SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
PAOLA MENGOZZIJA,
predstavljeni 13. marca 20081(1)
Zadeva C‑277/06
Interboves GmbH
proti
Hauptzollamt Hamburg-Jonas
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Finanzgericht Hamburg (Nemčija))
„Zaščita živali med prevozom – Prevoz goveda po morju – Trajanje prevoza – Trajanje počitka“
I – Uvod
1. V predlogu za sprejetje predhodne odločbe Finanzgericht Hamburg (Nemčija) Sodišče sprašuje o razlagi točke 48(7)(a) in (b) Priloge k Direktivi Sveta 91/628/EGS z dne 19. novembra 1991 o zaščiti živali med prevozom in o spremembi direktiv 90/425/EGS in 91/496/EGS(2), kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 95/29/ES z dne 29. junija 1995(3) (v nadaljevanju: Direktiva 91/628).
2. Predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Interboves GmbH (v nadaljevanju: Interboves) in Hauptzollamt Hamburg Jonas (v nadaljevanju: Hauptzollamt), ker ta Interbovesu ni dodelil nadomestila za izvoz živega goveda, za katerega je zaprosil junija 2002, z obrazložitvijo, da naj bi trajanje prevoza (po morju) teh živali presegalo čas, določen v točki 48(7)(b) Priloge k Direktivi 91/628.
II – Pravni okvir
3. Člen 33(9) Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso(4) plačilo nadomestila za izvoz živih živali pogojuje s spoštovanjem določb zakonodaje Skupnosti, ki se nanaša na dobro počutje živali, zlasti na zaščito živali med prevozom.
4. Komisija Evropskih skupnosti je 18. marca 1998 sprejela Uredbo (ES) št. 615/98 o podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil v zvezi z dobrim počutjem živega goveda med prevozom(5). Ta uredba, ki je bila sprejeta na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 805/68 z dne 27. junija 1968 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso(6), predvsem člena 13(9) te uredbe(7), in pred Uredbo št. 1254/1999, je veljala do 13. aprila 2003, ko jo je nadomestila Uredba Komisije (ES) št. 639/2003 z dne 9. aprila 2003 o določitvi podrobnih pravil v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1254/1999 glede zahtev za odobritev izvoznih nadomestil v zvezi z dobrim počutjem živega goveda med prevozom(8). Uredba št. 615/98 se je še naprej uporabljala za izvozne deklaracije, vložene pred sprejetjem Uredbe št. 639/2003(9), med njimi za deklaracijo, o kateri teče spor v glavni stvari.
5. V členu 1 Uredbe št. 615/98 je določeno, da je za uporabo člena 13(9), drugi pododstavek, Uredbe št. 805/68 plačilo izvoznih nadomestil za živo govedo pogojeno s spoštovanjem določb Direktive 91/628 in določb Uredbe št. 615/98 med prevozom živali do prvega kraja iztovarjanja v tretji državi namembnega kraja.
6. Člen 2(2) Direktive 91/628 določa, da pomeni:
„[…]
(b) ‚prevoz‘ je vsako gibanje živali, ki se izvrši s prevoznim sredstvom ter vključuje natovarjanje in raztovarjanje živali;
[…]
(g) ‚pot‘ je prevoz s kraja odhoda v namembni kraj;
(h) ‚čas počitka‘ je neprekinjen čas med potjo, ko se živali ne prevažajo s prevoznim sredstvom;
[…]“
7. Poglavje I Priloge k Direktivi 91/628 v točki A(2)(d) določa, da je treba živali med prevozom napojiti in ustrezno nakrmiti v časovnih presledkih, določenih v Poglavju VII te priloge.
8. Točka 48 Poglavja VII Priloge k Direktivi 91/628 se nanaša predvsem na trajanje poti in počitkov. V tem poglavju je določeno:
„[…]
2. Čas na poti za živali, ki sodijo med vrste iz točke 1, ne sme presegati osem ur.
