožba zavrnjena.
67. Interesi uvoznika, katerega potrdila EUR.1 so bila razveljavljena, se poleg tega upoštevajo na obeh stopnjah postopka izterjave. Tako se lahko v skladu s členom 220 CZS navedeni uvoznik oprosti naknadnega plačila dolga, če izhaja uporaba preferencialnega obravnavanja iz napake carinskih organov države izvoznice, ki je carinski dolžnik ni mogel odkriti, kljub vsemu pa je ravnal v dobri veri in upošteval obstoječe predpise.(31) Nadalje lahko pri vknjižbi dolga dolžnik dobi odlog plačila ali tudi plačilne olajšave pod pogoji, ki jih določa CZS, in razume se, da se mu morajo carinske dajatve vrniti, če se izkaže, da jih po zakonu ni dolgoval.
68. In končno ima uvoznik v okviru postopka, ki načeloma ni odložilen, pravico vložiti tožbo v državi članici uvoznici zoper odločbo carinskih organov te države, ki mu nalaga plačilo carinskih dajatev, člen 244 CZS pa tudi določa, da carinski organi v celoti ali delno odložijo navedeno izvršbo, če utemeljeno dvomijo v skladnost izpodbijane odločbe s carinsko zakonodajo ali če bi lahko udeleženemu grozila nepopravljiva škoda. Dolžnik, ki tako dobi odlog plačila carinskih dajatev, je lahko tudi oproščen zahteve, da mora predložiti zavarovanje, če bi mu ta zahteva lahko povzročila precejšnje gospodarske ali socialne težave.
69. Menim, da mojo analizo podpira tudi sodna praksa, ki dopušča odstopanje v okviru postopkov, ki jih sprožijo uvozniki zoper odločbe, ki jih sprejme Skupnost o vračanju ali odpustu dajatev pri uvozu pri uporabi člena 13 Uredbe EGS št. 1430/79(32), v skladu s katero je edini cilj takšne določbe, da omogoči, če so izpolnjeni določeni pogoji in če ni bila storjena očitna malomarnost ali manipulacija, opustitev plačila dajatev, ki jih dolgujejo gospodarski subjekti, ne pa da dovoli izpodbijanje načela dopustnosti carinskega dolga.(33) V zgoraj navedeni sodbi Cerealmangimi in Italgrani proti Komisiji je Sodišče glede tega poudarilo, da morajo tožeče stranke, če ocenjujejo, da so pogoji še vedno izpolnjeni, predložiti nacionalnim sodiščem države članice uvoznice odločbo carinskih organov te države, ki jim je naložila plačilo dolga.(34) Takšna sodna praksa podpira analizo, v skladu s katero se začetek postopka izterjave ne pogojuje z zahtevo, da obstoj carinskega dolga postane neizpodbojen.
70. V danem primeru iz tega sledi, da so grški carinski organi, ki so jih madžarski carinski organi obvestili, da je bilo pri naknadnem preverjanju potrdil EUR.1 ugotovljeno, da nekatera potrdila niso pravilna, ravnali pravilno in so celo morali sprožiti postopek izterjave carinskih dajatev za vozila, uvožena na podlagi navedenih potrdil, čeprav so ugotovitve tega preverjanja postale predmet spora v skladu z določbami nacionalne zakonodaje.(35)
71. Zdaj si je treba zastaviti vprašanje o usodi, ki čaka odločbe grških carinskih organov, izpodbijane v sporu o glavni stvari, ki se nanašajo na vozila, katerih potrdilo EUR.1 je bilo dokončno potrjeno v skladu z odločbami, ki jih je izdalo madžarsko sodišče.
72. Odgovor na to vprašanje se gotovo navezuje na odgovor, ki sem ga predlagal za prejšnje vprašanje. Kot smo že lahko videli, je namen Sporazuma o pridružitvi, da se blago, ki izpolnjuje zahtevane pogoje za to, obravnava kot blago s poreklom iz Republike Madžarske in se lahko uvaža v Skupnost v okviru preferencialnega obravnavanja iz tega sporazuma. Polni učinek Sporazuma o pridružitvi bi bil ogrožen, če za to blago, katerega madžarsko poreklo je bilo dokončno potrjeno v skladu z odločbami, ki so jih izdala pristojna sodišča države izvoznice, ne bi bila priznana preferencialna obravnava. V takšnem primeru je torej učinek tega, da carinski organi države uvoznice opravijo naknadno izterjavo carinskih dajatev, skupaj z dajatvami in globami, v nasprotju s tem načelom.
