SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
YVESA BOTA,
predstavljeni 27. novembra 2007(1)
Zadeva C-420/06
Rüdiger Jager
proti
Amt für Landwirtschaft Bützow
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe Verwaltungsgericht Schwerin (Nemčija))
„Skupna kmetijska politika – Premija za kravo dojiljo – Enotno plačilo – Navzkrižna skladnost – Načelo retroaktivne uporabe manj strogih upravnih kazni – Člen 2(2), drugi stavek, Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 – Pogoji uporabe“
1. V tem predlogu za sprejetje predhodne odločbe je obravnavana problematika omejitve izvajanja načela retroaktivne uporabe milejših kazni, ki je določeno v členu 2(2), drugi stavek, Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti(2) in potrjeno s sodno prakso Sodišča(3), po reformi skupne kmetijske politike leta 2003.
2. Natančneje, s tem predlogom za sprejetje predhodne odločbe je postavljeno vprašanje, ali se lahko kmet sklicuje na to načelo, da bi si s tem zagotovil uporabo sistema kazni, ki je bil sprejet po tem, ko so bile ugotovljene nepravilnosti, če je ta sistem vključen v spremenjeni zakonodajni okvir, ki v zadevnem primeru izhaja iz reforme skupne kmetijske politike iz leta 2003. Z novim zakonodajnim okvirom je namreč določeno, da se odslej vzpostavi sistem podpore, ne več proizvodnji, ampak proizvajalcu, in sicer kot enotno plačilo, pogojeno s spoštovanjem standardov in zahtev, ki jih predvideva zakonodaja Skupnosti na področjih, kot so okolje, javno zdravje ter zdravje živali in rastlin.
3. Zato je bilo Sodišče zaprošeno za razlago več členov Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete(4) in člena 2(2), drugi stavek, Uredbe št. 2988/95.
4. Ta predlog je bil vložen v okviru spora med R. Jagrom, kmetom, in Amt für Landwirtschaft Bützow (urad za kmetijstvo, v nadaljevanju: Amt) glede zavrnitve zahtevka za premije za krave dojilje za leto 2001. Zavrnitev je bila obrazložena z nepravilnostmi pri identifikaciji in registraciji goveda, za katero ni bil vložen zahtevek za pomoč.
5. V nadaljevanju bom pojasnil, zakaj menim, da je treba člen 2(2), drugi stavek, Uredbe št. 2988/95 razlagati tako, da se sistem kazni, previden v členih 66 in 67 Uredbe št. 796/2004, ne uporablja retroaktivno za zahtevek za pomoč, ki spada v področje uporabe ratione temporis Uredbe Komisije (EGS) št. 3887/92 z dne 23. decembra 1992 o določitvi podrobnih pravil za uporabo integriranega administrativnega in kontrolnega sistema za nekatere sheme pomoči Skupnosti(5).
I – Pravni okvir
A – Pravo Skupnosti
1. Identifikacija in registracija goveda
6. Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97(6) vsebuje zlasti v členih 4 in 7 določbe glede identifikacije in registracije goveda. V skladu s členom 24(2) Uredbe št. 1760/2000 se sklicevanja na Uredbo št. 820/97 štejejo kot sklicevanja na Uredbo št. 1760/2000.
2. Spremembe shem pomoči, ki se uporabljajo za govedo
7. Na podlagi člena 6(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso(7) se lahko proizvajalec, ki ima na svojem gospodarstvu krave dojilje, z zahtevkom kvalificira za premijo za rejo krav dojilj (premija za krave dojilje).
8. V členu 21 te uredbe je določeno, da mora biti žival, da je lahko upravičena do te premije, identificirana in registrirana v skladu z določbami Uredbe št. 820/97.
9. Od 1. januarja 2005 sta bili ti določbi Uredbe št. 1254/1999 razveljavljeni in nadomeščeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001(8).
10. V štiriindvajseti in petindvajseti uvodni izjavi Uredbe št. 1782/2003 so predstavljene osnovne značilnosti reforme skupne kmetijske politike, ki je bila uvedena s to uredbo. Izjavi določata:
„Povečevanje konkurenčnosti kmetijstva Skupnosti in spodbujanje kakovosti hrane in okoljskih standardov imata za nujno posledico znižanje institucionalnih cen za kmetijske proizvode in povišanje stroškov proizvodnje za kmetijska gospodarstva v Skupnosti. Da bi dosegli te cilje in spodbudili bolj tržno usmerjeno in trajnostno kmetijstvo, je treba dokončati prehod s podpore za proizvodnjo na podporo za proizvajalce z uvedbo sistema nevezane dohodkovne podpore za vsako kmetijo. Čeprav bodo zaradi take nevezanosti dejanski zneski, plačani kmetom, ostali nespremenjeni, se bo znatno povečala učinkovitost dohodkovne pomoči. Zato je primerno, da je enotno plačilo na kmetijo pogojeno z upoštevanjem navzkrižne skladnosti okolja, varne hrane, zdravja in dobrega počutja živali ter [z] ohranitv[ijo] kmetij in dobr[imi] kmetijsk[imi] in okoljsk[imi] pogoj[i].
Tak sistem bi moral združiti več obstoječih neposrednih plačil, ki jih kmet prejme iz različnih shem, v enotno plačilo, ki se določi na podlagi prejšnjih pravic v referenčnem obdobju ob upoštevanju celotne izvedbe ukrepov, ki jih je uvedla Agenda 2000, in sprememb zneskov pomoči, določenih v tej uredbi.“
11. V naslovu III Uredbe št. 1782/2003 so določena pravila glede sheme enotnega plačila. V okviru te sheme se neposredne pomoči kmetom dodeljujejo v glavnem kot enotno letno plačilo, ki nadomešča večino neposrednih pomoči, ki so obstajale pred tem.
12. Za določitev sheme enotnega plačila, ki jo je treba uporabiti, Uredba št. 1782/2003 državam članicam omogoča izbiro med več možnostmi; najpomembnejše med njimi so navedene v nadaljevanju(9).
