SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 21. februarja 2008
Zadeva C-348/06 P
Komisija Evropskih skupnosti
proti
Marie-Claude Girardot
„Pritožba – Začasni uslužbenec – Odškodninska tožba – Izguba možnosti za zaposlitev – Dejanska in gotova škoda – Določitev obsega nadomestila škode“
Predmet: Pritožba zoper sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 6. junija 2006 v zadevi Girardot proti Komisiji (T-10/02, ZOdl. JU, str. II-A-2-609), s katero pritožnica predlaga razveljavitev te sodbe. Nasprotna pritožba, ki jo je vložila M.‑C. Girardot.
Odločitev: Zavrnitev glavne pritožbe in zavrženje nasprotne pritožbe.
Povzetek
1. Uradniki – Tožba – Neomejena pristojnost – Povrnitev premoženjske škode, povezane z izgubo možnosti zaradi nezakonite zavrnitve prijave
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 91(1))
2. Pritožba – Razlogi – Pritožbeni razlogi in trditve, predstavljeni pred Sodiščem prve stopnje, ki jih je stranka samo ponovila – Nedopustnost
(člen 225 ES; Statut Sodišča, člen 58; Poslovnik Sodišča, člen 112(1)(c))
1. Ko je Sodišču prve stopnje predložen spor finančne narave, ima na podlagi člena 91(1) Kadrovskih predpisov neomejeno pristojnost, v okviru katere lahko toženi stranki, če je to potrebno, naloži plačilo odškodnine za škodo, ki jo je ta povzročila, in v takem primeru ob upoštevanju vseh okoliščin zadeve oceni ex aequo et bono utrpljeno škodo. Poleg tega je Sodišče prve stopnje, ko ugotovi obstoj škode, edino pristojno, da v okviru zahtevka in ob spoštovanju obveznosti obrazložitve oceni način in obseg nadomestila te škode.
Glede določitve obsega nadomestila za škodo zaradi izgube možnosti začasnega uslužbenca, čigar prijava je bila nezakonito zavrnjena, za zaposlitev v instituciji Skupnosti, zatekanje k metodi, ki je sprejeta v več nacionalnih pravnih sistemih in ki temelji na merilu izgube plačila, tako da se določi razlika med pričakovanim in dejansko prejetim plačilom in se nato v obliki odstotka oceni možnost, ki jo je začasni uslužbenec imel, da bi bil izbran, ter se nazadnje ponderira ta izguba, nujno povzroča, da se mora sodišče Skupnosti nasloniti na vrsto negotovih hipotez, ki pa spadajo pod neodvisno presojo dejstev, ki jo je opravilo Sodišče prve stopnje, in pod diskrecijsko pravico, s katero to razpolaga.
2. Iz člena 225 ES, člena 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča in člena 112(1)(c) Poslovnika Sodišča izhaja, da je treba v pritožbi jasno navesti izpodbijane elemente sodbe, katere razveljavitev je predlagana, ter pravne trditve, ki posebej utemeljujejo ta predlog.
Te zahteve ne izpolnjuje pritožba, s katero se ne predlaga, naj se ugotovi obstoj pravnih napak, ki naj bi jih vsebovalo razlogovanje Sodišča prve stopnje v izpodbijani tožbi, temveč se izpodbija – po eni strani z navajanjem trditev, na katere se je stranka sklicevala na prvi stopnji, po drugi strani pa s predložitvijo domnevno novih dokazov – presoja dejanskega stanja tega sodišča v izpodbijani sodbi.
Full & Egal Universal Law Academy