SKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE
JULIANE KOKOTT,
predstavljeni 23. februarja 20061(1)
Zadeva C-191/05
Komisija Evropskih skupnosti
proti
Portugalski republiki
„Ohranjanje prostoživečih ptic – Posebno območje varstva“
I – Uvod
1. Ta postopek zaradi neizpolnitve obveznosti zadeva vprašanje, ali in pod katerimi pogoji lahko država članica zmanjša posebno območje varstva v smislu Direktive Sveta št. 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih vrst ptic(2). (v nadaljevanju: Direktiva o ohranjanju prostoživečih ptic). Direktiva ne vsebuje nobenega pravila o tem vprašanju, ki ima zaradi velikega števila območij varstva(3) vedno večji praktični pomen.
II – Pravni okvir
2. Člen 4 Direktive o ohranjanju prostoživečih ptic vsebuje določbe o tem, katere površine države članice določijo kot posebna območja varstva za ptice (v nadaljevanju: POV):
„1. Vrste iz priloge I so predmet posebnih ukrepov za ohranitev njihovih habitatov, da se zagotovi preživetje in razmnoževanje teh vrst na njihovem območju razširjenosti.
V zvezi s tem se upoštevajo:
(a) vrste, ki jim grozi izumrtje;
(b) vrste, občutljive na določene spremembe v svojih habitatih;
(c) vrste, za katere se šteje, da so redke, ker so njihove populacije majhne ali pa so omejeno lokalno razširjene;
(d) druge vrste, ki zahtevajo posebno pozornost zaradi posebne narave svojih habitatov.
Kot osnova za vrednotenje se upoštevajo trendi in nihanja populacijskih nivojev.
Države članice razvrstijo zlasti ozemlja, ki so glede na število in velikost najprimernejša, kot posebna območja varstva za ohranjanje teh vrst, upoštevaje varstvene zahteve teh vrst na geografskem območju morja in kopnega, kjer se uporablja direktiva.“
III – Dejansko stanje, predhodni postopek in predlogi
3. Portugalska je z zakonsko uredbo št. 384-B/99 z dne 23. septembra 1999 določila POV „Moura, Mourão, Barrancos“. Namen tega območja je varstvo stepskih ptic. Tipične stepske ptice so velika droplja (otis tarda), mala droplja (tetrax tetrax) ali prljivka (burhinus oedicnimus). V skladu s standardnim obrazcem prostoživečih ptic, ki ga je portugalska vlada decembra 1997 posredovala Komisiji, so znotraj POV tudi ptice, ki po trditvah Komisije niso stepske ptice: 20–40 stalno živečih parov velike uharice (bubo bubo), 1–5 parov rjavega jastreba, ki gnezdijo (aegypius monachus), in 15–30 parov malega orla, ki gnezdijo (hieraaetus pennatus). Do 10.000 žerjavov (grus grus) prezimi v tem POV, na tem področju pa je prisoten tudi beloglavi jastreb (gyps fulvus).
4. Komisija očita Portugalski, da je z zakonsko uredbo št. 141/2002 z dne 20. maja 2002 zmanjšala to POV za skoraj 3000 hektarjev, česar Portugalska ne prereka. Iz obrazložitve zakonske uredbe izhaja, da se bile izvzete površine, ki na podlagi rabe niso pomemben habitat za stepske ptice. Dodatni dokument portugalskih organov, ki ga je predložila Komisija, odločba o naročilu znanstvene študije za razmejitev POV,(4) pa v nasprotju s tem ugotavlja, da razlogi za zmanjšanje območja niso znani.
5. Komisija je v tej zadevi 17. oktobra 2003 pozvala Portugalsko, naj zavzame stališče (pisni opomin). Po prejemu odgovora je 9. julija 2004 sledilo obrazloženo mnenje. Portugalska je vsakič sporočila, da bo izvedena znanstvena raziskava o razmejitvi POV.