13. Osnovni pristop ima „zgodovinski“ značaj, saj se enotno plačilo, ki je vsako leto odobreno kmetu, izračuna na podlagi referenčnega zneska v skladu s členom 37(1) te uredbe, v katerem je določeno, da je referenčni znesek triletno povprečje celotnih zneskov plačil, ki so bila odobrena kmetu v shemah podpore, navedenih v Prilogi VI k tej uredbi(10), izračunan in prilagojen v skladu s Prilogo VII k isti uredbi v vsakem koledarskem letu referenčnega obdobja. V členu 38 Uredbe št. 1782/2003 je določeno, da to obdobje vključuje koledarska leta 2000, 2001 in 2002. Kmet nato pridobi pravice do plačila. Praviloma se posamezna pravica izračuna tako, da se referenčni znesek deli s številom hektarjev, za katere je kmet v referenčnih letih prejemal plačilo.(11)
14. Države članice se lahko namesto tega odločijo za regionalni pristop s pavšalnimi stopnjami(12). Referenčni zneski se v tem primeru ne izračunavajo posamično za vsakega kmeta, ampak na ravni regije. Ti zneski se torej ujemajo z vsoto plačil, ki so jih prejeli kmetje v zadevni regiji v referenčnem obdobju. Regionalni referenčni zneski se nato delijo s številom upravičenih hektarjev, ki jih prijavijo kmetje iz zadevne regije v letu uvedbe sheme enotnega plačila, s čimer se izračuna vrednost enotne pravice v tej regiji. Vsak kmet prejme določeno število pravic (pavšalna stopnja), ki se ujema s številom upravičenih hektarjev, prijavljenih v letu uvedbe sheme enotnega plačila. Ta pristop predvideva neke vrste ponovno razdelitev plačil med kmete.
15. Nazadnje lahko države članice v nekaterih primerih uvedejo tudi mešani model, ki združuje osnovni zgodovinski pristop in regionalni pristop s pavšalnimi stopnjami.
16. Za shemo enotnega plačila je značilno, da plačilo ni vezano na proizvodnjo. Temu pravimo „nevezanost pomoči“. Ta nevezanost lahko zadeva pomoč v celoti ali samo njen del.
17. V primeru delne nevezanosti se države članice odločijo za samo delno izvajanje sheme enotnega plačila, medtem ko ostanejo nekatere neposredne pomoči vezane na proizvodnjo.(13)
18. Kar zadeva na primer goveje meso, lahko v skladu s členom 68(2)(a)(i), prvi pododstavek, Uredbe št. 1782/2003 države članice zadržijo do 100 % sestavine nacionalnih zgornjih mej, navedenih v členu 41 te uredbe, ki ustreza premiji za krave dojilje.
19. Sheme pomoči, ki so vezane na proizvodnjo, so obravnavane v naslovu IV: Druge sheme pomoči. V členu 125 Uredbe št. 1782/2003 iz sklopa omenjenega naslova IV so določeni pogoji za dodelitev premije za krave dojilje. Poleg tega je v členu 138 iz istega naslova te uredbe določeno, da mora biti žival, da je lahko upravičena do neposrednih plačil, kakršna je premija za krave dojilje, označena in registrirana v skladu z določbami Uredbe št. 1760/2000.
20. Poleg enotnega plačila v ožjem pomenu besede je še ena bistvena značilnost reforme iz leta 2003 – „navzkrižna skladnost“ pomoči, kakor je to poimenoval zakonodajalec Skupnosti.
21. V naslovu II Uredbe št. 1782/2003 (Splošne določbe) je tako v poglavju 1 (Navzkrižna skladnost) v členu 3(1) določeno, da mora vsak kmet, ki prejema neposredna plačila, spoštovati predpisane zahteve ravnanja iz Priloge III k tej uredbi ter dobre kmetijske in okoljske pogoje, določene v členu 5 te uredbe.
22. Predpisane zahteve ravnanja skupno vključujejo 18 uredb in direktiv, ki se nanašajo na okolje, javno zdravje ter zdravje živali in rastlin.
23. Med predpisanimi zahtevami, ki jih je treba spoštovati, sta v točki A(8) Priloge III k Uredbi št. 1782/2003 navedena člena 4 in 7 Uredbe št. 1760/2000.
24. Poleg tega morajo v skladu s členom 5(1) Uredbe št. 1782/2003 države članice zagotoviti, da se vsa kmetijska zemljišča, zlasti zemljišča, ki se ne uporabljajo več za proizvodne namene, obdelujejo v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji. Države članice morajo tako na nacionalni ali regionalni ravni in na podlagi okvira, določenega v Prilogi IV k isti uredbi, opredeliti minimalne zahteve za „dobre kmetijske in okoljske pogoje“. Namen teh minimalnih zahtev mora biti na primer zaščita tal s primernimi ukrepi, da se prepreči erozija, ali pa ohranjanje ravni organske snovi v tleh z ustreznimi metodami.
3. Spremembe pravil za znižanje in izključitev zaradi nepravilnosti
25. Uredba Sveta (EGS) št. 3508/92 z dne 27. novembra 1992 o vzpostavitvi integriranega upravnega in nadzornega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti(14) se v skladu s členom 1(1)(b)(i) uporablja za premijo za krave dojilje.
26. V Uredbi št. 3887/92 so določena podrobna pravila uporabe integriranega administrativnega in kontrolnega sistema.
27. V členu 10c te uredbe so določena pravila, ki se uporabljajo pri znižanju pomoči, če niso spoštovane zahteve po registraciji goveda, za katero ni bil vložen zahtevek za pomoč. Besedilo tega člena je:
„1. Glede goveda, na katero se člen 10b ne nanaša, kadar kontrola na kraju samem pokaže, da veliko živali, ki so na kmetijskem gospodarstvu in so upravičene ali pridejo v poštev za pomoč Skupnosti, ne ustrezajo:
(a) živalim, ki so prijavljene v računalniški zbirki podatkov v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 820/97;
(b) živalim, ki so vpisane v register nosilca kmetijskega gospodarstva v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 820/97;
(c) potnim listom za živali na kmetijskem gospodarstvu v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 820/97,
se skupni znesek pomoči, ki naj bi se podelil nosilcu kmetijskega gospodarstva v okviru sheme zadevne pomoči za obdobje dvanajst mesecev pred kontrolo na kraju samem, ki je privedla do teh ugotovitev, sorazmerno zniža, razen v primeru višje sile.
Znižanje se izračuna na podlagi celotnega števila živali, predvidenih za zadevno shemo, ali na podlagi navedb v računalniški zbirki podatkov iz člena 5 Uredbe ES št. 820/97 ali potnih listov ali vpisov v register nosilca kmetijskega gospodarstva, pri čemer se upošteva najnižje število.
[…]
3. Če je odstopanje pri kontroli na kraju samem večje od 20 % ugotovljenega števila upravičenih živali, se za obdobje dvanajstih mesecev pred kontrolo na kraju samem ne dodeli nikakršna premija.“
28. Uredbo (EGS) št. 3887/92 je razveljavila Uredba Komisije (ES) št. 2419/2001 z dne 11. decembra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EGS) št. 3508/92(15). Vendar pa v skladu s členom 53(1), drugi stavek, Uredbe št. 2419/2001 Uredba št. 3887/92 še nadalje velja za zahtevke za pomoč, ki se nanašajo na tržna leta ali premijska obdobja, ki se začnejo pred 1. januarjem 2002.
