29.3.2008
SL
Uradni list Evropske unije
C 79/2
Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 31. januarja 2008 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Consiglio di Stato – Italija) – Centro Europa 7 Srl proti Ministero delle Comunicazioni e Autorità per le garanzie nelle comunicazioni, Direzione generale per le concessioni e le autorizzazioni Ministero delle Comunicazioni
(Zadeva C-380/05) (1)
(Prosto opravljanje storitev - Elektronske komunikacije - Dejavnosti razširjanja televizijskih programov - Novi skupni regulativni okvir - Dodelitev radijskih frekvenc za oddajanje)
(2008/C 79/02)
Jezik postopka: italijanščina
Predložitveno sodišče
Consiglio di Stato
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Centro Europa 7 Srl
Toženi stranki: Ministero delle Comunicazioni e Autorità per le garanzie nelle comunicazioni, Direzione generale per le concessioni e le autorizzazioni Ministero delle Comunicazioni
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Consiglio di Stato – Razlaga Direktive 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (direktiva o odobritvi) (UL L 108, str. 21) in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) (UL L 108, str. 33) – Razlaga člena 10 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin – Obveznost držav članic da v sektorju televizijske radiodifuzije zajamčijo dostop do omrežij in vzdržujejo pluralizem na trgu – Nacionalna ureditev, ki omogoča dodelitev individualnih pravic podjetjem, ki po nacionalnem načrtu, s katerim so določeni koncesionarji za storitve televizijskega oddajanja, nimajo dovoljenja, in ki ne omogoča podjetjem, ki imajo dovoljenje, da opravljajo svojo dejavnost.
Izrek
Člen 49 ES in, od začetka njihove veljavnosti, člen 9(1) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva), člena 5(1) in (2), drugi pododstavek, in 7(3) Direktive 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (direktiva o odobritvi), kot tudi člen 4 Direktive Komisije 2002/77/ES z dne 16. septembra 2002 o konkurenci na trgih za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, je treba razlagati tako, da na področju televizijske radiodifuzije nasprotujejo nacionalni zakonodaji, na podlagi katere operater koncesionar ne more oddajati, ker ni radijskih frekvenc za oddajanje, dodeljenih na podlagi objektivnih, transparentnih, nediskriminacijskih in sorazmernih meril.
(1) UL C 10, 14.1.2006.
Full & Egal Universal Law Academy