26.1.2008
SL
Uradni list Evropske unije
C 22/8
Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 22. novembra 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesverwaltungsgericht (Nemčija)) – Deutsche Telecom AG proti Zvezni republiki Nemčiji
(Zadeva C-262/06) (1)
(Sektor za telekomunikacije - Univerzalne storitve in pravice uporabnikov - Pojem „obveznosti“, ki jih morajo države članice začasno ohraniti - Člen 27, prvi odstavek, Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva) in člen 16(1)(a) Direktive 2002/22/ES (Direktiva o univerzalnih storitvah) - Določitev cen za zagotavljanje storitev govorne telefonije - Obveznost pridobitve upravnega dovoljenja)
(2008/C 22/15)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Bundesverwaltungsgericht
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Deutsche Telecom AG
Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Bundesverwaltungsgericht – Razlaga člena 27, prvi odstavek, Direktive [E]vropskega parlamenta in [S]veta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (Okvirna direktiva) (UL L 108, str. 33, v nadaljevanju: Okvirna direktiva) in člena 16(1)(a) Direktive 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) (UL L 108, str. 51) – Pojem „obveznosti“, ki jih morajo države članice začasno ohraniti – Prej obstoječi sistem uskladitve tarif za zagotavljanje storitev govorne telefonije, ki jih končnim uporabnikom nudi podjetje s prevladujočim položajem.
Izrek
Člen 27, prvi odstavek, Direktive [E]vropskega parlamenta in [S]veta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) in člen 16(1)(a) Direktive 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) je treba razlagati tako, da je treba v novem regulativnem okviru, ki izhaja iz navedenih direktiv, začasno ohraniti zakonsko obveznost prejšnjega nacionalnega prava, ki zahteva pridobitev upravnega dovoljenja za maloprodajne cene storitev govorne telefonije, ki jih opravi podjetje s prevladujočim položajem na trgu, kot je določen v členu 25 zakona o telekomunikacijah (Telekommunikationsgesetz) z dne 25. julija 1996, in tudi upravne akte, s katerimi se ugotovi obstoj te obveznosti odobritve.
(1) UL C 212, 2.9.2006.
Full & Egal Universal Law Academy