29. V členih od 36 do 43 naslova IV (Osnova za izračun pomoči, znižanj in izključitev) Uredbe št. 2419/2001 so določena pravila za ugotavljanje v zvezi z zahtevki za pomoč ,,na žival“. Glede tega so v členu 38 te uredbe zbrane določbe, ki zadevajo znižanja in izključitve v zvezi z govedom, za katero je vložen zahtevek za pomoč. V členu 39 te uredbe (Kršitve določb o identifikaciji in registraciji goveda, za katero ni vložen zahtevek) je v odstavku 1, prvi pododstavek, določeno:
„Če se pri kontroli na kraju samem odkrijejo kršitve določb sistema za identifikacijo in registracijo goveda, za katero ni vložen zahtevek, se skupni znesek pomoči, do katere je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen skladno s členom 36(3) v okviru programov pomoči za govedo za zadevno premijsko obdobje, če je to primerno po uporabi znižanj skladno s členom 38, razen v primerih višje sile ali izrednih okoliščin v smislu člena 48, zniža za znesek, ki se izračuna na osnovi formule iz odstavka 2.“
30. Uredba št. 2419/2001 je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 118/2004 z dne 23. januarja 2004(16), s katero je bil na konec člena 39(1), prvi pododstavek, prvonavedene uredbe zlasti dodan naslednji stavek:
„Vendar pa se znesek pomoči ne zniža za več kakor za 20 % skupnega zneska, do katerega je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen.“
31. Uredba št. 2419/2001 je bila razveljavljena z Uredbo št. 796/2004, v kateri, naj še enkrat poudarim, so določena podrobna pravila za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidena z Uredbo št. 1782/2003.
32. V členu 81, drugi pododstavek, Uredbe št. 796/2004 je določeno, da se ta uredba uporablja za zahtevke za pomoč, ki se nanašajo na tržna leta ali premijska obdobja z začetkom 1. januarja 2005, medtem ko se v skladu s členom 80(1), prvi pododstavek, drugi stavek, te uredbe za zahtevke za pomoč, ki se nanašajo na tržna leta ali premijska obdobja z začetkom pred tem datumom, še naprej uporablja Uredba št. 2419/2001.
33. V naslovu IV Uredbe št. 796/2004 so določena pravila, ki se uporabljajo kot podlaga za izračun pomoči, znižanj in izključitev.
34. V členih od 57 do 63 iz poglavja I (Ugotovitve v zvezi z merili o izpolnjevanju pogojev) naslova IV te uredbe so določena pravila, ki se uporabljajo za premije „na žival“. V tem okviru so v členu 59 te uredbe določena znižanja in izključitve glede goveda, ki so predmet zahtevkov za pomoč.
35. V členih 66 in 67, ki spadata v poglavje II (Ugotovitve v zvezi z navzkrižno skladnostjo) naslova IV Uredbe št. 796/2004, pa so določena pravila za primere, ko se zahteve in standardi, ki so del navzkrižne skladnosti, ne spoštujejo.
36. Z navedenima členoma se tako izvaja člen 6(1) Uredbe št. 1782/2003, v katerem je določeno, da če predpisane zahteve ravnanja ali dobri kmetijski in okoljski pogoji niso izpolnjeni kot posledica ukrepanja ali neukrepanja, ki se lahko pripiše neposredno posameznemu kmetu, se celotni znesek neposrednih plačil, ki naj bi se odobril v koledarskem letu, v katerem je prišlo do neizpolnitve, zmanjša ali prekliče po uporabi členov 10 in 11 te uredbe: torej po eni strani po uporabi modulacije neposrednih plačil, po drugi strani pa po morebitni prilagoditvi neposrednih plačil zaradi finančne discipline.
37. Člena 66 in 67 Uredbe št. 796/2004 določata:
„Člen 66
Uporaba znižanj v primeru malomarnosti
1. Brez vpliva na člen 71, kadar je ugotovljena neskladnost zaradi malomarnosti kmeta, se uporabi znižanje za celotni znesek neposrednih plačil, kakor so opredeljena v členu 2(d) Uredbe (ES) št. 1782/2003[(17)], ki je bil ali mora biti odobren za zadevnega kmeta po zahtevku za pomoč, ki ga je predložil ali ga še bo predložil v koledarskem letu ugotovitve To znižanje praviloma znaša 3 % celotnega zneska.
Plačilna agencija lahko na podlagi ocene, ki jo zagotovi pristojni organ v poročilu o kontroli v skladu s členom 48(l)(c), sklene znižati odstotek na 1 % ali ga povečati na 5 % celotnega zneska ali v primerih iz drugega pododstavka člena 48(l)(c) ne uvesti nobenih znižanj.
2. Kadar je bil ugotovljen več kakor en primer neskladnosti v zvezi z različnimi akti ali standardi na istem področju navzkrižne skladnosti, se ti primeri za določitev znižanja v skladu z odstavkom 1 štejejo za eno neskladnost.
3. Kadar je bila ugotovljena več kakor ena neskladnost v zvezi z različnimi področji navzkrižne skladnosti, se postopek za določitev znižanja, naveden v odstavku 1, uporabi posamično za vsako neskladnost.
Vendar pa se neskladnost s standardom, ki predstavlja tudi zahtevo, obravnava kot ena neskladnost.
Posledični odstotki znižanj se seštejejo. Največje znižanje pa ne presega 5 % skupnega zneska iz odstavka 1.
4. Kadar so bile ugotovljene ponovne neskladnosti, se brez vpliva na primere namerne neskladnosti v skladu s členom 67 odstotek, določen v skladu z odstavkom 1 pri prvi neskladnosti, pomnoži s faktorjem tri v zvezi s prvo ponovitvijo. V primeru, ko je bil ta odstotek določen v skladu z odstavkom 2, plačilna agencija za ta namen ugotovi odstotek, ki bi bil uporabljen za prvo neskladnost z zadevno zahtevo ali standardom.
Pri nadaljnjih ponovitvah se večkratnik tri uporablja za vsak rezultat znižanja, določenega v zvezi s prejšnjo ponovljeno neskladnostjo. Največje znižanje pa ne presega 15 % skupnega zneska iz odstavka 1.
Ko je dosežen največji odstotek 15 %, plačilna agencija obvesti zadevnega kmeta, da se šteje, če se ista neskladnost ponovno ugotovi, da je deloval namerno v smislu člena 67. Če se pozneje ugotovi nadaljnja neskladnost, se odstotek znižanja, ki ga je treba uporabiti, določi tako, da se rezultat prejšnje pomnožitve, kjer je to primerno, pomnoži s faktorjem tri, preden se uporabi omejitev 15 %, kakor je predvideno v zadnjem stavku drugega pododstavka.