3. Maksimalen čas na poti iz točke 2 se lahko podaljša, kadar prevozno sredstvo izpolnjuje naslednje dodatne zahteve:
– na tleh vozila je zadostna količina stelje,
– na prevoznem sredstvu je dovolj krme za živalske vrste, ki se prevažajo, in za čas na poti,
– do živali je mogoč neposreden dostop,
– na voljo je ustrezno zračenje, ki ga je mogoče ustrezno prilagoditi temperaturi (znotraj in zunaj),
– vozila so opremljena s premičnimi pregradami za postavitev ločenih predelkov,
– vozila so opremljena s priključkom za preskrbo z vodo med postanki,
– prevozna sredstva za prevoz prašičev prevažajo dovolj vode za napajanje med potovanjem.
4. Za cestna vozila, ki izpolnjujejo zahteve iz točke 3, so presledki za napajanje in krmljenje, čas na poti in čas počitka opredeljeni:
[…]
(d) vse druge vrste živali iz točke 1[(10)] morajo po 14 urah prevoza počivati najmanj eno uro, da prejmejo tekočino in po potrebi krmo. Po tem počitku se jih lahko prevaža še 14 ur.
5. Po določenem času na poti je treba živali raztovoriti, nakrmiti in napojiti, počivati pa morajo najmanj 24 ur.
[…]
7. (a) Živali se ne smejo prevažati po morju, če maksimalen čas na poti presega čas, določen v točki 2, razen če so izpolnjeni pogoji, določeni v točkah 3 in 4, z izjemo časa na poti in časa počitkov.
(b) Pri prevozu po morju na redni in direktni liniji med dvema geografskima točkama v Skupnosti z vozili, natovorjenimi na plovila, brez iztovarjanja živali, morajo te počivati 12 ur po iztovarjanju v namembnem pristanišču ali v njegovi neposredni bližini, razen če se čas na poti po morju lahko vključi v splošno shemo točk 2 in 4.
8. Čas na poti iz točk 3, 4 in 7(b) se glede na bližino namembnega kraja v interesu živali lahko izjemoma podaljša za največ dve uri.
[…]“
III – Dejansko stanje, vprašanji za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem
9. Interboves je 12. junija 2002 pri Hauptzollamt prijavil izvoz 33 glav živega goveda v Zvezno republiko Jugoslavijo in na tej podlagi zahteval izdajo izvoznega nadomestila.
10. Z odločbo z dne 23. julija 2003 je Hauptzollamt zavrnil nadomestilo, ker Interboves med prevozom živali ni spoštoval točke 48(7)(b) Priloge k Direktivi 91/628.
11. Hauptzollamt je v odločbi pojasnil, da naj bi se po presoji načrta prevoza, ki ga je predložil Interboves, govedo prevažalo 23 ur, to je 14 ur in 30 minut po morju na krovu trajekta ro-ro med Barijem (Italija) in Igoumenitso (Grčija) ter 8 ur in 30 minut po cesti med Evzonijem, mejno točko med Grčijo in nekdanjo jugoslovansko Republiko Makedonijo, brez počitka. Glede na to, da točka 48(7)(b) Priloge k Direktivi 91/628 določa, da mora biti za živali, ki se med dvema geografskima točkama v Skupnosti prevažajo na plovilih v vozilih brez raztovarjanja, po 14 urah prevoza, po iztovarjanju v namembnem pristanišču oziroma v njegovi bližini, predviden 12-urni počitek, je Hauptzollamt zavrnil nadomestilo.
12. Z odločbo z dne 21. junija 2005 je Hauptzollamt zavrnil ugovor, ki ga je vložil Interboves proti zavrnitvi izdaje izvoznega dovoljenja, ker je menil, da je treba podaljšanje prevoza po morju šteti za podaljšanje prevoza po cesti, in ne, kot je zatrjeval Interboves, da tega prevoza ni treba všteti v čas prevoza. Hauptzollamt je menil, da je treba, da bi se preverilo, ali je skupno trajanje prevoza skladno s točko 48(7)(b) Priloge k Direktivi 91/628, sešteti čas prevoza po morju in čas predhodnega in naknadnega prevoza po cesti, kar je v tem primeru znašalo 32 ur in 45 minut (in sicer 14 ur in 30 minut prevoza po morju in 18 ur in 15 minut prevoza po cesti do namembnega kraja).
