SKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE
JULIANE Kokott,
predstavljeni 27. aprila 2006(1)
Zadeva C-239/04
Komisija Evropskih skupnosti
proti
Portugalski republiki
„Ohranjanje naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst –Posebno območje varstva ,Castro Verde‘ – Gradnja avtoceste – Vplivi na okolje – Druge ustrezne rešitve“
I – Uvod
1. Komisija Portugalski očita, da je pri projektu avtoceste med Lizbono in mestom Algarve kršila člen 6(4) Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst(2) (v nadaljevanju: Direktiva o habitatih). Navaja, da bi lahko trasa avtoceste v posebnem območju varstva ptic „Castro Verde“ potekala po drugi trasi.
II – Pravni okvir
2. V skladu s členom 4 Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic(3) (v nadaljevanju: Direktiva o pticah) države članice nekatere površine določijo za posebna območja varstva ptic (v nadaljevanju: POV). Tudi tam – v odstavku 4, prvi stavek – je bilo najprej urejeno varstvo teh območij.
3. Člen 7 Direktive o habitatih je spremenil ureditev o varstvu posebnih območij varstva ptic:
„Obveznosti iz člena 6(2), (3) in (4) te direktive nadomestijo vse obveznosti iz prvega stavka člena 4(4) Direktive 79/409/EGS za območja, določena na podlagi člena 4(1) ali podobno priznana po členu 4(2) navedene direktive, od datuma začetka izvajanja te direktive ali datuma, ko država članica določi ali prizna ta območja po Direktivi 79/409/EGS, če je slednji datum kasnejši.“
4. Ta določba je pojasnjena s sedmo uvodno izjavo Direktive o habitatih tako:
„[…] [K]er bo treba vsa določena območja skupaj z območji, ki so ali bodo uvrščena med posebna območja varstva na podlagi Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic, vključiti v usklajeno evropsko ekološko omrežje;“
5. Odstavka 3 in 4 člena 6 Direktive o habitatih, ki sta upoštevna za obravnavani primer, določata:
„3. Pri vsakem načrtu ali projektu, ki ni neposredno povezan z upravljanjem območja ali zanj potreben, pa bi sam ali v povezavi z drugimi načrti ali projekti lahko pomembno vplival na območje, je treba opraviti ustrezno presojo njegovih posledic glede na cilje ohranjanja tega območja. Glede na ugotovitve presoje posledic za območje in ob upoštevanju določb odstavka 4 pristojni nacionalni organi soglašajo z načrtom ali projektom šele potem, ko se prepričajo, da ne bo škodoval celovitosti zadevnega območja, in, če je primerno, ko pridobijo mnenje javnosti.
4. Če je treba kljub negativni presoji posledic za območje izvesti načrt ali projekt iz nujnih razlogov prevladujočega javnega interesa, vključno tistih socialne ali gospodarske narave, in ni drugih ustreznih rešitev, država članica izvede vse izravnalne ukrepe, potrebne za zagotovitev varstva celovite usklajenosti Nature 2000. O sprejetih izravnalnih ukrepih obvesti Komisijo.
[…]“
6. V zvezi s tem je v uvodni izjavi 10 Direktive o habitatih navedeno:
„[K]er je treba opraviti ustrezno presojo vsakega načrta ali programa, ki bi lahko pomembno vplival na cilje ohranjanja območja, ki je bilo ali bo določeno.“
III – Dejansko stanje, predhodni postopek in predlogi strank
7. Po navedbah Komisije je bilo POV Castro Verde določeno 23. septembra 1999. POV obsega območje 79.066 hektarjev. V tem območju je mogoče najti najmanj 17 vrst ptic iz Priloge I k Direktivi o ohranjanju ptic, kot so južna postovka (Falco naumanni), močvirski lunj (Circus pygargus), velika droplja (Otis tarda), mala droplja (Tetrax tetrax), prlivka (Burhinus oedicnemus), zlatovranka (Coriacias garrulus), laški škrjanec (Melanocorypha calandra) in kratkoprsti škrjanec (Calandrella brachydactyla).
8. Sporni del avtoceste med krajema Aljustrel na severu in Castro Verde na jugu poteka razmeroma premočrtno, na trasi, dolgi med 9 in 10 kilometrov v zahodnem obrobnem območju POV Castro Verde. Pretežni del POV, približno 77.000 hektarjev, je na vzhodu avtoceste, en del, velik približno 1700 hektarjev, pa je zahodno od nje, predvsem v obliki pasu zemljišča, širokega od enega do dveh kilometrov poleg avtoceste.