73. Enako bi bila očitno kršena pravica do učinkovitega sodnega varstva, če bi, potem ko je izvoznik pred sodiščem dosegel razglasitev ničnosti izidov naknadnega preverjanja, s katerim se je ugotavljala veljavnost potrdil EUR.1, carinski organi države uvoznice kljub temu opravili izterjavo carinskih dajatev od uvoznika, ki bi temeljila na ugotovitvah tega preverjanja.
74. Iz tega sledi, da bi v okoliščinah danega primera grški carinski organi morali razglasiti za nične ali umakniti izpodbijane upravne odločbe, če se nanašajo na vozila, katerih madžarsko poreklo je bilo dokončno potrjeno.
75. Predlagam torej, da se na tretje vprašanje za prehodno odločanje odgovori, da je polni učinek odprave carinskih dajatev iz Sporazuma o pridružitvi v nasprotju z upravnimi odločbami, ki nalagajo plačilo carinskih dajatev, skupaj z dajatvami in globami, ki so jih izdali carinski organi države članice uvoznice pred dokončnim izidom postopkov, uvedenih zoper ugotovitve naknadnega preverjanja, ker je bila pri uporabi sodnih odločb, izdanih v tem postopku, potrjena veljavnost potrdil EUR.1.
C – Četrto vprašanje za predhodno odločanje
76. Predložitveno sodišče sprašuje, ali na odgovor na prejšnja vprašanja lahko vpliva dejstvo, da niti grški niti madžarski carinski organi niso zahtevali zasedanja Pridružitvenega odbora iz člena 33 Protokola št. 4.
77. Sodišču predlagam, naj to vprašanje razume tako, kot da želi predložitveno sodišče vedeti, ali bi bili lahko odgovori na prejšnja vprašanja sporni zaradi dejstva, da niti grški niti madžarski carinski organi niso zadeve predložili Pridružitvenemu odboru, ko so madžarska sodišča izdala odločbe.
78. Menim, da mora biti odgovor na to vprašanje nikalen iz naslednjih razlogov.
79. Videli smo lahko, da carinski organi države uvoznice potrdila EUR.1, ki so ga v skladu s predpisi izdali carinski organi države izvoznice, ne morejo enostransko razglasiti za neveljavnega. Pri upravičenem dvomu o pravilnosti potrdila lahko le zaprosijo navedene organe, naj opravijo naknadno preverjanje. Prav tako pa so ugotovitve tega preverjanja zanje obvezujoče, če so carinski organi države izvoznice lahko ugotovili poreklo zadevnega blaga.
80. V skladu s členom 33 Protokola št. 4 si morajo carinski organi države izvoznice, če se ne strinjajo s carinskimi organi države izvoznice glede navedenega preverjanja, prizadevati za skupno sporazumno rešitev s temi organi. Če taka rešitev ni mogoča, morajo predložiti spor Pridružitvenemu odboru.
81. Iz tega sledi, da dejstvo, da niti grški niti madžarski carinski organi niso predložili zadeve Pridružitvenemu odboru, v ničemer ne vpliva na to, da morajo grški carinski organi upoštevati madžarske sodne odločbe in da zato, ker so te odločbe potrdile poreklo spornih vozil, navedeni organi ne smejo opraviti izterjave carinskih dajatev v zvezi s temi vozili.
82. Predlagam, naj se v odgovoru predložitvenemu sodišču navede, da na odgovore na prejšnja vprašanja ne more vplivati dejstvo, da niti grški niti madžarski carinski organi niso zahtevali zasedanja Pridružitvenega odbora na podlagi člena 33 Protokola št. 4.