13. Interboves je 21. julija 2005 vložil ničnostno tožbo pri Finanzgericht Hamburg, v kateri je zatrjeval, da je spoštoval določbe Direktive 91/628.
14. Ker je Finanzgericht Hamburg menilo, da je rešitev spora odvisna od razlage določb Poglavja VII Priloge k Direktivi 91/628, glede katere bi lahko bili podani določeni dvomi, je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:
1. Ali točka 48(7)(a) [...] Priloge [k] Direktivi 91/628 [...] določa temeljno zahtevo za prevoz (živali) po morju tako, da načeloma – če so izpolnjene zahteve iz točk 48(3) in 48(4) [...] zgoraj navedene priloge – tudi pri prevozu živali na trajektih ro-ro (imenovanih ‚roll-on/roll-off‘), časovna obdobja prevoza po cesti, pred prevozom po morju in po njem, niso povezana?
2. Ali točka 48(7)(b) [...] Priloge [k] Direktivi 91/628 [...] vsebuje posebno določbo za trajekte ro-ro, ki plujejo v Skupnosti, in se uporablja skupaj z zahtevami iz točke 48(4)(d), in sicer da po prihodu trajekta v namembno pristanišče ne začne teči nov 29-urni najdaljši čas prevoza, ampak je treba določiti 12-urni počitek, le če je bilo trajanje prevoza po morju v nasprotju s splošnimi pravili iz točk od 48(2) do 48(4) [...] Priloge [k] direktivi – to je največ 29 ur, [glej] točko 48(4)(d)?
15. V skladu s členom 23 Statuta Sodišča so Interboves, Hauptzollamt, belgijska, grška in švedska vlada ter Komisija podali pisna stališča. Na obravnavi 23. maja 2007 so podali ustne navedbe, razen Hauptzollamt in belgijske vlade, ki nista bila zastopana.
IV – Analiza
16. Opozoriti je treba, da točka 48 Poglavja VII Priloge k Direktivi 91/628 določa pravila, ki se nanašajo na časovne presledke za napajanje in krmljenje ter na čas trajanja poti in počitkov živalskih vrst, naštetih v členu 1(1)(a) te direktive, med njimi goveda, med prevozom, z izjemo prevoza po zraku.
17. Točka 48(2) navedene priloge natančneje določa, da pot ne sme biti daljša od 8 ur. Ta čas je mogoče kljub temu podaljšati, če vozilo izpolnjuje dodatne zahteve iz točke 48(3) te priloge. Če prevozno sredstvo za prevoz po cesti tako izpolnjuje zahteve iz navedene točke 48(3) – o čemer predložitveno sodišče v zadevi v glavni stvari ne dvomi – točka 48(4)(d) Priloge k Direktivi 91/628 določa, da morajo vse živali po 14 urah prevoza počivati najmanj eno uro, predvsem da dobijo tekočino in krmo, po tem počitku pa jih je dovoljeno prevažati še 14 ur. Točka 48(4)(d) torej določa najdaljše trajanje prevoza 28 ur za cestna vozila, ki izpolnjujejo pogoje iz navedene točke 48(3).
18. V zvezi s tem bi pojasnil, da je obstoječa formula, ki jo prevzemajo tudi predložitveno sodišče in nekatere stranke, ki so podale navedbe pred Sodiščem, in v skladu s katero točka 48(4)(d) Priloge k Direktivi 91/628 dopušča najdaljši čas prevoza 29 ur, le nenatančna razlaga pravila 14 + 1 + 14, vsebovanega v tej določbi(11). Dejansko pravilo iz te točke 48(4)(d) določa samo 28-urni najdaljši čas prevoza po cesti, ki ga prekinja najkrajši enourni čas počitka, pri tem pa ti časovni obdobji skupaj pomenita najkrajši 29-urni čas poti. Torej bi lahko pot trajala na primer 50 ur, in sicer dve (najdaljši) 14-urni časovni obdobji prevoza in en 22-urni počitek.