9. Zahodno od avtoceste na POV ali na njegovi meji je pet naselij: Messejana v severozahodnem kotu zemljišča, Estação de Ourique v njegovem jugozahodnem kotu in približno poldrugi kilometer oddaljen vzhodni sosednji kraj Aivados ter v sredini traku kraj Conceição in približno poldrugi kilometer vzhodno kraj Alcarias. Avtocesta je približno 700 metrov pomaknjena proti naseljem Messejana, Alcarias in Aivados, drugi dve naselji pa ležita naprej proti zahodu. Zunaj POV, približno poldrugi kilometer jugozahodno od naselja Estação de Ourique, se začne območje okrog umetnega jezera, določeno leta 2003 v „Plano de Ordenamento da Albufeira do Monte da Rocha“(4). Povodje umetnega jezera je vsekakor veliko večje in prečkajo ga vse upoštevne trase.
10. Presoja posledic za območje je bila pripravljena leta 1998 in predložena 6. septembra 1999. Po tej presoji bi projekt močno vplival na različne vrste ptic v območju POV.
11. Kljub temu je bil projekt 19. januarja 2000 odobren. Gradbena dela so se začela kmalu zatem in del avtoceste je v uporabi od 21. julija 2001.
12. Komisija je 20. oktobra 2000 Portugalski republiki poslala pisni opomin in jo pozvala, naj v zvezi s tem poda mnenje. Portugalska republika je Komisiji podala obrazloženo mnenje 11. aprila 2000.
13. Komisija zdaj predlaga Sodišču, naj:
1. ugotovi, ali Portugalska republika s tem, da je izvedla projekt avtoceste, katere trasa prečka posebno območje varstva Castro Verde, čeprav je bila presoja vplivov na okolje negativna in čeprav so obstajale druge ustrezne rešitve pri izbiri trase, ni izpolnila obveznosti iz člena 6(4) Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/62/ES z dne 27. oktobra 1997;
2. se Portugalski republiki naloži plačilo stroškov postopka.
14. Portugalska republika predlaga, naj:
1. se tožba zavrne in
2. se Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.
IV – Presoja
15. Komisija Portugalski republiki očita, da je kršila člen 6(4) Direktive o habitatih. To določbo je bilo mogoče uporabiti šele od določitve POV, to pomeni od 23. septembra 1999. Pred določitvijo območja, ki mora biti določeno, velja člen 4(4), prvi stavek, Direktive o pticah, in ne člen 6, od (2) do (4), Direktive o habitatih.(5)
16. Ker se je postopek odobritve za sporni odsek avtoceste začel pred določitvijo območja POV, bi lahko podvomili o tem, ali so pristojni organi med tem postopkom smeli s sistema varstva Direktive o pticah preiti na sicer vsebinsko liberalnejši,(6) vendar zaradi presoje posledic za območje postopkovno razvitejši sistem varstva iz Direktive o habitatih. S prepovedjo prehoda z enega na drugi sistem varstva pa bi bil postopek odobritve po nepotrebnem otežen, ne da bi se zato varstvo območja POV praktično bolj spodbujalo. Pristojni organi bi lahko namreč po določitvi POV ponovno začeli postopek odobritve in najpozneje takrat uporabili člen 6, od (2) do (4), Direktive o habitatih. V teh okoliščinah bi bilo vztrajanje pri tem, da se postopek prekine ali konča v skladu z Direktivo o pticah, nepotreben formalizem.
17. Ker se portugalska vlada ne sklicuje na to, da je treba projekt oceniti v skladu s členom 4(4), prvi stavek, Direktive o pticah, je treba zato uporabiti člen 6, od (2) do (4), Direktive o habitatih.
A – Škodljivi vplivi na POV Castro Verde
18. Člen 6(4) Direktive o habitatih se uporablja le, kadar je presoja posledic za območje v skladu s členom 6(3) negativna, to pomeni, kadar pristojni organi pri odobritvi projekta niso mogli zagotoviti omejitve škodljivih vplivov na celovitost spornega območja varstva. Portugalska vlada se s tem ne strinja.
19. Portugalska vlada pravilno navaja, da mora Komisija v postopku zaradi neizpolnitve obveznosti dokazati neizpolnitev obveznosti iz prava Skupnosti.(7) Izpodbija, da bi bila ločitev 2 % površine zadevnega POV dokaz škodljivih vplivov na celovitost zadevnega območja v smislu člena 6(3), drugi stavek, Direktive o habitatih.