D – Peto vprašanje za predhodno odločanje
83. Predložitveno sodišče postavlja peto predhodno vprašanje le, če je odgovor na prvi zgoraj preučeni vprašanji nikalen. Ker sem nanju predlagal pritrdilen odgovor, menim, da zadnjega vprašanja ni treba preučiti.
V – Predlog
84. Na podlagi navedenih razlogov Sodišču predlagam, naj na vprašanja Dioikitiko Protodikeio Athinon odgovori:
1. Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami ter Republiko Madžarsko, zlasti obveznost medsebojne pomoči iz člena 31(2) Protokola št. 4 o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in metodah upravnega sodelovanja v Prilogi k Sporazumu o pridružitvi, kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 3/96 Pridružitvenega sveta med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami ter Republiko Madžarsko z dne 28. decembra 1996 o spremembi Protokola št. 4, kakor tudi določbe v zvezi s preverjanjem dokazil o poreklu blaga iz člena 32 je treba razlagati tako, da morajo carinski organi države uvoznice upoštevati sodne odločbe, izdane v državi izvoznici, v postopkih zoper izide preverjanja veljavnosti potrdil o gibanju blaga, ki so jih opravili carinski organi države izvoznice, če so bili obveščeni o obstoju teh postopkov in vsebini teh odločb, ne glede na dejstvo, ali je bila veljavnost potrdil o gibanju preverjena na zahtevo carinskih organov države uvoznice.
2. Polni učinek odprave carinskih dajatev, predvidene s Sporazumom o pridružitvi, nasprotuje upravnim odločbam, ki nalagajo plačilo carinskih dajatev, skupaj z dajatvami in globami, ki jih sprejmejo carinski organi države uvoznice pred dokončnim izidom postopkov, uvedenih zoper ugotovitve naknadnega preverjanja, in ko je s sodnimi odločbami, izdanimi v teh postopkih, potrjena veljavnost potrdil EUR.1.
3. Na odgovor na prejšnja vprašanja ne more vplivati dejstvo, da niti grški niti madžarski carinski organi niso zahtevali zasedanja Pridružitvenega odbora na podlagi člena 33 Protokola št. 4, kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 3/96.
1 – Jezik izvirnika: francoščina
2 – UL 1993, L 347, str. 2, v nadaljevanju: Sporazum o pridružitvi. Ta sporazum, kakor tudi protokoli, ki so mu priloženi, so bili sprejeti v imenu Skupnosti s Sklepom 93/742/Euratom, ESPJ, ES Sveta in Komisije 13. decembra 1993 (UL L 347, str.1).
3 – V nadaljevanju: Sfakianakis.
4 – Protokol o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in metodah upravnega sodelovanja (UL 1993, L 347, str. 177).
5 – Sklep z dne 17. julija 1995 o spremembi Protokola št. 4 k Sporazumu o pridružitvi (UL L 201, str. 39).
6 – Sklep z dne 28. decembra 1996 o spremembi Protokola št. 4 k Sporazumu o pridružitvi (UL 1997, L 92, str. 1).
7 – V nadaljevanju: Protokol št. 4.
8 – V nadaljevanju: potrdilo EUR.1.
9 – Določbe členov 16 in 17 Protokola št. 4 so v bistvu enake kot v členih 10 in 11 prvotne različice iz leta 1993 ter v členih 11 in 12 različice po spremembi s Sklepom št. 1/95.
10 – Te določbe, razen natančne opredelitve, sprejete k členu 32(3) Protokola št. 4, vsebujeta v drugačnem vrstnem redu člen 27 prvotne različice iz leta 1993 in člen 28 različice, po spremembi s Sklepom št. 1/95.
11 – Uredba z dne 12. oktobra 1992 o uvedbi carinskega zakonika Skupnosti (UL L 302, str. 1, v nadaljevanju: CZS).
12 – Glej tretjo uvodno izjavo CZS.
13 – Glej člen 217(1), prvi pododstavek, CZS.
14 – Družba Sfakianakis navaja, da je madžarsko sodišče razsodilo, da je treba zato, da bi ugotovili, ali cena sestavnih delov brez porekla, uporabljenih v proizvodnji vozila, ne presega praga 40 % cene franko tovarna, nad katerim se vozilo ne more več obravnavati kot izdelek s poreklom v skladu s Sporazumom o pridružitvi, upoštevati popuste na tržne cene, ki jih je dobil izvoznik, ko je navedene dele kupil na Japonskem.
