SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
YVESA BOTA,
predstavljeni 3. aprila 20081(1)
Zadeva C-458/06
Skatteverket
proti
Gourmet Classic Ltd
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe Regeringsrätten (Švedska))
„Direktiva 92/83/EGS – Trošarine – Alkohol – Vino za kuhanje – Člen 234 ES – Neobstoj spora – Pristojnost Sodišča“
1. S tem predlogom za sprejetje predhodne odločbe želi Regeringsrätten (Švedska) izvedeti, ali je treba alkohol, ki je sestavina vina za kuhanje, šteti za etilni alkohol v smislu člena 20 Direktive 92/83/EGS(2).
2. Posebnost te zadeve je ta, da se v postopku v glavni stvari vse stranke strinjajo, da je treba alkohol, ki ga vsebuje vino za kuhanje, šteti za etilni alkohol v smislu te določbe.
3. V navedeni zadevi se torej postavlja vprašanje o obstoju spora in torej o pristojnosti Sodišča za odločanje o vprašanju za predhodno odločanje.
4. V teh sklepnih predlogih bom izpostavil razloge, zaradi katerih menim, da Sodišče ni pristojno za odločanje o tem vprašanju za predhodno odločanje.
I – Pravni okvir
A – Pravo Skupnosti
5. Cilj Direktive 92/83/EGS je uskladitev strukture trošarin na alkohol in alkoholne izdelke in med drugim določitev skupne opredelitve za vse zadevne izdelke, ki temeljijo na tistih iz kombinirane nomenklature, veljavne na dan sprejetja te direktive(3).
6. V skladu s členom 20 Direktive 92/83 izraz etilni alkohol vključuje:
– „vse izdelke iz tarifnih [številk] KN 2207 in 2208[(4)] z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 % vol., ne glede na to, če so sestavni del izdelka, ki se uvršča v drugo poglavje KN,
– izdelke iz tarifnih [številk] KN 2204, 2205 in 2206 z vsebnostjo alkohola, ki presega 22 % vol.[(5)],
– izdelke, ki vsebujejo žgane pijače, v raztopini ali ne“.
7. Poleg tega države članice na podlagi člena 27(1)(f) Direktive 92/83 oprostijo plačila usklajene trošarine izdelke, ki vsebujejo etilni alkohol, če se ti izdelki „uporabijo neposredno ali kot sestavina polizdelkov za proizvodnjo živil, kot polnilo ali drugače, pod pogojem, da vsebnost alkohola pri čokoladi v nobenem primeru ne presega 8,5 litra čistega alkohola na 100 kg izdelka in pri drugih izdelkih 5 litrov čistega alkohola na 100 kg izdelka“.
B – Nacionalno pravo
8. Švedski zakon o trošarinah na alkohol (lagen om alkoholskatt)(6), s katerim je v notranji pravni red prenesena Direktiva 92/83, v členu 1(1) določa, da se trošarine na alkohol plačujejo za pivo, vino in druge fermentirane pijače, vmesne alkoholne izdelke in etilni alkohol.
9. Na podlagi člena 3 LAS se za vino, ki spada pod tarifni številki KN 2204 in KN 2205, plačuje trošarina, alkohol pa mora nastati izključno s fermentacijo in vsebnost alkohola mora biti višja od določenih stopenj, ki jih opredeljuje.
10. Člen 6 LAS v zvezi z etilnim alkoholom določa, da se trošarine plačujejo za izdelke, ki spadajo pod številki KN 2207 in KN 2208, z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 % vol., tudi če so ti izdelki del izdelka, ki spada pod drugo poglavje kombinirane nomenklature.
11. Vendar pa je v členu 7(1), točka 5, LAS določeno, da se trošarina ne plačuje za izdelke, ki se uporabijo neposredno ali kot sestavina polizdelkov za proizvodnjo živil, kot polnilo ali drugače, pod pogojem, da vsebnost alkohola pri čokoladi v nobenem primeru ne presega 8,5 litra čistega alkohola na 100 kg izdelka in pri drugih izdelkih 5 litrov čistega alkohola na 100 kg izdelka.
II – Dejansko stanje in postopek v glavni stvari
12. Gourmet Classic Ltd (v nadaljevanju: Gourmet Classic) je britansko podjetje, ki želi na švedskem trgu tržiti vino za kuhanje.