20. Z določitvijo upoštevnih površin kot del POV je Portugalska vsekakor priznala, da so na teh površinah najprimernejše življenjske razmere za vrste, navedene v Prilogi I k Direktivi.(8)
21. Gradnja avtoceste na takih površinah načeloma škodljivo vpliva na njihove lastnosti najprimernejših območij za varstvo ptic. Cesta povzroči neposredne izgube površin, motnje in onesnaževanje sosednjih površin. Poveča tudi tveganje pobijanja ptic zaradi prometa. Ne nazadnje ločuje približno 1700 hektarjev POV, kar obsega približno 2 % površine preostalega POV. Pri tem je pomen te ločitve odvisen od obnašanja in občutljivosti zadevnih vrst.
22. Tako dodatni dokazi škodljivih vplivov na celovitost zadevnega POV niso potrebni.(9) Nasprotno pa mora Portugalska dokazati, da projekt ne vpliva škodljivo na POV.(10)
23. Direktiva o habitatih določa, kako mora načeloma potekati dokazovanje, namreč s presojo posledic projekta glede na cilje ohranjanja tega območja v skladu s členom 6(3) Direktive o habitatih. Pri tem je treba ob upoštevanju najboljših znanstvenih spoznanj s tega področja ugotoviti vse vidike načrta ali projekta, ki bi lahko sami ali v povezavi z drugimi načrti oziroma projekti škodovali ciljem ohranjanja območja.(11) Če je po tej ugotovitvi izključen vsakršen razumen dvom, da projekt ne bo vplival škodljivo na POV, je mogoče projekt odobriti brez sklicevanja na člen 6(4) Direktive o habitatih.(12)
24. Komisija poudarja, da v skladu s študijo vplivov na okolje(13) 17 vrst ptic izmed ptic na zadevnem območju spada v okvir Priloge I k Direktivi o pticah, osem vrst med ogrožene ali redke vrste na Portugalskem(14), 16 vrst pa med ogrožene in redke vrste v Evropi(15). Portugalska s sklicevanjem na mnenje inštituta Instituto da Conservação da Natureza ugovarja, da bi samo osem vrst v skladu s Prilogo I zadevne površine uporabljalo kot območje za razmnoževanje: velika droplja, južna postovka in mala droplja, ki so v skladu s portugalsko zakonodajo prednostne vrste, tako kot močvirski lunj, prlivka, zlatovranka, kratkoprsti škrjanec in laški škrjanec.
25. Že to neskladje med študijo in trditvami Portugalske vzbuja velike dvome glede kakovosti presoje posledic za območje, ker mora ta ugotoviti, katere vrste zadevne površine dejansko uporabljajo, da bi lahko ocenila vplive projekta. Ta dvom se potrdi z branjem študije vplivov na okolje.
26. V študiji se samo bežno omenjajo navzoče vrste ptic. Predvsem se omenja šest kilometrov oddaljeno rastišče velike droplje, ki je zelo občutljiva na motnje(16), omogoča pa tudi sklepanje, da se zadevne površine uporabljajo za vzrejo mladih ptic(17). Ta vrsta ptic velja kot globalno ogrožena vrsta (vulnerable).(18)
27. Poleg tega se v študiji vplivov na okolje obravnavajo paritvene kolonije južnih pastovk v bližini trase. Gotovo je, da je ena kolonija oddaljena 80 metrov od trase (Quinta da Golipa), še štiri so oddaljene od 800 do 1000 metrov (Montes da Mosquetana, do Álamo, da Ribeira in do Pardieiro). Pri tej vrsti študija vplivov na okolje izhaja iz srednje stopnje občutljivosti na motnje, vendar iz visoke stopnje občutljivosti v zvezi z razdrobitvijo njihovih habitatov.(19)
28. Konkretni podatki o pomenu zadevnih površin za druge vrste manjkajo, čeprav je portugalska vlada v tem primeru te druge vrste, ki so tam navzoče, imenovala v Prilogi I. Niti niso evidentirana konkretna opazovanja niti ni obrazloženo, kako različne vrste uporabljajo površine in kako bi lahko projekt konkretno vplival na to uporabo.(20)
29. Zaradi svojih pomanjkljivosti ta študija ne more dokazati, da gradnja avtoceste ni škodljivo vplivala na POV Castro Verde. Vsekakor pa je dodatni znak za to, da je bil tak vpliv pričakovan, ker je že na podlagi njenih izsledkov o razdrobitvi habitatov ugotovila povečane škodljive vplive (impacto negativo elevado).(21)
30. V sodnem postopku je Portugalska doslej poudarjala, da naj bi se populacija velikih dropelj in južnih postovk povečala, položaj malih dropelj pa naj bi se z dodatnimi ukrepi, ki jih zahteva Skupnost, izboljšal. Za preostale prizadete vrste naj škodljivih vplivov doslej ne bi bilo mogoče dokazati.