15 – Sodba z dne 12. julija 1984 v zadevi Les Rapides Savoyards in drugi (218/83, Recueil, str. 3105, točka 26) glede Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo, podpisanega 22. julija 1972, sodba z dne 7. decembra 1993 v zadevi Huygen in drugi (C-12/92, Recueil, str. I‑6381, točki 24 in 25) glede Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Avstrijo, podpisanega 22. julija 1972, ter sodba z dne 5. julija 1994 v zadevi Anastasiou in drugi (C-432/92, Recueil, str. I‑3087, točka 38) glede Sporazuma z dne 19. decembra 1972 o vzpostavitvi sodelovanja med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Ciper.
16 – Zgoraj navedena sodba Les Rapides Savoyards in drugi, točka 26.
17 – Zgoraj navedeni sodbi Les Rapides Savoyards in drugi, točka 27, ter Huygen in drugi, točka 25, kakor tudi sodbi z dne 14. maja 1996 v zadevi Faroe Seafood in drugi (C-153/94 in C‑204/94, Recueil, str. I‑2465, točka 20) in z dne 17. julija 1997 v zadevi Pascoal & Filhos (C‑97/95, Recueil, str. I‑4209, točka 33).
18 – Točka 27 navedene sodbe.
19 – Glej zgoraj navedeno sodbo Huygen in drugi, točka 27. Na tem mestu je treba poudariti, da se navedena obveznost priznavanja odločb, ki so jih sprejeli organi tretjih držav, ne uporablja na enak način, če je preferencialni režim vzpostavljen z avtonomnim ukrepom Skupnosti, kot je uredba. Sodišče je namreč v takem primeru razsodilo, da organi tretjih držav s svojo razlago predpisov Skupnosti ne morejo zavezovati Skupnosti in njenih držav članic, zato morajo ugotovitve porekla blaga, ki jih opravi Komisija v okviru naloge preiskave, prevladati nad ugotovitvami carinskih organov tretjih držav izvoznic (glej zgoraj navedeno sodbo Faroe Seafood in drugi, točki 24 in 25, glede Uredbe Sveta EGS št. 2051/74 z dne 1. avgusta 1974 o carinski ureditvi, ki se uporablja za nekatere izdelke s poreklom z otokov Féroé (UL L 212, str. 33), ter Uredbe Komisije EGS št. 3184/74 z dne 6. decembra1974 o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in metodah upravnega sodelovanja za uporabo carinskega režima, ki se uporablja za nekatere izdelke s poreklom z otokov Féroé (UL L 344, str. 1)). Enako lahko velja v okviru mednarodnega sporazuma o prosti trgovini, sklenjenega med Skupnostjo in tretjo državo, če navedena država ni sprejela potrebnih ukrepov za izvajanje navedenega sporazuma in če naknadno preverjanje, ki ga je opravila Komisija, pokaže, da potrdila o gibanju, ki so jih izdali carinski organi navedene države, niso pravilna (sodba z dne 14. novembra 2002 v zadevi Ilumitrónica, C 251/00, Recueil str. I‑10433, točka 74, glede uvoza televizijskih aparatov s poreklom iz Turčije v Skupnost na podlagi preferencialnega režima, določenega v okviru Sporazuma o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo, ki so ga 12. septembra 1963 v Ankari Republika Turčija na eni strani in države članice EGS in Skupnost na drugi strani in ga je Skupnost potrdila s Sklepom Sveta 64/732/EGS z dne 23. decembra 1963 (UL 1964, L 217, str. 3685).
20 – Takšno zaupanje v sodne organe druge pogodbenice Sporazuma o pridružitvi je med drugim jasno izraženo v členu 113 navedenega sporazuma, v skladu s katerim se „[...] v okviru [navedenega] […] vsaka stranka zavezuje, da bo fizičnim in pravnim osebam druge pogodbenice zagotovila, v primerjavi s svojimi državljani, nediskriminatoren dostop do pristojnih sodišč in upravnih organov Skupnosti in Madžarske, da tam branijo svoje osebne pravice […]“
21 – Glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Anastasiou in drugi, točka 53, glede vprašanja sprejemljivosti potrdil o gibanju, ki so jih izdali drugi organi in ne pristojni organi Republike Ciper za izvoz v Skupnost blaga s poreklom s Cipra.
