2.9.2006
SL
Uradni list Evropske unije
C 212/43
Tožba, vložena 18. julija 2006 — Solvay Solexis proti Komisiji
(Zadeva T-195/06)
(2006/C 212/74)
Jezik postopka: italijanščina
Stranki
Tožeča stranka: Solvay Solexis S.p.A. (zastopnika: Tommaso Salonico in Gian Luca Zampa, Avvocati)
Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti
Predlogi tožeče stranke
—
razglasitev delne ničnosti odločbe, posebno členov 1, 2, in 3, ter zmanjšanje posledic sankcije, naložene Solexis.
—
naložitev toženi strani stroškov tega postopka in stroškov, ki so nastali tožeči stranki v zvezi s celotnim ali delnim plačilom sankcije zaradi prenehanja bančne garancije.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Odločba, na katero se nanaša ta zadeva, je ista kot v zadevi T-185/06 L'air Liquide proti Komisiji. S to odločbo je bilo odločeno, da je Solexis solidarno odgovoren z Edison S.p.A. za globo v višini 25,619 milijonov evrov. Odgovornost tožeče stranke izhaja le iz ravnanja družbe Ausimont S.p.A., ki je bila v zadevnem obdobju nadzorovana samo s strani Edison.
V podporo svojim zahtevam tožeča stranka trdi, da je sankcija, naložena z odločbo, ki je predmet te tožbe, napačna zaradi naslednjega:
—
napačne ugotovitve trajanja kršitve, ki bi morala biti od maja/septembra 1997 do maja 2000, in ne, kar zadeva tožečo stranko, od maja 1995 do decembra 2000.
—
napačne ugotovitve glede bistva kakršnegakoli vpliva in uporabe na trgu, na katerem je prišlo do kršitve, ter glede pasivne vloge, ki bi jo morala imeti tožeča stranka v obdobju med majem 1995 in majem/septembrom 1997.
—
njenega nesodelovanja pri sporazumu glede omejitve kapacitete. Komisija pri naložitvi sankcije ni upoštevala, da Ausimont se ni nikoli zavezal, ne v letu 1997, ne v drugem trenutku, k zmanjšanju/omejitve proizvodnih zmogljivosti. Kršitev s strani Ausimont bi bila torej manjša kot kršitev drugih podjetij, in sicer zaradi manjšega vpliva na konkurenco, tudi ob upoštevanju temeljnih načel enakega obravnavanja, enakopravnosti in sorazmernosti.
—
neupoštevanje njenega sodelovanja. Pravzaprav toženi stranki ne bi bilo treba priznati kakršnihkoli ugodnosti tožeči strani v zvezi s sodelovanjem v istem poslu, za katerega je sodelovala v postopku ugodne obravnave, niti na podlagi olajševalne okoliščine, predvidene v Smernicah.
Nazadnje tožeča stranka trdi, da gre za kršitev načela sorazmernosti.
Full & Egal Universal Law Academy