5. Če se ugotovi ponovljena neskladnost skupaj z drugo neskladnostjo ali z drugo ponovljeno neskladnostjo, se posledični odstotki znižanja seštejejo. Brez poseganja v tretji pododstavek odstavka 4 pa največje znižanje ne presega 15 % skupnega zneska iz odstavka 1.
Člen 67
Uporaba znižanj in izključitev v primerih namerne neskladnosti
1. Kadar je ugotovljeno neskladnost kmet povzročil namerno, je brez vpliva na člen 71 znižanje, ki ga je treba uporabiti za celotni znesek iz prvega pododstavka člena 66(1), praviloma 20 % tega celotnega zneska.
Plačilna agencija pa lahko na podlagi ocene pristojnega nadzornega organa v poročilu o kontroli v skladu s členom 48(l)(c) sklene, da bo znižala odstotek na ne manj kakor 15 % ali, kadar je to primerno, povečala znesek do 100 % celotnega zneska.
2. Kadar se namerna neskladnost nanaša na posebno shemo pomoči, se kmet izključi iz te sheme pomoči za zadevno koledarsko leto.
V primerih izjemnega obsega, resnosti ali stalnosti ali kadar so ugotovljene ponavljajoče namerne neskladnosti, je kmet tudi izključen iz zadevne sheme pomoči v naslednjem koledarskem letu.“
4. Časovna veljavnost upravnih kazni, ki so določene v aktih Skupnosti
38. Člen 1 Uredbe št. 2988/95 določa:
„1. Za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti se sprejmejo splošna pravila za enotne preglede ter upravne ukrepe in kazni v zvezi z nepravilnostmi, ki se nanašajo na zakonodajo Skupnosti.
2. ,Nepravilnost‘ pomeni vsako kršenje določb zakonodaje Skupnosti, ki je posledica dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki je ali bi lahko škodljivo vplivalo na proračun Skupnosti ali proračunska sredstva, ki jih upravljajo, bodisi z zmanjšanjem ali izgubo prihodkov iz lastnih sredstev, ki se zbirajo neposredno v imenu Skupnosti, bodisi z neupravičenimi izdatki.“
39. V členu 2(2) iste uredbe je določeno:
„Za nepravilnost ni mogoče izreči upravne kazni, če kazen ni bila prej določena v aktu Skupnosti. Če so se določbe o upravnih kaznih v predpisih Skupnosti pozneje spremenile, se za nazaj uporabljajo milejše določbe.“
B – Nacionalno pravo
40. V Nemčiji je z zakonom z dne 21. julija 2004 o prenosu reforme skupne kmetijske politike (Gesetz zur Umsetzung der Reform der Gemeinsamen Agrarpolitik)(18) določeno, da je treba premijo za krave dojilje od 1. januarja 2005 plačati v sklopu nevezanega enotnega plačila iz naslova III Uredbe št. 1782/2003. Poleg tega ta zakon vzpostavlja mešani model, ki uporablja kombinacijo zgodovinskega in regionalnega pristopa.
II – Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
41. R. Jager, kmet, je maja 2001 pri Amt zahteval dodelitev premij za krave dojilje za 71 goved za leto 2001.
42. Amt je z odločbo z dne 24. januarja 2002 v celoti zavrnil ta zahtevek z obrazložitvijo, da so bile med kontrolo na kraju samem ugotovljene nepravilnosti v smislu člena 10c(1) Uredbe št. 3887/92, pri čemer je bilo odstopanje večje od 20 % števila upravičenih živali.
43. R. Jager je po tem, ko z ugovorom ni uspel, 25. julija 2002 pri Verwaltungsgericht Schwerin (Upravno sodišče mesta Schwerin) (Nemčija)) vložil tožbo.
44. To sodišče v predložitveni odločbi ugotavlja, da je, ob upoštevanju zgoraj navedene sodbe Gerken in člena 2(2) Uredbe št. 2988/95, v katerih je določeno načelo retroaktivne uporabe milejših kazni, Uredba št. 118/2004 v okviru spora o glavni stvari vsekakor upoštevna, saj je spremenila člen 39 Uredbe št. 2419/2001 z navedbo najvišje kazni, in sicer da pomoči ni mogoče znižati za več kakor za 20 % skupnega zneska pomoči, do katerega je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen.
45. Vendar navedeno sodišče meni, da je Uredba št. 796/2004, ki se uporablja za zahtevke za pomoč, vložene za tržna leta ali premijska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2005, za R. Jagra še ugodnejša. Členi od 57 do 63 te uredbe, ki naj bi sicer v pretežnem delu povzeli določbe členov od 36 do 43 Uredbe št. 2419/2001, naj namreč ne bi več vsebovali določbe, ki bi bila analogna členu 39 zadnjenavedene uredbe. Tako naj bi bil neobstoj kazni najmilejša kazen, ki bi lahko doletela R. Jager.
46. Verwaltungsgericht Schwerin pa se vendarle sprašuje, ali bi bilo treba to ugodnejšo določbo uporabiti v postopku v glavni stvari, ker se v Nemčiji od 1. januarja 2005 premija za kravo dojiljo dodeli kot enotno plačilo, tako da se določbe o premijah „na žival“ iz členov od 57 do 63 Uredbe št. 796/2004 v tej državi članici ne uporabljajo več.
47. Zato je Verwaltungsgericht Schwerin prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo vprašanje, „ali je treba določbo, ki predvideva milejše kazni (kar zadeva premije za živali), uporabiti retroaktivno, čeprav se ta določba načeloma uporablja samo za obdobje, v katerem se v zadevni državi članici, v kateri je bil vzpostavljen sistem neposredne podpore, premije za živali ne dodeljujejo več“.
III – Analiza
48. Sodišče je še nedavno tega poudarilo, da je načelo retroaktivne uporabe milejše kazni del skupnih ustavnih tradicij držav članic, zato ga je treba šteti za del splošnih načel prava Skupnosti in mora Sodišče zagotavljati njegovo spoštovanje, nacionalno sodišče pa ga mora upoštevati.(19)
49. To načelo je še posebno jasno izraženo v členu 2(2), drugi stavek, Uredbe št. 2988/95.(20)
50. Sodišče je v zgoraj navedeni sodbi Gerken navedlo naslednje štiri pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za uporabo te določbe:(21)
– obstoj nepravilnosti v smislu člena 1(2) Uredbe št. 2988/95;
– ta nepravilnost mora privesti do uporabe upravne kazni v smislu člena 2(2) Uredbe št. 2988/95;
– določbe Skupnosti, s katerimi je bila uvedena ta kazen, so se pozneje spremenile;
– kazen, ki izhaja iz novih določb, mora biti milejša od prvotno predvidene.