13. Preden je podjetje Gourmet Classic začelo tržiti svoj izdelek, je zaprosilo Skatterättsnämnden (švedska komisija za davčno pravo), naj potrdi, da se za njegovo vino za kuhanje ne plačuje trošarin, saj po njegovem mnenju zanj velja oprostitev iz člena 27(1)(f) Direktive 92/83.
14. Zadevno vino za kuhanje sestavlja mešanica iz približno 40 % navadnega vina, rdečega ali belega, in približno 60 % dealkoholiziranega vina, ki mu je dodana majhna količina soli. Vsebnost alkohola v tem vinu je 4,8 litra čistega alkohola na 100 kilogramov končnega izdelka.
15. HM Customs and Excise, Tariff and Statistical Office (britanski davčni organ) je podjetju Gourmet Classic sporočil, da njegovo vino za kuhanje spada pod tarifno podštevilko KN 2103 9090 89.
16. V okviru postopka, ki je potekal pred Skatterättsnämnden, je Skatteverket (švedska davčna uprava) predložila stališča in navedla, da se na podlagi člena 6 LAS za vino za kuhanje, ki ga prodaja Gourmet Classic, plačuje trošarino na alkohol, vendar da za isti izdelek velja oprostitev iz člena 7(1), točka 5, LAS.
17. Zato po mnenju Skatteverket za vino za kuhanje, ki ga trži podjetje Gourmet Classic, ni treba plačati trošarine.
18. Skatterättsnämnden je na podlagi priporočila Skatteverket dala svoje mnenje.
19. Slednja je vložila tožbo na Regeringsrätten, v kateri mu je predlagala, naj potrdi mnenje Skatterättsnämnden. Podjetje Gourmet Classic sklepa, da se strinja z mnenjem Skatterättsnämnden.
20. Regeringsrätten meni, da bi za to, da bi lahko odločilo, moralo dobiti pojasnila o utemeljenosti ugotovitve, da se za vino za kuhanje šteje, da vsebuje etilni alkohol v smislu Direktive 92/83.
III – Vprašanje za predhodno odločanje
21. Regeringsrätten je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:
„Ali je treba alkohol, ki ga vsebuje vino za kuhanje, razvrstiti v kategorijo etilnega alkohola iz člena 20, prva alinea, Direktive [92/83]?“
IV – Analiza
22. Komisija Evropskih skupnosti v stališčih, ki jih je predložila Sodišču, meni, da Sodišču ni treba odločiti o vprašanju za predhodno odločanje, ki ga je postavilo Regeringsrätten.
23. Po njenem mnenju dejstvo, da Skatteverket predložitvenemu sodišču ni predlagala spremembe mnenja Skatterättsnämnden, temveč njegovo potrditev, kaže na to, da ne obstaja noben spor med strankama v postopku v glavni stvari. Komisija poudarja tudi, da se vse stranke strinjajo, da je vino za kuhanje oproščeno trošarine na alkohol.
24. Komisija navaja sodbo z dne 16. decembra 1981 v zadevi Foglia(7), v kateri je Sodišče pojasnilo, da v skladu s členom 234 ES njegova naloga ni oblikovati svetovalnih mnenj o splošnih ali hipotetičnih vprašanjih, temveč pomagati pravosodju v državah članicah(8).
25. Komisija s sklicevanjem na zgoraj navedeno sodbo Foglia tudi dodaja, da Sodišče ni pristojno za odgovor na vprašanje o razlagi, kot je to, ki mu je bilo postavljeno v postopku v glavni stvari, saj naj bi bilo predloženo v okviru postopkovnega konstrukta, s katerim so stranke želele Sodišče prepričati, da bi sprejelo stališče do nekaterih vprašanj prava Skupnosti, katerih odgovori niso objektivno potrebni za rešitev spora.
26. Tako kot Komisija menim, da Sodišče ni pristojno, da odgovori na vprašanje, ki ga je postavilo Regeringsrätten.
27. Postopek iz člena 234 ES je sredstvo sodelovanja med Sodiščem in nacionalnimi sodišči(9). Predlog za sprejetje predhodne odločbe omogoča nacionalnemu sodišču, ki ima dvome o razlagi zakonodaje Skupnosti, da o tem postavi vprašanje Sodišču, da bi to izdalo odločbo, ki je potrebna, da nacionalno sodišče odloči o sporu.
28. Čeprav mora v okviru člena 234 ES nacionalno sodišče, kateremu je bil spor predložen v odločanje, presoditi o potrebi vprašanja za predhodno odločanje in njegovi upoštevnosti, pa je Sodišče tisto, ki po potrebi preveri svojo pristojnost in okoliščine, v katerih mu je bila zadeva predložena v odločanje(10).