19. Glede prevoza po morju točka 48(7)(a) Priloge k Direktivi 91/628 napotuje na pravilo, določeno v točki 48(2) (to je na najdaljši 8-urni čas poti), razen če so izpolnjene zahteve iz točk 48(3) in 48(4) te priloge, z izjemo časa na poti in časa počitkov. Iz samega besedila točke 48(7)(a) Priloge k Direktivi 91/628 izhaja, da se najkrajši čas trajanja poti 29 ur, določen v navedeni točki 48(4)(d), na splošno ne uporablja za prevoz po morju. Ta način prevoza vsebuje najmanj, kot so navedle vse stranke, ki so podale stališča pred Sodiščem, prevoz s posebnim plovilom, ki izpolnjuje enake zahteve po udobju kot hlev (navadno imenovano plovilo hlev).
20. Poleg tega točka 48(7)(b) Priloge k Direktivi 91/628 natančneje določa, da morajo pri prevozu po morju na redni in direktni liniji med dvema geografskima točkama v Evropski skupnosti z vozili, natovorjenimi na plovila, brez iztovarjanja živali (v nadaljevanju: prevoz s trajektom ro-ro), te živali počivati 12 ur po iztovarjanju v namembnem pristanišču ali v njegovi neposredni bližini, razen če se čas na poti po morju lahko vključi v splošno shemo iz točk od 48(2) do 48(4).
21. V okviru prvega vprašanja za predhodno odločanje predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, prvič, o možnosti opredelitve prevoza s trajektom ro-ro iz točke 48(7)(b) Priloge k Direktivi 91/628 kot prevoza po morju v smislu točke 48(7)(a) navedene priloge. Če bi bil odgovor na to vprašanje pritrdilen, predložitveno sodišče, drugič, sprašuje, ali dva prevoza po cesti, če je med njima prevoz s trajektom ro-ro, med seboj nista povezana, kot to sodišče predpostavlja v primeru enakega načrta poti, če se del prevoza po morju opravi v plovilu hlevu.
22. Z drugim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali morajo živali po prevozu s trajektom ro-ro, ki traja več kot 14 ur, to je več kot najdaljši čas prevoza iz točke 48(4)(d) Priloge k Direktivi 91/628, pred najkrajšim počitkom 1 ure počivati 12 ur na podlagi navedene točke 48(7)(b) oziroma ali se lahko nemudoma po iztovarjanju nadaljuje prevoz po cesti za največ 28 ur.
23. Da bi odgovorili na ti vprašanji, je treba sprejeti sistematično in namensko razlago točke 48 Priloge k Direktivi 91/628, in sicer glede razmer na poti goveda med prevozom po cesti, med prevozom s trajektom ro-ro in ko se prevažajo s plovilom hlevom.
24. Navedena točka 48 ločuje način prevoza glede na zagotovila kakovosti, ki jih nudijo z vidika ohranitve zdravja živali, v obravnavanem primeru goveda.
25. Medtem ko lahko prevoz po cesti, določen v točki 48(4)(d) Priloge k Direktivi 91/628, traja največ 28 ur, za prevoz goveda po morju v plovilu hlevu, ki ga določa točka 48(7)(a) te priloge, ker so razmere na poti, ki jih zagotavlja živalim, znatno boljše, ni določen pogoj najdaljšega trajanja.
26. Med tema skrajnostma je prevoz s trajektom ro-ro, na katerega se nanašata vprašanji za predhodno odločanje, ki jih je postavilo predložitveno sodišče. Pravzaprav ima govedo, tudi če tako kot pri prevozu po morju v plovilu hlevu ni raztovorjeno s tovornjaka na plovilu, zaradi dodatnih zagotovil, določenih v točki 26 Poglavja I Priloge k Direktivi 91/628, za zdravje boljše razmere kot med prevozom po cesti. Medtem ko je govedo med prevozom po cesti izpostavljeno številnim tresljajem, točka 26(i) navedenega Poglavja I določa sistem pritrjevanja vozil, s katerim se med prevozom s trajektom ro-ro omeji premikanje vozila. Prav tako je mogoče govedo drugače kot pri prevozu po cesti, med katerim ga ni mogoče nakrmiti oziroma napojiti drugače kot med postankom, v skladu z navedeno točko 26(iii) nakrmiti in napojiti med potovanjem.