31. V skladu s členom 6(3), drugi stavek, Direktive o habitatih pa za odobritev projekta ne zadostuje naknadno dokazovanje, da projekt ni imel škodljivih vplivov, ampak mora biti pred odobritvijo projekta iz znanstvenega vidika izključen vsak razumen dvom o tem, da ni škodljivih vplivov na celovitost območja.(22) Trditev portugalske vlade že zaradi tega razloga ni primerna, da bi izključila uporabo člena 6(4).
32. Zato trditve portugalske vlade tudi ne morejo dokazati neškodljivosti projekta. Za številne vrste se samo brez dodatnih podatkov trdi, da naj škodljivi vplivi ne bi bili dokazani.
33. Predvsem glede povečanja populacije južnih postovk in velikih dropelj, kot navaja portugalska vlada, nikakor ni mogoče za ti vrsti sprejeti, da naj projekt avtoceste ne bi vplival na POV Castro Verde. Brez poznavanja razlogov za povečanje populacije namreč ne more izključiti škodljivih vplivov na območje zaradi projekta gradnje cest.(23)
34. V tem primeru Portugalska navaja, da naj bi ta razvoj temeljil predvsem na izravnalnih ukrepih in izvedbi načrta upravljanja za POV Castro Verde ter da v tem sklopu napoveduje dodatne ukrepe za ohranitev malih dropelj, s katerimi naj bi izravnali morebitne škodljive vplive. Če pa povečanje populacije temelji na izravnalnih ukrepih, ti ne morejo dokazati, da projekt gradnje cest ni bil škodljiv.
35. Škodljive vplive na območje je treba namreč v okviru člena 6 Direktive o habitatih strogo ločiti od izravnalnih ukrepov.(24) V skladu s sistemom določb Direktive o habitatih se je treba škodljivim vplivom po možnosti izogniti. To se po možnosti zgodi tako, da se izključi vsako tveganje škode ali da se sprejmejo ustrezni ukrepi za zmanjšanje in preprečevanje škode.(25) V nasprotju s tem pa izravnalni ukrepi pridejo v poštev šele takrat, kadar je treba škodljive vplive sprejeti zaradi prevladujočih razlogov javnega interesa, ne da bi bile na voljo druge ustrezne rešitve. Ohranjanju naravnih dobrin je treba namreč dati prednost pred izravnalnimi ukrepi že zato, ker se redko lahko z gotovostjo napove njihov uspeh.
36. Če se portugalska vlada sploh sklicuje na ukrepe za zmanjšanje škode, gre potem v bistvu za ukrepe, ki so se izvajali med gradbenimi deli, in ukrepe za ohranjanje vegetacije. Taki ukrepi pa ne morejo preprečiti povečanih škodljivih vplivov, ki nastanejo zaradi ceste in njene uporabe.
37. Ukrepi za spremljanje škodljivih vplivov, ki so deloma omenjeni v tem sklopu, so zagotovo nujen del programa za zmanjšanje in izravnavo škode. Ukrepi pa tudi ne bi mogli preprečiti škode.
38. Zato Komisija pravilno izhaja iz tega, da odsek avtoceste ne bi smel biti odobren v skladu s členom 6(3), drugi stavek, Direktive o habitatih, ampak kvečjemu v skladu s členom 6(4).
B – Neobstoj drugih ustreznih rešitev
39. V skladu s členom 6(4) Direktive o habitatih je projekt mogoče izvesti kljub negativni presoji posledic za območje, če so podani nujni razlogi prevladujočega javnega interesa, vključno tisti socialne ali gospodarske narave, in če ni drugih ustreznih rešitev. V tem primeru država članica izvede vse izravnalne ukrepe, potrebne za zagotovitev varstva celovite usklajenosti Nature 2000.