51. Uvodoma in ob upoštevanju teh štirih pogojev moram najprej ugotoviti podobno kot R. Jager, Amt, grška vlada, Komisija in predložitveno sodišče, da se sistem kazni, predviden v členu 39 Uredbe št. 2419/2001, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 118/2004, v okviru spora o glavni stvari vsekakor uporablja.
52. Amt je namreč ugotovil nepravilnosti glede na določbe člena 10c(1) Uredbe št. 3887/92, kar zadeva identifikacijo in registracijo goveda, za katero ni bil vložen zahtevek za pomoč. Gre torej prav za „nepravilnosti“ v smislu člena 1(2) Uredbe št. 2988/95.
53. Obstoj nepravilnosti je privedel do uporabe člena 10c(3) Uredbe št. 3887/92, v katerem je, naj ponovim, določeno, da se, če je odstopanje pri kontroli na kraju samem večje od 20 % ugotovljenega števila upravičenih živali, za obdobje dvanajstih mesecev pred kontrolo na kraju samem ne dodeli nikakršna premija. Prav znižanje zneska pomoči „na žival“ oziroma ukinitev pomoči pomeni „upravno kazen“ v smislu člena 2(2) Uredbe št. 2988/95.(22)
54. Nato so bile s členom 39 Uredbe št. 2419/2001, kakor je bil spremenjen s členom 1(11)(a) Uredbe št. 118/2004, spremenjene določbe Skupnosti glede upravnih kazni in uvedena najvišja omejitev znižanja v primeru neskladnosti z določbami Skupnosti, kar zadeva identifikacijo in registracijo goveda, za katero ni bil vložen zahtevek za pomoč, to je 20 % celotnega zneska pomoči, do katerega je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen za upoštevno referenčno obdobje v okviru shem pomoči za govedo.
55. Očitno je, da je namen te določbe sprememba določb glede upravnih kazni, s katero naj bi omilili kazen, ki se uporablja v primeru neskladnosti z določbami Skupnosti, kar zadeva identifikacijo in registracijo goveda, za katero ni bil vložen zahtevek za pomoč.(23)
56. Na podlagi člena 2(2), drugi stavek, Uredbe št. 2988/95 je treba torej kot zgornjo mejo kazni, ki je lahko naložena R. Jagru v okviru njegovega zahtevka za pomoč „na žival“ (čeprav ta spada v področje uporabe ratione temporis Uredbe št. 3887/92), vsekakor upoštevati 20 %.
57. Vendar se stranke, ki so Sodišču predložile svoja stališča, ne strinjajo glede tega, ali je treba za določitev znižanj in izključitev, ki jih je mogoče uporabiti, upoštevati tudi Uredbo št. 796/2004, ker bi bilo mogoče na podlagi te uredbe R. Jagru naložiti še milejšo kazen.
58. Najprej je treba poudariti, da sta grška vlada in Komisija v svojih stališčih opozorili, da je predložitveno sodišče storilo napako, ko je trdilo, da v členih od 57 do 63 Uredbe št. 796/2004 ni nobene določbe, ki bi ustrezala členu 39 Uredbe št. 2419/2001, in je na podlagi tega sklenilo, da v Uredbi št. 796/2004 ni določene več nobene kazni, če se ne spoštujejo zahteve glede identifikacije in registracije goveda, za katero ni bil vložen zahtevek za pomoč, kar bi bilo za kmeta ugodneje.
59. Tudi sam menim, da je stališče, da se na podlagi Uredbe št. 796/2004 nespoštovanje zahtev glede identifikacije in registracije goveda, za katero ni bil vložen zahtevek za pomoč, ne kaznuje več, napačno.
60. Odslej namreč te zahteve spadajo v okvir navzkrižne skladnosti, ki jo mora v skladu s členom 3(1) Uredbe št. 1782/2003 spoštovati vsak kmet, ki prejme neposredno plačilo. Naj glede tega spomnim, da sta v točki A(8) Priloge III k tej uredbi navedena člena 4 in 7 Uredbe št. 1760/2000, ki naj bi bila del „predpisanih zahtev ravnanja“, te pa so sestavni del pravil, ki jih je treba spoštovati pri navzkrižni skladnosti.
61. Iz tega sledi, da je upoštevni sistem kazni v primeru neskladnosti s pravili glede identifikacije in registracije goveda v dejanskem okviru, kakršen je spor o glavni stvari, v katerem je neskladnost z zadevnimi pravili ugotovljena pri živalih, za katere ni bil vložen zahtevek za pomoč, sistem, ki je določen v členih 66 in 67 Uredbe št. 796/2004.(24)
62. Da bi lahko predložitvenemu sodišču dali uporaben odgovor, ki mu omogoča rešitev spora, o katerem odloča(25), bi bilo zato treba, kot predlaga Komisija, vprašanje za predhodno odločanje preoblikovati, da se bo Sodišče lahko opredelilo glede vprašanja, ali je treba člen 2(2), drugi stavek, Uredbe št. 2988/95 razlagati tako, da se sistem kazni, ki je določen v členih 66 in 67 Uredbe št. 796/2004, uporablja retroaktivno za zahtevek za pomoč, ki spada v področje uporabe ratione temporis Uredbe št. 3887/92.(26)
63. Kar zadeva tako preoblikovano vprašanje, je zastopnik R. Jagra na obravnavi menil, da bi bilo treba kar najbolj upoštevati Uredbo št. 796/2004, da se tako za R. Jagra določi najmilejša kazen na podlagi primerjalnega izračuna znižanja, ki bi izhajalo iz člena 39 Uredbe št. 2419/2001, kot je bil spremenjen z Uredbo št. 118/2004.
64. Nasprotno Amt meni, da uporaba kazni, ki so določene z Uredbo št. 796/2004, objektivno ni mogoča, saj enotno plačilo v letu, ko je bil vložen zahtevek, torej leta 2001, še ni bilo odobreno.
65. Tudi Komisija meni, da v zadevnem primeru retroaktivna uporaba kazni, ki jih določa ta uredba, ni mogoča.
66. Glede tega se pri utemeljevanju trditve, da je retroaktivna uporaba milejše kazni mogoča samo, če gre za posledico spremembe presoje zakonodajalca glede zadevne nepravilnosti, Komisija opira na sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi, v kateri je bila izrečena zgoraj navedena sodba Berlusconi in drugi.(27)
67. Komisija navaja, da so bile z Uredbo št. 796/2004 določbe o kaznih popolnoma preoblikovane in prilagojene spremenjenim zahtevam sheme enotnega plačila in navzkrižne skladnosti, kakor so opredeljene v Uredbi št. 1782/2003. Niti uvodne izjave Uredbe št. 796/2004 niti splošno ozadje te uredbe naj ne bi dovoljevali sklepa, da naj bi bile kazni iz členov 66 in 67 te uredbe sprejete zato, da bi se v prihodnje milejše kaznovalo določene nepravilnosti, kakršne so nepravilnosti iz spora o glavni stvari.