22 – Zgoraj navedena sodba Huygen in drugi, točka 26.
23 – Sodbe z dne 15. maja 1986 v zadevi Johnston (222/84, Recueil. str. 1651, točka 18); z dne 15. oktobra 1987 v zadevi Heylens in drugi (222/86, Recueil, str. 4097, točka 14); z dne 3. decembra 1992 v zadevi Oleificio Borelli proti Komisiji (C-97/91, Recueil, str. I‑6313, točka 14) in z dne 19. junija 2003 v zadevi Eribrand (C-467/01, Recueil, str. I-6471, točka 53).
24 – Sodba z dne 30. septembra 1987 v zadevi Demirel (12/86, Recueil, str. 3719, točka 28).
25 – Po spremembi je prvi postal člen 300 ES in drugi člen 310 ES.
26 – Zgoraj navedena sodba Demirel, točka 7.
27 – Zdaj člen 211 ES.
28 – Glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Ilumitrónica, točka 60.
29 – Glej člene od 217 do 220 CZS.
30 – Glej člene od 221 do 232 CZS.
31 – Člen 220(2) CZS, kakor je bil spremenjen z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta ES št. 2700/2000 z dne 16. novembra 2000 o spremembi Uredbe Sveta EGS št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 311, str. 17), glede tega v drugem in tretjem pododstavku določa, da če se preferencialni status blaga ugotovi na podlagi upravnega sodelovanja, v katero so vključeni organi tretje države, ki izdaja potrdilo, in se za to potrdilo izkaže, da ni pravilno, velja, da gre za napako, ki je ni bilo mogoče odkriti v smislu prvega pododstavka. Izdaja nepravilnega potrdila pa pomeni napake, če so bila podlaga za potrdilo nepravilna dejstva, ki jih je predložil izvoznik, razen če je več kot očitno, da so se organi, ki so ga izdali, zavedali ali bi se morali zavedati, da blago ni ustrezalo pogojem, ki so določeni za upravičenost do preferencialne obravnave. V sklepnih predlogih v zadevi Beemsterboer Coldstore Services (C‑293/04), ki še poteka pred Sodiščem, generalna pravobranilka J. Kokott izpostavlja, da ta nova različica člena 220 CZS ne pomeni spremembe, temveč samo pojasnilo (točka 30).
32 – Uredba Sveta z dne 2. julija 1979 o izterjavi ali odpustitvi uvoznih ali izvoznih dajatev (UL L 175, str. 1). Člen 13(1) Uredbe št. 1430/79 je skoraj dobesedno povzet v členu 239(1) CZS, ki določa:
„Uvozne ali izvozne dajatve se lahko povrnejo ali odpustijo […], […] ki izhajajo iz okoliščin, pri katerih ne gre niti za malomarnost niti za goljufivo ravnanje udeleženega.“
33 – Sodbi z dne 12. marca 1987 v zadevi Cerealmangimi in Italgrani proti Komisiji (244/85 in 245/85, Recueil, str. 1303, točka 11) ter z dne 6. julija 1993 v zadevi CT Control (Rotterdam) in JCT Benelux proti Komisiji (C‑121/91 in C‑122/91, Recueil, str. I‑3873, točka 43).
34 – Točka 12 zgoraj navedene sodbe.
35 – Okoliščina, da so v danem primeru grški carinski organi uvedli postopek šele, ko so prejeli seznam Enote za koordinacijo preprečevanja goljufij za vozila, ki so bila napačno obravnavana po preferencialnem režimu, ne pomeni, da je sporna utemeljenost navedenega postopka, ker so bila zadevna vozila prav tista vozila, za katerih potrdila so madžarski carinski organi izjavili, da niso veljavna, tako ni bila ugotovljena nikakršna razlika med ugotovitvami navedenih organov in Komisije.
Full & Egal Universal Law Academy