40. Stranki v tem primeru nista v sporu glede tega, ali je bila gradnja avtoceste (kot celota) zaradi nujnih razlogov nujna, niti glede potrebnih ukrepov za zagotovitev usklajenosti. Vendar Komisija Portugalski očita, da je gradnja avtoceste zelo škodljivo vplivala na POV Castro Verde, čeprav so za izbrano traso obstajale druge ustrezne rešitve.
41. Odobritev projekta v skladu s členom 6(4), prvi stavek, Direktive o habitatih je izjema od splošnega načela iz člena 6(3), drugi stavek, da bodo projekti odobreni samo, če ne bodo škodljivo vplivali na celovitost zaščitenega območja. Kot še navaja Komisija, mora tisti, ki se sklicuje na to izjemo, dokazati, da so bile upoštevane zahteve določb o izjemi.(26) Tako Komisiji v nasprotju z navedbami portugalske vlade ni treba dokazovati obstoja druge trase, ampak mora navesti samo razumne dvome(27) o tem, da je Portugalska upoštevala zahteve iz člena 6(4).
42. Člen 6(4) Direktive o habitatih dovoljuje odobritev projektov samo, če ne bi bilo drugih ustreznih rešitev. Ta pogoj pri odobritvi projekta naj bi preprečil škodljive vplive na zaščitena območja ob tem, da bi bili cilji projekta lahko doseženi tako, da škodljivih vplivov na zaščiteno območje sploh ne bi bilo ali bi bili majhni.(28) Neobstoj drugih ustreznih rešitev ustreza tako koraku preizkusa sorazmernosti, pri katerem je treba, če je na izbiro več ustreznih ukrepov, uporabiti tistega, ki je za okolje najmanj obremenjujoč.(29)
43. Neobstoja drugih ustreznih rešitev še ni mogoče ugotoviti, če je bilo preverjenih le nekaj rešitev. To je mogoče ugotoviti samo, potem ko so bile izključene vse druge rešitve. Zahteve po izključitvi drugih rešitev se povečujejo z njihovo ustreznostjo za uresničitev ciljev projekta, ne da bi povzročili očitne – brez razumnega dvoma – nesorazmerne škodljive vplive.
44. Druge rešitve iz ožjega izbora ni treba nujno izbrati glede na to, katera na zadevno območje vpliva manj škodljivo,(30) je pa pri izbiri potrebno tehtanje med škodljivimi vplivi na POV in zadevnimi razlogi prevladujočega javnega interesa.
45. Nujnost tehtanja izhaja predvsem iz pojma „prevlada“, vendar tudi iz besede „nujno“. Razlogi javnega interesa lahko nujno prevladajo nad varstvom območja samo takrat, kadar imajo večjo težo. Tudi to lahko zasledimo pri preizkusu sorazmernosti, ker v njegovem okviru povzročene neugodnosti ne smejo biti čezmerne glede na zastavljene cilje.(31)
46. Zato je odločilno, ali lahko nujni razlogi prevladujočega javnega interesa zahtevajo uresničitev prav te druge rešitve ali pa jim je mogoče zadostiti tudi z drugo rešitvijo, ki manj škodljivo vpliva na POV.(32) Ta primerjava predvideva, da je treba različne druge rešitve iz ožjega izbora preučiti glede na njihov vpliv na zadevno območje in glede na upoštevne razloge javnega interesa v skladu s primerljivimi znanstvenimi merili.(33)
47. Portugalski organi so preverili različne rešitve in jih zavrnili. V nekaterih primerih bi te delno potekale vzhodneje v POV, v nekaterih primerih pa zahodneje, tako da bi bil njihov škodljivi vpliv na POV manjši. Komisija ne očita izbire med temi rešitvami, ampak manjkajočo preveritev dodatnih rešitev na zahodu POV.
48. Tožba Komisije je zato utemeljena, če bi bilo treba te rešitve na zahodu POV preveriti in če ni izključeno, da bi bilo bolje uporabiti eno od teh drugih rešitev za izvedeno traso.
49. Portugalska načeloma oporeka dodatnim rešitvam trase na zahodu POV, ki jih je predlagala Komisija, ker naj bi škodljivo vplivale na arheološka najdišča in bi nastali spori z naselji vzdolž ceste IC1. Vendar me te trditve ne prepričajo. Ni jasno, ali najdišča dejansko sovpadajo z vsemi zamišljenimi trasami, kakšen je njihov pomen in kako bi bilo mogoče njihovo znanstveno vrednost zavarovati s pravočasnim izkopavanjem. Spori z naselji vzdolž ceste IC1 niso razvidni, ker je med zahodno mejo POV in temi kraji dovolj prostora za avtocestni odsek.