29. Tako lahko Sodišče meni, da je potrebno, da preveri, ali je predlog oblikovalo nacionalno sodišče države članice(11), kateremu je bil spor predložen v odločanje(12) in ki meni, da je odločitev Sodišča potrebna, da lahko izda sodbo(13).
30. Postopek pred Skatterättsnämnden je poseben postopek. Njegova naloga je dajati predhodna mnenja o vprašanjih, ki se med drugim nanašajo na davčne zavezance v njihovih razmerjih z javnimi organi glede njihovih davčnih obveznosti(14). Ko davčni zavezanec vloži zahtevo pri Skatterättsnämnden, ima Skatteverket možnost, da predloži stališča v zvezi z obdavčitvijo zadevne transakcije.
31. Skatterättsnämnden nato poda mnenje o načinu, kako je ob obdavčitvi te transakcije treba odločiti o vprašanju, ki mu je bilo predloženo. Na to mnenje se lahko pri Regeringsrätten pritožita vlagatelj in/ali Skatteverket(15).
32. Sodišče je v zgoraj navedeni sodbi Victoria Film presodilo, da ni pristojno za odločanje o vprašanjih za predhodno odločanje, ki jih postavi Skatterättsnämnden, ker to opravlja predvsem upravno funkcijo, in je opozorilo, da lahko nacionalna sodišča sprožijo postopek pred Sodiščem le, če pred njimi poteka postopek in če odločajo v okviru postopka, ki bo privedel do izdaje sodne odločbe(16).
33. Vendar je Sodišče v isti sodbi dodalo, da kadar bi davčni zavezanec ali Skatteverket vložila tožbo zoper predhodno mnenje, bi se za Regeringsrätten, ki mu je tako predložena zadeva v odločanje, lahko štelo, da v smislu člena 234 ES opravlja sodno funkcijo, katere predmet je nadzor nad zakonitostjo akta, ki ureja obdavčitev davčnega zavezanca(17).
34. Nobenega dvoma torej ni, da je Regeringsrätten nacionalno sodišče v smislu člena 234 ES.
35. V nasprotju s tem pa menim, da v postopku v glavni stvari ni izpolnjen pogoj glede obstoja spora, ki poteka pred nacionalnim sodiščem.
36. Najprej je treba opozoriti na to, da je izraz „spor“ opredeljen kot „une contestation donnant matière à procès, étant précisé que la contestation est entendue comme un différend“(18).
37. Dalje, še vedno glede pogoja obstoja spora, se je Sodišče že izreklo za nepristojno, če so stranke umetno ustvarile spor, da bi pridobile svetovalno mnenje o splošnem ali hipotetičnem vprašanju(19), ali celo kadar so bile zahteve tožeče stranke v postopku v glavni stvari izpolnjene, potem ko je nacionalno sodišče naslovilo svoj predlog za sprejetje predhodnega vprašanja na Sodišče(20).
38. V teh primerih je Sodišče menilo, da resničen spor ni obstajal ali da spor, ki je privedel do vprašanja za predhodno odločanje, ni več obstajal, ker ni bilo ali ni bilo več nasprotovanja med strankami.
39. Poudarjam, da je v postopku v glavni stvari jasno, da se vse stranke, to so podjetje Gourmet Classic, Skatterättsnämnden in Skatteverket, strinjajo o rešitvi, ki jo je treba sprejeti.
40. Iz predložitvene odločbe namreč izhaja, da je podjetje Gourmet Classic zaprosilo Skatterättsnämnden za potrditev, da se za vino za kuhanje ne plačuje trošarin na alkohol, ker po njegovem mnenju spada pod izjeme, predvidene v členu 27(1)(f) Direktive 92/83, ki so prevzete v členu 7(1), točka 5, LAS(21).
41. Skatteverket je v okviru te zadeve pred Skatterättsnämnden navedla, da se lahko za vino za kuhanje dejansko uporabi oprostitev, predvidena v zadnjenavedeni določbi.(22)
42. Poleg tega je Skatterättsnämnden sprejela mnenje, ki je v skladu s stališči obeh strank(23).
43. Regeringsrätten poleg tega v točki 22 predložitvene odločbe dodaja, da se stranki v postopku v glavni stvari strinjata glede dejstva, da trošarine na alkohol ni treba plačati.