27. Ne da bi hotel z odgovorom na vprašanji za predhodno odločanje prehitevati, se zdi, da je zakonodajalec Skupnosti pripoznal posebnosti prevoza s trajektom ro-ro, s tem da je tudi v točki 48(7)(b) Priloge k Direktivi 91/628 predvidel dodatne določbe, vključno z določbami o trajanju prevoza, upoštevaje kakovostne razmere tega prevoza. V nadaljevanju teh sklepnih predlogov bom presodil vpliv teh razmer na določitev trajanja prevoza s trajektom ro-ro.
28. Zato omemba točke 26 Poglavja I Priloge k Direktivi 91/628 v točki 26 teh sklepnih predlogov zahteva takojšen odgovor na prvi del prvega vprašanja, da ni dvoma o tem, da je treba prevoz s trajektom ro-ro opredeliti kot prevoz po morju. Pravzaprav je, kot sem imel že priložnost navesti v zgoraj navedenih sklepnih predlogih v zadevi Schwaninger Martin, prevoz s trajektom ro-ro kljub posebnostim prevoz po morju(12). Poleg tega se točka 48(7)(b) Priloge k Direktivi 91/628 na ta način prevoza sklicuje kot na „prevoz po morju“.
29. Zato menim, da je mogoče brez velikega oklevanja trditi, da navedena točka 48(7)(a) postavlja splošne določbe, ki se nanašajo na prevoz po morju, vključno s prevozom s trajektom ro-ro. Iz tega sledi, da se navedena določba uporablja za vse vrste prevoza po morju, ki izpolnjujejo pogoje iz točk od 48(2) do 48(4), z izjemo trajanja poti in počitkov.
30. Da bi popolnoma odgovorili na prvo vprašanje predložitvenega sodišča, je treba pojasniti, ali so vsi deli prevoza po cesti, pred prevozom s trajektom ro-ro in po njem, med seboj povezani.
31. V zvezi s tem tožeča stranka v glavni stvari in Komisija zagovarjata stališče, da ti obdobji prevoza po cesti nista nikoli povezani. Švedska vlada nasprotno trdi, da sta vedno povezani med seboj, saj gre za eno neprekinjeno pot. Navedena vlada pojasnjuje tudi, da bi bila samo ta trditev skladna z namenom Direktive 91/628.
32. Menim, da na postavljeno vprašanje ni mogoč tako nedvomen odgovor. Kot bom pokazal v nadaljevanju, je treba potrebo po izračunu skupnega trajanja obeh prevozov po cesti konec koncev presojati glede na trajanje prevoza s trajektom ro-ro, in sicer, ali je ta prevoz trajal tako dolgo, da je dosegel čas, določen v točki 48(4)(d) Priloge k Direktivi 91/628.
33. Navedel sem že, da ima prevoz s trajektom ro-ro kljub temu, da gre za prevoz po morju, posebne lastnosti. Te lastnosti je priznal zakonodajalec Skupnosti v določbah Direktive 91/628, predvsem v točki 48(7)(b) Priloge k tej direktivi. V zvezi s tem napotilo na koncu te določbe na splošno shemo iz točk od 48(2) do 48(4) navedene priloge pomeni, da se drugače kot pri pravilih, ki se uporabljajo za prevoz po morju na splošno (točka 48(7)(a)), pri prevozu goveda s trajektom ro-ro upošteva najdaljši čas prevoza 28 ur iz točke 48(4)(d) te priloge. Kljub temu je treba pojasniti, da med prevozom po morju čas počitka iz zadevne točke 48(4)(d) nima smisla. Pravzaprav je mogoče živali ne glede na to, ali so v plovilih hlevih ali v trajektih ro-ro, napojiti in nakrmiti, v prvem primeru zato, ker so okoliščine podobne tistim v hlevu, v drugem primeru pa zaradi obstoja in spoštovanja določb iz točke 26(iii) Poglavja I Priloge k Direktivi 91/628, ki dopušča, da se živalim zagotovita tekočina in krma.
