15.8.2008
SL
Uradni list Evropske unije
C 209/5
Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 26. junija 2008 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Verwaltungsgericht Sigmaringen, Verwaltungsgericht Chemnitz – Nemčija) – Arthur Wiedemann (C-329/06) proti Land Baden-Württemberg, in Peter Funk (C-343/06) proti Stadt Chemnitz
(Združeni zadevi C-329/06 in C-343/06) (1)
(Direktiva 91/439/EGS - Vzajemno priznavanje vozniških dovoljenj - Odvzem vozniškega dovoljenja v državi članici zaradi uživanja drog ali alkohola - Novo vozniško dovoljenje, izdano v drugi državi članici - Zavrnitev priznanja pravice do vožnje v prvi državi članici - Prebivališče, ki ni v skladu z Direktivo 91/439/EGS)
(2008/C 209/07)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Verwaltungsgericht Sigmaringen, Verwaltungsgericht Chemnitz
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeči stranki: Arthur Wiedemann (C-329/06), Peter Funk (C-343/06)
Toženi stranki: Land Baden-Württemberg (C-329/06), Stadt Schemnitz (C-343/06)
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Verwaltungsgericht Sigmaringen (Nemčija) – Razlaga členov 1(2), 7(1)(a) ter 8(2) in (4), ter priloge III Direktive Sveta (91/439/EGS) z dne 29. julija 1991 o vozniških dovoljenjih (UL L 237, str. 1), spremenjene z Direktivo Sveta 96/47/ES z dne 23. julija 1996 o spremembi Direktive 91/439/EGS o vozniških dovoljenjih (UL L 235, str. 1) – Zavrnitev priznanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je bilo z zvijačno prevaro pridobljeno v drugi državi članici, imetniku, kateremu je bila v državi običajnega bivališča v upravnem postopku izdana odločba o odvzemu nacionalnega vozniškega dovoljenja zaradi uporabe opojnih substanc – Zloraba pravice.
Izrek
1)
Člene 1(2), 7(1) in 8(2) in (4) Direktive Sveta 91/439 z dne 29. julija 1991 o vozniških dovoljenjih, spremenjene z Uredbo (ES) Evropskega parlamenta in Sveta št. 1882/2003 z dne 29. septembra 2003, je treba razlagati tako, da nasprotujejo temu, da država članica v okoliščinah, kot so v zadevah v glavni stvari, na svojem ozemlju ne prizna pravice do vožnje, ki izhaja iz vozniškega dovoljenja, ki ga je kasneje izdala druga država članica zunaj obdobja prepovedi zaprositi za novo dovoljenje, ki je bilo določeno za zadevno osebo, in da torej ne prizna veljavnosti tega dovoljenja, vse dokler njegov imetnik ne izpolni pogojev, ki veljajo v prvi državi članici za izdajo novega dovoljenja po odvzemu prejšnjega dovoljenja, med katerimi je preizkus sposobnosti za vožnjo, ki dokazuje, da ni več razlogov, ki so upravičevali navedeni odvzem.
V enakih okoliščinah navedene določbe ne nasprotujejo temu, da država članica na svojem ozemlju ne prizna pravice do vožnje, ki izhaja iz vozniškega dovoljenja, ki ga je kasneje izdala druga država članica, če je na podlagi navedb v tem dovoljenju ali drugih nespornih informacij države članice izdajateljice dokazano, da imetnik tega dovoljenja, ki mu je bilo na ozemlju prve države članice odvzeto prejšnje dovoljenje, v času, ko je bilo izdano novo dovoljenje, ni imel običajnega prebivališča na ozemlju države članice izdajateljice.
2)
Člena 1(2) in 8(2) in (4) Direktive 91/439, spremenjene z Uredbo št. 1882/2003, nasprotujeta temu, da država članica, ki je na podlagi te direktive dolžna priznati pravico do vožnje, ki izhaja iz vozniškega dovoljenja, ki ga je izdala druga država članica, začasno odvzame to pravico, kadar zadnje navedena država članica preverja način izdaje tega dovoljenja. Navedeni določbi pa v enakem kontekstu ne nasprotujeta temu, da država članica začasno odvzame navedeno pravico, če iz navedb v omenjenem dovoljenju ali drugih nespornih informacij te druge države članice izhaja, da pogoj prebivališča, določen v členu 7(1)(b) navedene direktive, v času izdaje tega dovoljenja ni bil izpolnjen.
(1) UL C 249, 14.10.2006.
UL C 281, 18.11.2006.
Full & Egal Universal Law Academy