44. Iz teh podatkov jasno izhaja, da ni razlike v mnenjih med strankami in da zato ni spora pred nacionalnim sodiščem.
45. To ni prvič, da je Regeringsrätten vprašalo Sodišče glede spora v postopku v glavni stvari, ki se nanaša na mnenje Skatterättsnämnden(24). Sodišče se je v prejšnjih zadevah v skladu z zgoraj navedeno sodno prakso v zadevi Victoria Film izreklo za pristojno za odločanje o vprašanjih za predhodno odločanje, ki jih je postavilo Regeringsrätten.
46. V omenjenih zadevah je bila namreč pri Regeringsrätten vložena tožba zoper predhodno mnenje Skatterättsnämnden in je bilo torej pozvano, naj odloči o sporu in izda sodno odločbo(25).
47. V nasprotju s tu obravnavano zadevo je bilo mnenje Skatterättsnämden izpodbijano, kar je privedlo do spora.
48. V sodbi z dne 9. februarja 1995 v zadevi Leclerc‑Siplec (26) pa se je Sodišče izreklo za pristojno, čeprav sta bili tožena stranka v postopku v glavni stvari in tožeča stranka istega mnenja(27).
49. Vendar je treba opozoriti, da je v zgoraj navedeni sodbi Leclerc‑Siplec na začetku postopka v glavni stvari obstajal resničen spor med strankami. Družbi TF1 Publicité in M6 Publicité sta namreč zavrnili oddajanje oglaševalskega sporočila o distribuciji goriva v trgovinah Leclerc. Uvozna družba Édouard Leclerc‑Siplec je torej ti družbi tožila pred tribunal de commerce de Paris (Francija)(28).
50. V tej zadevi izvor postopka ni razlika v mnenju med strankami, temveč zaprosilo za potrditev mnenja, o katerem se vse stranke strinjajo. Posebnost postopka v glavni stvari je, da lahko Skatteverket vloži tožbo pri Regeringsrätten zoper mnenje, ki ga je sprejela Skatterättsnämnden, čeprav je cilj te tožbe zaprosilo za potrditev tega mnenja.
51. V tu obravnavani zadevi torej ne gre za fiktivni ali ustvarjeni spor kot v zadevah, v katerih sta bili izdani zgoraj navedeni sodba Foglia ali sodba z dne 21. januarja 2003 v zadevi Bacardi‑Martini in Cellier des Dauphins(29), temveč za zaprosilo za potrditev mnenja, ne da bi obstajal kakršen koli spor.
52. Predložitveno sodišče poleg tega v svojem predlogu pojasnjuje, da mu je bila zadeva predložena v odločanje zaradi „ustvarjanja sodne prakse“ o vprašanju oprostitve vina za kuhanje od plačevanja trošarin in zato, da bi podalo splošno mnenje o tem vprašanju.
53. Z drugimi besedami, menim, da to sodišče Sodišču predlaga, naj izreče svetovalno mnenje.
54. Sodišče pa je v sodbi z dne 16. julija 1992 v zadevi Meilicke(30) razjasnilo, da duh sodelovanja, v katerem je treba izvajati predlog za sprejetje predhodne odločbe, zahteva, da nacionalno sodišče upošteva funkcijo, ki je zaupana Sodišču(31). Ta funkcija ni dajanje svetovalnih mnenj, temveč dajanje odgovora na vprašanja, ki so objektivno potrebna za učinkovito rešitev spora(32).
55. Po mojem mnenju bi s priznanjem pristojnosti Sodišča v primeru, kot je ta, ki je bil predložen v obravnavani zadevi, izkrivili cilj, ki mu sledi člen 234 ES, in ne bi upoštevali pogojev, v skladu s katerimi predložitev zadeve Sodišču v okviru tega člena predpostavlja obstoj spora in zahteva, da je vprašanje za predhodno odločanje upravičeno s potrebo po rešitvi resničnega spora.
56. Dodajam, da čeprav bi Regeringsrätten na koncu sprejelo nasprotno stališče, kot ga imajo Skatterättsnämnden in vse stranke v postopku v glavni stvari, bi lahko podjetje Gourmet Classic, če bi bilo to potrebno, pred nacionalnim sodiščem izpodbijalo odločbo, ki mu nalaga uvozne dajatve, in to sodišče bi lahko v okviru resničnega spora Sodišču postavilo vprašanje o obsegu člena 20 Direktive 92/83.
57. Glede na vse navedeno menim, da Sodišče ni pristojno, da odloči o vprašanju, ki ga je postavilo Regeringsrätten.
V – Predlog
58. Ob upoštevanju zgoraj navedenih preudarkov Sodišču predlagam, naj se izreče za nepristojno, da odloči o vprašanju za predhodno odločanje, ki ga je postavilo Regeringsrätten.