34. Iz tega sledi, da so živali po prevozu s trajektom ro-ro, ki traja 28 ur, v skladu s točko 48(7)(b) ob prihodu v namembno pristanišče upravičene do 12‑urnega počitka. V zvezi s tem je treba pojasniti, da ima 12 ur, predvidenih v tej določbi, tako vlogo „nevtralizacije“ časa prevoza, ki je bil opravljen pred tem počitkom, in časa 24-ih ur iz točke 48(5) Priloge k Direktivi 91/628, ki se uporablja za prevoz po cesti. Navedeno pomeni, da se lahko po počitku 12 ur, ki sledi 28‑urnemu prevozu s trajektom ro-ro, začne nov prevoz.
35. Tako razlago vloge 12-urnega počitka potrjuje besedilo točke 48(7)(b) Priloge k Direktivi 91/628, ki se ne sklicuje na točko 48(5) navedene priloge, in narava prevoza s trajektom ro-ro, pri katerem so, kot je bilo že obrazloženo, kakovostne razmere med potjo boljše za zdravje živali kot razmere med prevozom po cesti.
36. Če se prevoz s trajektom ro-ro vrine med dva prevoza po cesti, kar navaja predložitveno sodišče, menim, da je vez med zadnjima odvisna od trajanja prevoza s trajektom ro-ro.
37. Če prevoz s trajektom ro-ro doseže najdaljše trajanje 28 ur, 12-urni počitek, do katerega mora biti upravičeno govedo, nevtralizira čas trajanja vsakega pred tem opravljenega prevoza z vsakim prevoznim sredstvom.
38. Če prevoz s trajektom ro-ro ne doseže najdaljšega dovoljenega trajanja 28 ur, morata biti oba prevoza po cesti povezana zaradi namena, ki ga zasleduje Direktiva 91/628, to je varstva živali med prevozom. Pravzaprav bi v tem primeru, če bi tako kot Komisija zastopali razlago, v skladu s katero obdobja prevoza po cesti ne bi bila med seboj povezana, s tem prevoz s trajektom ro-ro obravnavali ugodneje kot čas počitka. Zato bi, medtem ko po 20-urnemu počitku, ki sledi 14‑urnemu prevozu po cesti, naslednji prevoz v skladu s splošno shemo iz točke 48(4)(d) Priloge navedene direktive po cesti ne sme trajati več kot 14 ur, v podobnem primeru po 20-urnem prevozu s trajektom ro-ro dovoliti najdaljši 28‑urni prevoz, ne da bi bilo treba upoštevati trajanje prevoza po cesti, opravljenega pred prevozom po morju, pomenilo nespoštovanje namena, ki ga zasleduje Direktiva 91/628, to je kar najbolj omejiti prevoz živali na velike razdalje in torej omejiti trajanje navedenega prevoza zaradi njihovega dobrega počutja. Pomen tega namena je Sodišče ponovilo tudi v sodbi z dne 23. novembra 2006 v zadevi ZVK(13), v zvezi z razlago pojma „prevoz“ v smislu Direktive 91/628.
39. Razlaga, da mora biti čas prevozov po cesti povezan glede na trajanje prevoza s trajektom ro-ro, zagotavlja sorazmerno varstvo živali med potjo, s tem da kar najbolj omejuje kopičenje dolgotrajnih prevozov. Menim, da ta razlaga ustreza namenu, ki ga je zasledoval zakonodajalec Skupnosti, to je raven varstva živali med prevozom, upoštevaje kakovostne razlike med razmerami, ki so lastne vsakemu prevoznemu sredstvu, in sicer tako, da je določil pravila, prilagojena vsakemu od teh prevoznih sredstev, predvsem pravila o trajanju prevoza.
40. Zato se mi zdi, da trditev švedske vlade, v skladu s katero bi bilo treba za zagotavljanje zdravja živali šteti, da gre za le eno neprekinjeno pot, ni upravičena. Čeprav gre priznati, da gre pri prevozu za samo eno pot(14), je ta pot vseeno sestavljena iz različnih načinov prevoza, za katera veljajo različna pravila. Poleg tega bi lahko trditve, ki jih je podala švedska vlada, vnesle diskriminatorno obravnavanje določenih vrst prevoza, v obravnavanem primeru prevoza po morju, s tem pa se izneverile ratiu Direktive 91/628.