6. Komisija je nato 28. aprila 2005 vložila tožbo v tej zadevi, s katero Sodišču predlaga, naj:
„ugotovi, da Portugalska republika s tem, da je spremenila razmejitev posebnega območja varstva (POV) ‚Moura, Mourão e Barrancos‘, pri čemer je izključila gnezdišča prostoživečih ptic, katerih varstvo je upravičevalo izbiro tega POV, ni izpolnila obveznosti iz člena 4(1) Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic,
Portugalski republiki naloži plačilo stroškov.“
7. Portugalska vlada predlaga le, naj Sodišče prekine postopek do konca septembra 2005, da se ji da možnost, da predloži novo razmejitev POV „Moura, Mourão e Barrancos“, ki bo utemeljena z znanstveno raziskavo.
IV – Presoja
8. Portugalska vlada sicer ni postavila predloga za zavrnitev tožbe in tudi vsebinsko ne ugovarja tožbi, toda Komisija lahko uspe le, če sklepčno dokaže zatrjevano neizpolnitev.
9. Komisija trdi, da zmanjševanje POV krši člen 4(1) Direktive o ohranjanju prostoživečih ptic. Države članice so v skladu s tem dolžne razvrstiti ozemlja, ki so najprimernejša za varstvo ptic iz Priloge I, kot posebna območja varstva za ptice. Zmanjšanje POV pa vsekakor ni predvideno niti v členu 4(1) niti v katerikoli drugi določbi Direktive o ohranjanju prostoživečih ptic.(5)
10. Sodišče je zmanjšanje območja varstva do sedaj največkrat obravnavalo kot možne kršitve člena 4(4), prvi stavek, Direktive o ohranjanju prostoživečih ptic v povezavi s poslabšanjem stanja POV s projekti.(6) Ta določba zavezuje države članice, da se izognejo poslabševanju stanja habitatov zaščitenih ptic v POV. Danes bi bilo treba za določene POV uporabiti pravilo o varstvu iz člena 6, od (2) do (4), Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst(7) (Direktiva o habitatih)(8). V tej zadevi Komisija ne zatrjuje, da bi bilo stanje v POV „Moura, Mourão e Barrancos“ poslabšano. Torej ni kršitve člena 6, od (2) do (4), Direktive o habitatih.
11. Komisija navaja, da bi lahko zmanjšanje POV kršilo obveznost razvrstitve iz člena 4(1) Direktive o ohranjanju prostoživečih ptic. Ta predpostavlja, da izvzete površine spadajo med ozemlja, ki so najprimernejša za varstvo vrst iz Priloge I k Direktivi. V skladu s tem morajo namreč biti del POV.
12. Posledično je treba preskusiti, ali je treba izvzete površine določiti kot POV. Države članice imajo sicer v skladu z ustaljeno sodno prakso pri izbiri posebnih območij varstva določeno možnost diskrecijskega odločanja, vendar je treba pri določitvi in razmejitvi teh območij odločati izključno na podlagi ornitoloških meril, določenih v Direktivi.(9) Načeloma mora Komisija v postopku zaradi neizpolnitve obveznosti dokazati, da so ta merila izpolnjena.(10) V tej zadevi Komisija ne navaja nič o zadevnih površinah in tako tudi ne dokaže, da bi morale biti razvrščene kot POV.(11)
13. Vsekakor iz tega ne sledi zavrnitev tožbe. Pri zmanjšanju izbranih območij se namreč izjemoma obrne dokazno breme. Če država članica sporne površine ni dokazano po pomoti razvrstila kot POV,(12) je s to izjavo priznala, da so v tem območju najprimernejše življenjske razmere za vrste, ki so navedene v Prilogi I k Direktivi.(13) Če namerava od tega odstopiti, je dolžna obrazložiti, zakaj to območje, bodisi v celoti bodisi deloma, ni najprimernejše.
14. Za ta dokaz pa ne zadošča, da se samo trdi, da zadevna območja v trenutku zmanjšanja niso (več) najprimernejša. Načeloma je treba pokazati, da že ob izbiri in nenazadnje celo ob prvotni obveznosti določitve(14) niso štela k najprimernejšim področjem. V drugačnem primeru bi se lahko države članice brez sankcije izognile obveznostim, da območja ohranijo v takem stanju, da so še dalje najprimernejša za varstvo ptic.(15) Le če država članica lahko dokaže, da temelji izguba kakovosti, do katere je prišlo med tem, na objektivnih, od nje neodvisnih okoliščinah, npr. vulkanskih izbruhih, se lahko upraviči zmanjšanje POV.