1 – Jezik izvirnika: francoščina.
2 – Direktiva Sveta z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (UL L 316, str. 21).
3 – Glej drugo in tretjo uvodno izjavo navedene direktive.
4 – V skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 2587/91 z dne 26. julija 1991 o spremembi priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 259, str. 1), ki je veljala v začetku veljavnosti Direktive 92/83, to je 31. decembra 1992, tarifna številka KN 2207 velja za „[ne]denaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 % vol. ali več; denaturiran etilni alkohol in druge destilate, s katero koli vsebnostjo alkohola“. Tarifna številka KN 2208 pa velja za „[n]edenaturiran etilni alkohol z vsebnostjo manj kot 80 % vol.; žganja, likerje in druge alkoholne pijače; alkoholne mešanice, ki se uporabljajo pri izdelavi pijač“.
5 – Te tarifne številke na podlagi Uredbe št. 2587/91 veljajo za „[v]ino iz svežega grozdja, vključno z alkoholiziranim vinom iz grozdnega mošta, razen tistega iz št. 2009“, „[v]ermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje“ in, končno, za „[d]ruge fermentirane pijače (npr. jabolčnik, hruškovec, medica); mešanice fermentiranih pijač in mešanice fermentiranih pijač z brezalkoholnimi pijačami, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu“.
6 – SFS 1994, št. 1564, v nadaljevanju: LAS.
7 – Zadeva 244/80, Recueil, str. 3045.
8 – Točka 18.
9 – Glej zlasti sodbo z dne 20. januarja 2005 v zadevi García Blanco (C-225/02, ZOdl., str. I-523, točka 26).
10 – Glej zlasti sodbo z dne 15. junija 1995 v zadevi Zabala Erasun in drugi (od C‑422/93 do C-424/93, Recueil, str. I-1567, točke od 13 do 17 in navedena sodna praksa).
11 – Glej zlasti sodbo z dne 31. maja 2005 v zadevi Syfait in drugi (C-53/03, ZOdl., str. I-4609, točka 21).
12 – Glej sodbo z dne 21. aprila 1988 v zadevi Pardini (338/85, Recueil, str. 2041, točki 10 in 11).
13 – Glej zgoraj navedeni sodbi Zabala Erasun in drugi (točki 28 in 29 ter navedena sodna praksa) in García Blanco (točki 27 in 28), ter sodbi z dne 20. januarja 2005 v zadevi Salgado Alonso (C-306/03, ZOdl., str. I-705, točki 41 in 42) in z dne 15. junija 2006 v zadevi Acereda Herrera (C-466/04, ZOdl., str. I-5341, točka 49).
14 – Glej točko 10 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Fennellyja v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 12. novembra 1998 v zadevi Victoria Film (C‑134/97, Recueil, str. I-7023).
15 – Prav tam.
16 – Točki 14 in 15.
17 – Točki 18 in 19. Glej tudi sodbo z dne 18. novembra 1999 v zadevi X in Y (C‑200/98, Recueil, str. I-8261, točki 16 in 17).
18 – Nasprotovanje, ki privede do sodnega postopka, ob pojasnitvi, da se nasprotovanje razume kot razlika v mnenjih. Glej Le Petit Robert ‑ Dictionnaire de la langue française, Dictionnaires Le Robert, Pariz, 2004.
19 – Glej zgoraj navedeno sodbo Foglia.
20 – Glej zgoraj navedeno sodbo García Blanco (točke od 29 do 31).
21 – Glej predložitveno odločbo (točka 11).
22 – Ibidem (točka 12).
23 – Ibidem (točka 13).
24 – Glej zlasti sodbo z dne 29. marca 2007 v zadevi Aktiebolaget NN (C-111/05, ZOdl., str. I-2697) in sklep z dne 10. maja 2007 v zadevi A in B (C-102/05, ZOdl., str. I-3871).
25 – Moj poudarek.
26 – Zadeva C-412/93, Recueil, str. I-179.
27 – Točke 3, 14 in 15.
28 – Točki 2 in 3.
29 – Zadeva C-318/00, Recueil, str. I-905.
30 – Zadeva C-83/91, Recueil, str. I-4871.
31 – Točka 25.
32 – Zgoraj navedena sodba Foglia (točki 18 in 20).
Full & Egal Universal Law Academy