41. Zato torej ne morem pritrditi niti stališču, ki ga je med drugim zastopala Komisija, v skladu s katerim prevozi po cesti, opravljeni pred prevozom s trajektom ro-ro in po njem, niso nikoli povezani, niti stališču, ki ga je predlagala švedska vlada, v skladu s katerim naj bi bila ta časovna obdobja med seboj vedno povezana v okviru ene neprekinjene poti. Menim, da je treba, nasprotno, na drugi del prvega vprašanja predložitvenega sodišča odgovoriti tako, da je zveza med časovnimi obdobji prevozov po cesti, ki so opravljeni pred prevozom s trajektom ro-ro ali po njem, odvisna od tega, ali je dosežen najdaljši možni čas tega prevoza, določen v točki 48(4)(d) Priloge k Direktivi 91/628, v skladu z napotilom iz točke 48(7)(b) te priloge.
42. Analiza in odgovor na prvo vprašanje, ki sem ju podal zgoraj, mi v bistvenem delu omogočata tudi rešitev drugega vprašanja predložitvenega sodišča.
43. V zvezi s tem ponavljam, da predložitveno sodišče z drugim vprašanjem sprašuje, ali morajo po prevozu s trajektom ro-ro, ki presega 14 ur, to je najdaljši čas prevoza, določenega v tej točki 48(4)(d), živali na podlagi točke 48(7)(b) počivati 12 ur oziroma ali je mogoče takoj po iztovarjanju nadaljevati prevoz po cesti do največ 28 ur.
44. Kot sem že navedel, se lahko po prevozu s trajektom ro-ro, ki traja manj kot 28 ur, začne nov prevoz, pri tem pa je treba vedno upoštevati morebitni prevoz po cesti, ki je bil opravljen pred prevozom s trajektom ro-ro.
45. V tem primeru iz predložitvene odločbe izhaja, da je prevoz po cesti, opravljen pred prevozom s trajektom ro-ro, nevtraliziral več kot 24-urni počitek (v skladu s točko 48(5) Priloge k Direktivi 91/628), in da je težava, ki se postavlja pred predložitvenim sodiščem, to, ali se lahko po domnevno predolgem prevozu s trajektom ro-ro (14 ur in 30 minut) začne novo obdobje prevoza. Sicer se lahko, kot izhaja iz razlage na prvo vprašanje za predhodno odločanje, prevoz po cesti začne takoj po prihodu trajekta ro-ro v namembno pristanišče, če je plovba trajala manj kot 28 ur. Poleg tega je pridržek, ki sem ga prej navedel in se nanaša na potrebo po povezovanju časovnih obdobij prevoza po cesti, v zadevi v glavni stvari brezpredmeten zaradi nevtralizacije časovnega obdobja prevoza po cesti, opravljenega pred prevozom s trajektom ro-ro.
46. Za vsak primer dodajam, da je treba možnost, ki jo je navedlo predložitveno sodišče in vključuje uporabo 12-urnega počitka po 14-urnem prevozu s trajektom ro-ro, zavrniti ne samo iz zgoraj obrazloženega razloga, ampak tudi iz drugih razlogov, ki se nanašajo na sistematično razlago Direktive 91/628. Zlasti bi bil zaradi take razlage ugodneje obravnavan 14-urni prevoza po cesti, ki mu mora v skladu s točko 48(4)(d) Priloge k Direktivi 91/628 slediti le počitek „najmanj eno uro“, v primerjavi s prevozom s trajektom ro-ro, ki mu mora slediti 12-urni počitek, čeprav zadnji način prevoza živalim zagotavlja kakovostne razmere na poti, ki so za zdravje boljše kot razmere med prevozom po cesti(15).