68. Poleg tega je Komisija na obravnavi navedla, da po njenem mnenju ponovna presoja na podlagi Uredbe št. 796/2004 danes ne bi bila več mogoča, zlasti ker ne bi bilo mogoče preveriti, ali je kmet spoštoval vsa druga pravila navzkrižne skladnosti, predvsem zahteve glede okolja in zaščite živali, da bi tako ocenili resnost njegove kršitve.
69. Grška vlada se pridružuje stališču Komisije, saj meni, da v smislu člena 2(2) Uredbe št. 2988/95 načela retroaktivnosti, ki je določeno s to določbo, ni mogoče uporabljati, če so bile določbe Skupnosti, ki opredeljujejo kazni, popolnoma preoblikovane z novo uredbo, kakor naj bi bilo to storjeno v zadevnem primeru z Uredbo št. 796/2004. Tako naj namreč ne bi šlo za spremembo ali zamenjavo podobnih predhodnih določb, ampak za vsebinsko nov sistem z drugačno filozofijo in drugačnimi cilji.
70. Podobno kot Amt, grška vlada in Komisija tudi sam menim, da je treba člen 2(2), drugi stavek, Uredbe št. 2988/95 razlagati tako, da se sistem kazni iz členov 66 in 67 Uredbe št. 796/2004 ne uporablja retroaktivno za zahtevek za pomoč, ki spada v področje uporabe ratione temporis Uredbe št. 3887/92.
71. Po mojem mnenju se „poznejša sprememba določb o upravnih kaznih“ iz člena 2(2), drugi stavek, Uredbe št. 2988/95, nanaša na sprejetje nove določbe, katere cilj je sprememba vrste in/ali strogosti kazni znotraj sistema predpisov, v katerem se ohranijo glavne značilnosti tega sistema.
72. Posledično, ko se sistem, v katerega je vključena nova kazen, temeljito spremeni in je zato vzpostavljen nov sistem kazni, po mojem mnenju tega člena ni mogoče uporabiti.
73. V takšnem primeru namreč spremembe sistema kazni temeljijo izključno na nujnosti, da se sistem prilagodi novemu sistemu predpisov in se zagotovi dobro izvajanje tega sistema, ne odražajo pa spremenjene presoje zakonodajalca Skupnosti, kar zadeva ustreznost kazni glede na resnost nepravilnosti.
74. Zato po mojem mnenju sedanja povezava med novim sistemom kazni in reformiranim sistemom predpisov, v katerega je vključen, onemogoča retroaktivno uporabo novega sistema kazni za dejanska stanja, ki spadajo v predhodni sistem predpisov.
75. Glede tega menim, da člena 66 in 67 Uredbe št. 796/2004 precej presegata zgolj „poznejšo spremembo določb o upravnih kaznih“ v smislu člena 2(2), drugi stavek, Uredbe št. 2988/95, zato ju po mojem mnenju ni mogoče retroaktivno uporabljati za zahtevke za pomoč, ki spadajo v področje uporabe ratione temporis Uredbe št. 3887/92.(28)
76. S členoma 66 in 67 Uredbe št. 796/2004 je namreč vzpostavljen nov sistem kazni, tesno povezan z novim sistemom neposredne podpore, ki izhaja iz reforme skupne kmetijske politike iz leta 2003.
77. Ta tesna povezava med novim sistemom kazni in reformiranim sistemom predpisov, v katerega je vključen, se kaže v določenem številu značilnosti novega sistema, ki onemogočajo zgolj prenos tega sistema na zahtevek za pomoč, ki spada v področje uporabe ratione temporis Uredbe št. 3887/92, saj bi lahko v primeru takega prenosa spremenili samo naravo in usklajenost prenovljenega sistema, kakor ga je zasnoval zakonodajalec Skupnosti.
78. Te značilnosti novega sistema kazni se zlasti nanašajo na, po eni strani, cilj, ki se s tem sistemom zasleduje, po drugi strani pa na podrobna pravila za določanje kazni.
79. Povedal sem že, da je eden od ključnih elementov reforme iz leta 2003 navzkrižna skladnost pomoči in da se ta na podlagi člena 3(1) Uredbe št. 1782/2003 uporablja za vsakega kmeta, ki prejema neposredna plačila, ne glede na to, ali jih prejema v enotnem plačilu ali znotraj drugih shem podpore, navedenih v Prilogi I k tej uredbi.(29)
80. Če kak kmet ne spoštuje pravil navzkrižne skladnosti, se lahko celotni znesek neposrednih plačil, ki jih lahko zahteva, zniža ali prekliče v skladu s podrobnimi pravili iz členov 66 in 67 Uredbe št. 796/2004.
81. Iz šestinpetdesete uvodne izjave Uredbe št. 796/2004 jasno izhaja, da ima sistem znižanj in izključitev, povezan z obveznostmi glede navzkrižne skladnosti, točno določen cilj, ki se popolnoma sklada z novim sistemom, to je spodbuditi kmete k spoštovanju sedanje zakonodaje na različnih področjih navzkrižne skladnosti.
82. Ta različna področja navzkrižne skladnosti so raznovrstna. Mednje spadajo predpisane zahteve ravnanja iz Priloge III k Uredbi št. 1782/2003, to je iz 18 uredb in direktiv s področja okolja, javnega zdravja ter zdravja živali in rastlin, pa tudi dobri kmetijski in okoljski pogoji, ki jih morajo opredeliti države članice.
83. Tako se sistem znižanj in izključitev, določen v členih 66 in 67 Uredbe št. 796/2004, razlikuje od sistema, določenega v členu 10c Uredbe št. 3887/92 in nato členu 39 Uredbe št. 2419/2001, že zaradi svojega cilja, ki je veliko širši od golega kaznovanja nespoštovanja pravil Skupnosti, kar zadeva identifikacijo in registracijo goveda.
84. Narava pravil, ki so del navzkrižne skladnosti, hkrati vpliva na sistem kontrole navzkrižne skladnosti in podrobna pravila za določitev kazni.
85. Tako je v členu 9 Uredbe št. 796/2004, s katerim je državam članicam naložena vzpostavitev sistema za zagotovitev učinkovite kontrole spoštovanja navzkrižne skladnosti, v prvem pododstavku, točka (d), zlasti določeno, da mora ta sistem vključevati poročila o kontroli, ki naj vsebujejo predvsem kakršno koli ugotovljeno neskladnost in oceno njene resnosti, obsega, stalnosti in ponavljanja.