15. Portugalska vlada takšnih dokazov ni predložila. Samo večkrat je sporočila, da bo izvedla še eno raziskavo, da bo lahko še enkrat presodila razmejitev POV na znanstveni podlagi. Napoved raziskave pa nikakor ne zadošča kot dokaz.
16. Portugalska s tem ni dokazala da je zmanjšanje POV znanstveno utemeljeno, zato je tožbeni zahtevek Komisije utemeljen.
V – Stroški
17. V skladu s členom 69 (2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili priglašeni. Ker je Komisija v tej zadevi uspela, se Portugalski republiki naloži plačilo stroškov.
VI – Predlog
18. Zato Sodišču predlagam, naj odloči:
1. Portugalska republika s tem, da je zmanjšala posebno območje varstva „Moura, Mourão in Barrancos“, ni izpolnila obveznosti iz člena 4(1) Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic.
2. Portugalski republiki se naloži plačilo stroškov.
1 – Jezik izvirnika: nemščina.
2 – UL L 103, str. 1.
3 – Barometer Komisije Natura, dostopen na spletni strani /comm/environment/nature/nature_conservation/useful_info/barometer/barometer.htm., stanje junija 2005, vsebuje 4212 območij, ki obsegajo 8,37 % zemeljske površine Skupnosti.
4 – Priloga IV k tožbi.
5 – Sodišče je v sodbi z dne 6. marca 2003 v zadevi Komisija proti Finski (C-240/00, Recueil, str. I‑187, točka 19) celo zahtevalo, da mora biti določitev območja dokončna in ne sme biti predmet poznejše spremembe.
6 – Sodbi z dne 28. februarja 1991 v zadevi Komisija proti Nemčiji (Leybucht, C-57/89, Recueil, str. I-883, točka 20) in z dne 2. avgusta 1993 v zadevi Komisija proti Španiji (Močvirja v Santoñi, C-355/90, Recueil, str. I-4221, točka 35).
7 – UL L 206, str. 7.
8 – Glej člen 7 Direktive o habitatih in sodbo z dne 7. decembra 2000 v zadevi Komisija proti Franciji (Basses Corbières, C-374/98, Recueil, str. I-10799, točka 44 in naslednje).
9 – V opombi 6 navedena sodba Močvirja v Santoñi, točka 26, sodbi z dne 11. julija 1996 v zadevi Royal Society for the Protection of Birds (Lappel Bank, C-44/95, Recueil, str. I-3805, točka 26) in z dne 19. maja 1998 v zadevi Komisija proti Nizozemski (IBA-seznam 1989, C-3/96, Recueil, str. I-3031, točka 60 in naslednje).
10 – Sodba z dne 18 marca 1999 v zadevi Komisija proti Franciji (Izliv Sene, C-166/97, Recueil, str. I-1719, točka 40).
11 – Glej za takšne dokaze npr. v opombi 6 navedeno sodbo Močvirja v Santoñi, točka 29, ali moje sklepne predloge z dne 27. oktobra 2005 v zadevi Komisija proti Avstriji (Lauteracher Ried, C-209/04, še neobjavljeni v ZOdl., točka 23).
12 – Glej sodbo z dne 25. novembra 1999 v zadevi Komisija proti Franciji (Poitou, C-96/98, Recueil, str. I-8531, točka 55).
13 – V opombi 6 omenjeni sodbi Leybucht, točka 20, in Močvirja v Santoñi, točka 35.
14 – Tudi za območja, ki bi morala biti določena, pa niso bila, se uporablja varstvo Direktive o ohranjanju prostoživečih ptic, glej v opombi 6 navedeno sodbo Močvirja v Santoñi, točka 22, in v opombi 8 navedeno sodbo Basses Corbières, točka 47 in naslednje.
15 – Za določeno POV glej sodbo z dne 20. oktobra 2005 v zadevi Komisija proti Združenemu kraljestvu (Skladnost, še neobjavljena v ZOdl., točka 33 in naslednja).
Full & Egal Universal Law Academy