50. Vsekakor bi bilo mogoče izključiti vse rešitve na zahodu POV zaradi približno poldrugega kilometra zožitve med umetnim jezerom in krajem Estação de Ourique. Take rešitve bi morale biti speljane ali naravnost skozi to ožino ali pa bi morale pred krajem Estação de Ourique zaviti proti vzhodu ter potekati v zavoju skozi POV na severu in vzhodno od kraja Aivados. Obe različici odpirata očitna vprašanja, vendar portugalska vlada ni obrazložila, da so bile te rešitve zadostno preučene, da bi izključile ustrezne druge trase.
51. Trasa med umetnim jezerom in krajem Estação de Ourique naj ne bi škodljivo vplivala na POV, vendar bi bilo treba pričakovati škodljive vplive na umetno jezero, kar pomeni predvsem vplive na oskrbo z vodo in naselje zaradi hrupa, onesnaževanja zraka in učinkov ločitve. Zato bi bilo treba cesto IC1 prečkati dvakrat. Po teh informacijah ni jasno, ali bi lahko težave rešili s tehničnimi ukrepi.(34)
52. Trasa, ki na zahodu prečka naselji Messejano in Conceição, potem zavije proti vzhodu ter v zavoju na severu in vzhodu poteka vzdolž naselja Aivados, je bila, nasprotno, že preučena in zaradi njene bližine do teh naselij zavrnjena. Podobne trase z večjo oddaljenostjo od naselij, ki so bile zaradi visokih stroškov ali prometno-tehničnih neugodnosti izključene, do zdaj niso bile obrazložene. Prav tako ni razvidno, ali so bili preverjeni tehnični ukrepi za zmanjšanje obremenitev in ali bi taka prevozna pot dejansko manj škodljivo vplivala na POV kot zgrajena trasa.
53. Tako Portugalska ni zadovoljivo utemeljila, da so bile preučene vse druge rešitve.
54. Nezadostna obrazložitev škodljivih vplivov na POV zaradi projekta otežuje celovito oceno drugih rešitev.(35) Niti za konkretno škodo(36) niti za ukrepe za zmanjšanje škode zaradi uporabe avtoceste(37) ni bilo jasno dokazano, da so bili preučeni. Temu ustrezno v celotnem sklopu Natura 2000 manjka tudi vsaka razvrstitev škode, predvsem v zvezi z njenimi vplivi na stanje ohranjenosti prizadetih vrst. Prav tako ni jasno, ali je bila predhodno preučena uspešnost izravnalnih ukrepov za zagotovitev celovite usklajenosti Nature 2000, kar bi bilo pomembno za oceno škode. Zato tudi ni mogoče izvesti primerjave škodljivih vplivov na POV in razlogov javnega interesa, ki jih navaja portugalska vlada.
55. Ni mogoče izključiti, da bi skrbna preučitev vseh drugih rešitev ob upoštevanju prej omenjenih okoliščin pripeljala do ugotovitve, da izbrana trasa ustreza zahtevam iz člena 6(4), prvi stavek, Direktive o habitatih. Velikost zadevnega POV in očitna uspešnost izravnalnih ukrepov dopuščata domnevo, da škodljivi vplivi na POV niso bili prav veliki. Prav tako ni mogoče spregledati slabosti trase, ki se POV izogne ali nanj manj vpliva. Vendar portugalska vlada ni dokazala, da so bile vse te okoliščine ugotovljene in da so bile pretehtane vse rešitve.
56. Kot posledico te sprva samo postopkovne opustitve je treba v tej zadevi še ugotoviti, da pristojni portugalski organi niso preverili vseh drugih rešitev.
57. Zato Portugalska republika ni izpolnila obveznosti iz člena 6(4) Direktive o habitatih s tem, da je izvedla projekt avtoceste, katere trasa prečka posebno območje varstva Castro Verde, ne da bi bile preverjene vse druge rešitve za to prevozno pot.
V – Stroški
58. V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker je Komisija s predlogi uspela, se Portugalski republiki naloži plačilo stroškov.