86. V členu 48(1)(b) iste uredbe je natančno opredeljeno, da mora poročilo o kontroli vsebovati del o izvedenih pregledih posebej za vsako zadevno zahtevo ali vsak zadevni standard glede navzkrižne skladnosti. Poleg tega je v členu 48(1)(c), prvi pododstavek, iste uredbe določeno, da poročilo vsebuje „ocenjevalni del z oceno pomembnosti neskladnosti v zvezi z vsakim aktom in/ali standardom na podlagi meril ,resnosti‘, ,obsega‘, ,stalnosti‘ in ,ponavljanja‘ v skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 z navedbo dejavnikov, ki imajo za posledico povečanje ali zmanjšanje znižanja, ki ga je treba uporabiti“.
87. Ta kontrolni sistem je v skladu z novim sistemom kazni, v katerem so upoštevani, kot predvideva člen 7(1) Uredbe št. 1782/2003, resnost, obseg, stalnost in ponavljanje ugotovljene neskladnosti.
88. Sistem kazni, ki je določen s členoma 66 in 67 Uredbe št. 796/2004, se bo torej uporabljal na podlagi teh poročil o kontroli, prilagojenih zahtevam navzkrižne skladnosti. Plačilna agencija se bo tako lahko na podlagi ocene in teh poročil odločila za zmanjšanje ali povečanje znižanja oziroma celo za preklic pomoči v celoti.
89. Menim, da bi bilo glede na tesno povezavo med kontrolnim sistemom in sistemom kazni, povezanih z navzkrižno skladnostjo, težko, če že ne nemogoče, dosledno uporabljati člena 66 in 67 Uredbe št. 796/2004 za zahtevek za pomoč, pri katerem je bila izvedena kontrola na kraju samem, ki je bila manj obširna od kontrole, ki jo zahteva navzkrižna skladnost(30) in je potekala v skladu z drugačnimi pravili, in sicer so bila v zadevnem primeru to pravila, s katerimi je bilo prej urejeno izvajanje kontrol na kraju samem v povezavi z zahtevki za pomoč „na žival“, ki so spadali v področje uporabe ratione temporis Uredbe št. 3887/92.(31)
90. Poleg tega je treba poudariti, da se glede na splošni doseg navzkrižne skladnosti v novem sistemu predpisov sistem kazni, ki je določen v členih 66 in 67 Uredbe št. 796/2004, ne uporablja za eno samo kategorijo neposrednih plačil, zaradi česar se razlikuje od prej vzpostavljenega sistema, ki se je nanašal posebej na zneske, dodeljene znotraj shem pomoči za govedo.
91. Znižanja in izključitve, ki so določeni v teh členih, se tako uporabljajo za celotni znesek neposrednih plačil, kot so opredeljena v členu 2(d) Uredbe št. 1782/2003, torej plačil, dodeljenih neposredno kmetom znotraj shem dohodkovne podpore iz Priloge I k zadnjenavedeni uredbi.
92. Osnova, na katero se nanašajo znižanja in izključitve, je torej drugačna in veliko širša. Ta značilnost je upoštevana v odstotkih znižanja iz členov 66 in 67 Uredbe št. 796/2004.
93. Poleg tega je treba tudi poudariti, da celotni znesek neposrednih plačil, ki se odslej šteje za osnovo, na katero se nanašajo znižanja in izključitve, določene v teh členih, ni več zgolj seštevek neposrednih plačil, kot so obstajala pred tem.
94. Na samem vrhu seznama teh shem podpore je namreč enotno plačilo, ki so ga morale države članice po izbirnem prehodnem obdobju začeti uporabljati najpozneje 1. januarja 2007.(32)
95. Kot sem že navedel, se s to shemo neposredne pomoči dodeljujejo kmetom zlasti kot enotno letno plačilo namesto večine neposrednih pomoči, ki so obstajale pred tem, in da imajo države članice za določitev sheme enotnega plačila, ki se bo uporabljala, v skladu z Uredbo št. 1782/2003 na izbiro več možnosti, in sicer zgodovinski, regionalni in mešani pristop.
96. Retroaktivna uporaba znižanj in izključitev iz členov 66 in 67 Uredbe št. 796/2004 za zahtevek za pomoč, ki spada v področje uporabe ratione temporis Uredbe št. 3887/92, bi pomenila, da je treba naknadno določiti, kakšne naj bi bile v tistem času pravice do plačila kmeta, kot je R. Jager, kar po mojem mnenju, ne glede na dejstvo, da je to praktično težko izvedljivo in umetno zastavljeno, presega določbe člena 2(2), drugi stavek, Uredbe št. 2988/95.
97. Nazadnje je treba omeniti še zadnji element, ki po mojem mnenju onemogoča retroaktivno uporabo sistema kazni iz členov 66 in 67 Uredbe št. 796/2004 za zahtevke za pomoč, ki ne spadajo v področje uporabe ratione temporis te uredbe, torej zahtevke za pomoč, ki so bili vloženi v tržnih letih ali premijskih obdobjih z začetkom pred 1. januarjem 2005, saj bi lahko privedla do spremembe sistema, ki ga je želel vzpostaviti zakonodajalec Skupnosti.
98. Za novi sistem predpisov sta namreč značilni obvezna modulacija neposrednih plačil in finančna disciplina.
99. Tako se v skladu s členom 10(1) Uredbe št. 1782/2003 vsa neposredna plačila, ki naj bi se v danem koledarskem letu odobrila kmetu v dani državi članici, vsako leto med letoma 2005 in 2012 znižajo za posebej določen odstotek.(33) Poleg tega lahko Svet Evropske unije v skladu s členom 11 iste uredbe zaradi finančne discipline vsako leto izvede prilagoditev neposrednih plačil.
100. Znesek, na katerega se nanašajo znižanja in izključitve iz členov 66 in 67 Uredbe št. 796/2004, vključuje znižanja, ki so posledica modulacije in finančne discipline. V členu 6(1) Uredbe št. 1782/2003 je namreč določeno, da se v primeru neupoštevanja pravil navzkrižne skladnosti celotni znesek neposrednih plačil, ki naj bi se odobrila, zmanjša ali prekliče po uporabi členov 10 in 11 te uredbe.
101. Zato menim, da bi bila retroaktivna uporaba znižanj, ki so posledica modulacije in finančne discipline, za zahtevke za pomoč, ki ne spadajo v področje uporabe ratione temporis Uredbe št. 796/2004, v nasprotju s sistemom, ki ga je predvidel zakonodajalec Skupnosti. Po drugi strani bi uporaba sistema kazni iz členov 66 in 67 Uredbe št. 796/2004 za celotni znesek neposrednih plačil, ki naj bi se odobrila posameznemu kmetu, ne da bi pri tem upoštevali modulacijo in morebitne prilagoditve zaradi finančne discipline, privedla do spremembe sistema predpisov, ki ga je želel vzpostaviti ta zakonodajalec, kar po mojem mnenju pomeni omejitev za uporabo člena 2(2), drugi stavek, Uredbe št. 2988/95.