47. Glede na zgoraj navedeno predlagam, da se na vprašanji za predhodno odločanje odgovori tako, da, prvič, točka 48(7)(a) Priloge k Direktivi 91/628 določa bistvene zahteve za prevoz po morju, vključno s prevozom s trajektom ro-ro iz člena 48(7)(b) navedene priloge. Drugič, zveza med časovnim trajanjem prevoza po cesti, ki je opravljen pred prevozom s trajektom ro-ro in po njem, je odvisna od tega, ali ta traja najdaljši dovoljen čas, določen v točki 48(4)(d) Priloge k Direktivi 91/628, v skladu z napotilom iz točke 48(7)(b) navedene priloge. Zato se lahko, če traja prevoz s trajektom ro-ro manj kot najdaljši dovoljeni čas 28 ur, takoj po prihodu v namembno pristanišče začne nov prevoz po cesti. Za izračun časa trajanja tega prevoza v skladu z Direktivo 91/628 je treba upoštevati čas trajanja prevoza po cesti, ki je bil opravljen pred prevozom s trajektom ro-ro, razen če je najmanj 24-urni počitek, ob uporabi točke 48(5) Priloge k Direktivi 91/628, nevtraliziral čas prevoza po cesti, ki je bil opravljen pred plovbo po morju. Predložitveno sodišče presodi, ali zadevna pot izpolnjuje zgoraj navedene pogoje.
V – Predlog
48. Glede na vse predhodne ugotovitve Sodišču predlagam, naj na predhodno vprašanje Finanzgericht Hamburg odgovori:
1. Točko 48(7)(a) Priloge k Direktivi Sveta 91/628/EGS z dne 19. novembra 1991 o zaščiti živali med prevozom in o spremembi direktiv 90/425/EGS in 91/496/EGS, kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 95/29/ES z dne 29. junija 1995, je treba razlagati tako, da ureja bistvene zahteve, ki se uporabljajo za prevoz po morju, vključno s prevozom na redni in direktni liniji med dvema geografskima točkama v Skupnosti z vozili, natovorjenimi na plovila, brez iztovarjanja živali, zajetim s točko 48(7)(b) navedene priloge.
2. Zveza med trajanjem prevoza po cesti, opravljenega pred prevozom na redni in direktni liniji med dvema geografskima točkama v Skupnosti z vozili, natovorjenimi na plovila, brez iztovarjanja živali, in po njem, je odvisna od tega, ali ta traja najdaljši dovoljen čas, določen v točki 48(4)(d) Priloge k Direktivi 91/628, kot je bila spremenjena z Direktivo 95/29, v skladu z napotilom iz točke 48(7)(b) te priloge.
Zato se lahko, če prevoz na redni in direktni liniji med dvema geografskima točkama v Skupnosti z vozili, natovorjenimi na plovila, brez iztovarjanja živali, traja manj kot najdaljši dovoljen čas 28 ur, takoj po prihodu v namembno pristanišče začne prevoz po cesti. Za izračun časa trajanja tega prevoza v skladu z Direktivo 91/628, kot je bila spremenjena z Direktivo 95/29, je treba upoštevati čas trajanja prevoza po cesti, ki je bil opravljen pred prevozom na redni in direktni liniji med dvema geografskima točkama v Skupnosti z vozili, natovorjenimi na plovila, brez iztovarjanja živali, razen če je najmanj 24-urni počitek, ob uporabi točke 48(5) Priloge k navedeni direktivi, nevtraliziral čas prevoza po cesti, ki je bil opravljen pred plovbo po morju.
Predložitveno sodišče presodi, ali zadevna pot izpolnjuje zgoraj navedene pogoje.
1 – Jezik izvirnika: francoščina.
2 – UL L 340, str. 17.
3 – UL L 148, str. 52.
4 – UL L 160, str. 21.
5 – UL L 82, str. 19.
6 – UL L 148, str. 24.
7 – Besedili člena 13(9), pododstavek 2, Uredbe št. 805/68 in člena 33(9) Uredbe št. 1254/1999 sta enaki.
8 – UL L 93, str. 10.
9 – Glej člen 9 Uredbe št. 639/2003.
10 – Gre za govedo, z izjemo telet.
11 – Glej sklepne predloge, ki sem jih predstavil 28. februarja 2008 v zadevi Schwaninger Martin (C‑207/06), v kateri še ni bilo odločeno (opomba 7).
12 – Točka 26.
13 – C-300/05, ZOdl., str. I-11169, točka 19.
14 – Opozarjam, da je v skladu s členom 2(g) Direktive 91/628 pot opredeljena kot „prevoz s kraja odhoda v namembni kraj“.
15 – Glej v tem smislu tudi moje zgoraj navedene sklepne predloge v zadevi Schwaninger Martin (točke od 31 do 35).
Full & Egal Universal Law Academy