VI – Predlog
59. Sodišču predlagam, naj odloči:
1. Portugalska republika s tem, da je izvedla projekt avtoceste, katere trasa prečka posebno območje varstva Castro Verde, ne da bi preverila vse druge rešitve za to traso, ni izpolnila obveznosti iz člena 6(4) Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/62/ES z dne 27. oktobra 1997.
2. Portugalski republiki se naloži plačilo stroškov postopka.
1 – Jezik izvirnika: nemščina.
2 – UL L 206, str. 7, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/62/ES z dne 27. oktobra 1997 (UL L 305, str. 42).
3 – UL L 103, str. 1.
4 – Sklep portugalskega sveta ministrov z dne 4. septembra 2003, točka 154/2003, .
5 – Sodba z dne 7. decembra 2000 v zadevi Komisija proti Franciji (imenovana Basses Corbières, C‑374/98, Recueil, str. I-10799, točki 47 in 57); v zvezi s tem glej moje sklepne predloge, predstavljene 27. oktobra 2005 v zadevi Komisija proti Avstriji (imenovana Lauteracher Ried, C-209/04, ZOdl., str. I‑2755, točka 46 in naslednje).
6 – V opombi 5 navedena sodba Basses Corbières, točka 50 in naslednje, ter točka 56, z določenim pridržkom pa tudi sodba z dne 11. julija 1996 v zadevi Royal Society for the Protection of Birds (imenovana Lappel Bank, C-44/95, Recueil, str. I-3805, točka 37).
7 – Glej na primer sodbe z dne 25. maja 1982 v zadevi Komisija proti Nizozemski (96/81, Recueil, str. 1791, točka 6); z dne 6. novembra 2003 v zadevi Komisija proti Združenemu kraljestvu (C‑434/01, Recueil, str. I-13239, točka 21) in z dne 29. aprila 2004 v zadevi Komisija proti Avstriji (C-194/01, Recueil, str. I-4579, točka 34).
8 – Glej sodbo z dne 28. februarja 1991 v zadevi Komisija proti Nemčiji (imenovana Leybucht, C‑57/89, Recueil, str. I-883, točka 20).
9 – V zvezi s tem glej v opombi 8 navedeno sodbo Leybucht, točka 20 in naslednje, in sodbo z dne 2. avgusta 1993 v zadevi Komisija proti Španiji (imenovana močvirja Santoña, C‑355/90, Recueil, str. I-4221, točka 36), v kateri je Sodišče vsako izgubo površin obravnavalo kot velik škodljiv vpliv na ohranitveno območje POV.
10 – Glej sodbo z dne 29. januarja 2004 v zadevi Komisija proti Avstriji (imenovana igrišče za golf Wörschach, C-209/02, Recueil, str. I‑1211, točka 26) in sklepne predloge generalnega pravobranilca Légerja, predstavljene 6. novembra 2003 (točka 40), po katerih mora država članica pri znanstveno dokazanih škodljivih vplivih dokazati učinkovitost ukrepov za omejitev škode.
11 – Sodba z dne 7. septembra 2004 v zadevi Waddenvereniging in Vogelbeschermingsvereniging (imenovana Waddenzee, C-127/02, ZOdl., str. I-7405, točka 53 in naslednje).
12 – V opombi 11 navedena sodba Waddenzee, točka 59.
13 – Zvezek II/V, str. 63 in naslednje, list 198 in naslednji prilog k tožbi.
14 – V skladu s Cabral in drugi, Livro Vermelho dos Vertebrados de Portugal, 1989.
15 – V skladu s Heath and Tucker, Birds in Europe, 1994.
16 – Navedeno v opombi 13, str. 64, list 199.
17 – Navedeno v opombi 13, str. 68 in nasl., list 203 in nasl.
18 – Birdlife International, Papazoglou in drugi, Birds in the European Union – a status assessment, 2004, str. 32, , glej tudi Kollar, H. P., Action Plan for the Great Bustard (Otis Tarda) in Europe, .
19 – Navedeno v opombi 11, str. 64, list 199.
20 – Predvsem študija vplivov na okolje ne vsebuje ocene posameznih vzročno-posledičnih povezav, na primer izguba površine, učinek ločevanja, hrup, onesnaževanje zraka ali prometno tveganje. Tako ne ustreza zahtevam Direktive o habitatih (glej v opombi 11 navedeno sodbo Waddenzee, točka 54). Komisija pa te kršitve ne očita.
21 – Zvezek III/V, str. 78, list 222 prilog k tožbi.
22 – V opombi 13 navedena sodba Waddenzee, točka 59.