102. Zato glede na vse navedeno Sodišču predlagam, naj predložitvenemu sodišču odgovori, da je treba člen 2(2), drugi stavek, Uredbe št. 2988/95 razlagati tako, da se sistem kazni, ki je določen v členih 66 in 67 Uredbe št. 796/2004, ne uporablja retroaktivno za zahtevek za pomoč, ki spada v področje uporabe ratione temporis Uredbe št. 3887/92.
IV – Predlog
103. Ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih ugotovitev Sodišču predlagam, naj na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je predložilo Verwaltungsgericht Schwerin, odgovori tako:
„Člen 2(2), drugi stavek, Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti je treba razlagati tako, da se sistem kazni iz členov 66 in 67 Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 239/2005 z dne 11. februarja 2005, ne uporablja retroaktivno za zahtevek za pomoč, ki spada v področje uporabe ratione temporis Uredbe Komisije (EGS) št. 3887/92 z dne 23. decembra 1992 o določitvi podrobnih pravil za uporabo integriranega administrativnega in kontrolnega sistema za nekatere sheme pomoči Skupnosti, kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2801/1999 z dne 21. decembra 1999.“
1 – Jezik izvirnika: francoščina.
2 – UL L 312, str. 1.
3 – Sodbe z dne 17. julija 1997 v zadevi National Farmers’ Union in drugi (C-354/95, Recueil, str. I-4559, točka 41); z dne 1. julija 2004 v zadevi Gerken (C-295/02, ZOdl., str. I-6369, točka 61); z dne 3. maja 2005 v zadevi Berlusconi in drugi (C-387/02, C-391/02 in C-403/02, ZOdl., str. I-3565, točke od 67 do 69); z dne 4. maja 2006 v zadevi Haug (C-286/05, ZOdl., str. I-4121, točka 23); z dne 8. marca 2007 v zadevi Campina (C-45/06, ZOdl, str. I-2089, točki 32 in 33) in z dne 24. maja 2007 v zadevi Maatschap Schonewille-Prins (C-45/05, ZOdl., str. I-3997, točka 55).
4 – UL L 141, str. 18. Uredba, kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 239/2005 z dne 11. februarja 2005 (UL L 42, str. 3, v nadaljevanju: Uredba št. 796/2004).
5 – UL L 391, str. 36. Uredba, kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2801/1999 z dne 21. decembra 1999 (UL L 340, str. 29, v nadaljevanju: Uredba št. 3887/92).
6 – UL L 204, str. 1.
7 – UL L 160, str. 21.
8 – UL L 270, str. 1.
9 – Glej dokument Komisije Evropskih skupnosti z naslovom „Shema enotnega plačila – Koncept“, ki je na voljo na spletni strani .
10 – Med shemami pomoči, navedenimi v Prilogi IV k tej uredbi, je tudi premija za krave dojilje.
11 – Glej poglavje 3 naslova III Uredbe št. 1782/2003 (Pravice do plačila).
12 – Glej oddelek 1 poglavja 5 naslova III Uredbe št. 1782/2003 (Regionalno izvajanje).
13 – Glej oddelek 2 poglavja 5 naslova III Uredbe št. 1782/2003 (Regionalno izvajanje). V tem primeru govorimo tudi o „vezavi“ pomoči.
14 – UL L 355, str. 1. Uredba, kot je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1593/2000 z dne 17. julija 2000 (UL L 182, str. 4).
15 – UL L 327, str. 11.
16 – UL L 17, str. 7.
17 – V skladu s členom 2(d) Uredbe št. 1782/2003 neposredno plačilo pomeni plačilo, dodeljeno neposredno kmetom v okviru ene od shem dohodkovne podpore iz Priloge I. Med te sheme spadata tudi enotno plačilo in plačilo premije za krave dojilje.
18 – BGBl. 2004 I, str. 1763.
19 – V tem smislu glej zgoraj navedeni sodbi Berlusconi in drugi (točke od 67 do 69) in Campina (točka 32).
20 – Zgoraj navedena sodba Campina (točka 33).
21 – Točke od 47 do 52. Glej tudi točko 27 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Légerja v tej zadevi z dne 11. decembra 2003.
22 – Zgoraj navedena sodba Gerken (točka 50).
23 – Ta namera zakonodajalca Skupnosti izhaja tudi iz drugega stavka šeste uvodne izjave Uredbe št. 118/2004, v skladu s katero je treba nekatere določbe Uredbe št. 2419/2001 „tako spremeniti, da je ves čas zagotovljeno strogo razvrščanje znižanj in izključitev glede na stopnjo nepravilnosti“.
24 – To analizo potrjuje oseminšestdeseta uvodna izjava, drugi stavek, Uredbe št. 796/2004.
25 – Zgoraj navedeni sodbi Haug (točka 17) in Campina (točka 30).
26 – Menim, da bi bilo treba ob predpostavki, da je na ravni ratione materiæ upoštevni sistem kazni sistem iz člena 59 Uredbe št. 796/2004, ugotoviti, da se ta sistem zdaj nikakor ne more uporabljati v Nemčiji, saj se je ta država članica odločila za uveljavitev nevezanih premij „na žival“, zato ga je v tej državi še toliko manj mogoče uporabljati retroaktivno. Kot je navedla grška vlada, ta sklep jasno izhaja iz dvanajste uvodne izjave Uredbe št. 796/2004, na podlagi katere lahko sklepamo, da bi se lahko člen 59 te uredbe uporabil samo, če bi se Nemčija odločila, da bi bile nekatere premije za živali, kakršna je premija za krave dojilje, še naprej vezane na proizvodnjo.
27 – Sklicuje se zlasti na točke od 159 do 161 teh sklepnih predlogov.
28 – Na formalni ravni je zanimiva ugotovitev, da v korelacijski tabeli iz Priloge III k Uredbi št. 796/2004 za člen 39 Uredbe št. 2419/2001 ni ustreznice v prvonavedeni uredbi.
29 – V tem smislu glej tudi devetinštirideseto uvodno izjavo Uredbe št. 796/2004.
30 – Poleg dejstva, da lahko kontrola navzkrižne skladnosti vključuje 18 uredb in direktiv, se namreč nanaša tudi na dobre kmetijske in okoljske pogoje, ki leta 2001 kot taki še niso obstajali.
31 – Glede tega glej člen 6 in naslednje člene Uredbe št. 3887/92.
32 – Glej člen 71(1) Uredbe št. 1782/2003.
33 – To je 3 % leta 2005, 4 % leta 2006 in 5 % za vsako leto od leta 2007 do leta 2012.
Full & Egal Universal Law Academy