23 – Zato je Sodišče v zgoraj v opombi 10 navedeni sodbi Golfplatz Wörschach, točka 27, podobne trditve brez dodatne obrazložitve zavrnilo.
24 – Da je treba odstavka 3 in 4 člena 6 Direktive o habitatih ločiti med seboj, je bilo izrecno ugotovljeno v sodbi z dne 14. aprila 2005 v zadevi Komisija proti Nizozemski [skladnost] (C‑441/03, ZOdl., str. I-3043, točki 26 in 28).
25 – Glej v opombi 10 navedeno sodbo Golfplatz Wörschach, točka 26, in sklepne predloge generalnega pravobranilca Légerja, točka 40, ter moje sklepne predloge, predstavljene 29. januarja 2004 v zadevi Waddenvereniging in Vogelbeschermingsvereniging (imenovani Waddenzee, C‑127/02, Recueil, str. I-7405, točka 108).
26 – V tem smislu glej sodbi z dne 8. novembra 1979 v zadevi Denkavit (251/78, Recueil, str. 3369, točka 24) in z dne 12. julija 1990 v zadevi Komisija proti Italiji (C-128/89, Recueil, str. I‑3239, točka 23) v zvezi s pretokom blaga; sodba z dne 23. oktobra 1997 v zadevi Komisija proti Nizozemski (C-157/94, Recueil, str. I-5699, točka 51) v zvezi s členom 88(2) ES; sodbi z dne 28. marca 1996 v zadevi Komisija proti Nemčiji (C-318/94, Recueil, str. I-1949, točka 13) in z dne 10. aprila 2003 v združenih zadevah Komisija proti Nemčiji (C-20/01 in C-28/01, Recueil, str. I‑3609, točka 58) v zvezi z javnim naročanjem. V zvezi s členom 6(4) glej v opombi 5 navedene sklepne predloge Lauteracher Ried, točka 68.
27 – Zgoraj v opombi 11 navedeni sodbi Waddenzee, točka 59, je Sodišče pojem razumnega dvoma uporabilo že v zvezi s členom 6(3), drugi stavek, Direktive o habitatih.
28 – V tem smislu v opombi 24 navedena zavajajoča sodba Komisija proti Nizozemski [skladnost] (točka 27), po kateri sta „neobstoj drugih ustreznih rešitev in obstoj nujnih razlogov prevladujočega javnega interesa namenjena temu, da državi članici omogočita, da sprejme vse izravnalne ukrepe […]“
29 – Sodbe z dne 10. marca 2005 v združenih zadevah Tempelman in van Schaijk (C‑96/03 in C‑97/03, ZOdl., str. I-1895, točka 47); z dne 3. julija 2003 v zadevi Lennox (C-220/01, Recueil, str. I‑7091, točka 76); z dne 12. junija 2003 v zadevi Schmidberger (C-112/00, Recueil, str. I‑5659, točka 79); z dne 12. marca 2002 v združenih zadevah Omega Air in drugi (C‑27/00 in C‑122/00, Recueil, str. I-2569, točka 62) in z dne 12. julija 2001 v zadevi Jippes in drugi (C‑189/01, Recueil, str. I-5689, točka 81) ter v opombi 25 navedeni sklepni predlogi Waddenzee, točka 106.
30 – Tako pa bi bilo mogoče razumeti Komisijo v njenem vodniku Upravljanje območij Natura 2000 – Določbe člena 6 Direktive o habitatih 92/43/EGS, Luxembourg 2000, str. 47 in naslednje.
31 – Glej zgoraj v opombi 29 navedeno sodno prakso.
32 – Glej v opombi 5 navedene sklepne predloge Lauteracher Ried, točka 72, in sodbo z dne 9. junija 2005 v zadevi Komisija proti Združenemu kraljestvu [skladnost] (C-6/04, ZOdl., str. I‑9017, točka 46).
33 – Glej moje sklepne predloge z dne 3. februarja 2005 v zadevi Komisija proti Nizozemski [skladnost] (C-441/03, ZOdl., str. I-3043, točka 15).
34 – Na primer zaščita pred hrupom, gradnja v koritastih dolinah, posebno ravnanje z odpadno vodo itd.
35 – Glej v opombi 5 navedene sklepne predloge Lauteracher Ried, točka 74.
36 – Glej točko 23 in naslednje zgoraj.
37 – Na primer prehodi za prečkanje in ograje za preprečitev trkov.
Full & Egal Universal Law Academy