30.8.2008
SL
Uradni list Evropske unije
C 223/11
Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 10. julija 2008 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Arbeidshof te Brussel – Belgija) – Centrum voor gelijkheid van kansen en voor racismebestrijding proti Firma Feryn NV
(Zadeva C-54/07) (1)
(Direktiva 2000/43/ES - Diskriminatorna merila za izbiro osebja - Dokazno breme - Sankcije)
(2008/C 223/17)
Jezik postopka: nizozemščina
Predložitveno sodišče
Arbeidshof te Brussel
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Centrum voor gelijkheid van kansen en voor racismebestrijding
Tožena stranka: Firma Feryn NV
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Arbeidshof te Brussel – Razlaga členov 2(2)(a), 8(1) in 15 Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (UL L 180, str. 22) – Merila za izbiro osebja, neposredno diskriminatorna na podlagi rase ali narodnosti – Dokazno breme – Presoja in dokazovanje nacionalnega sodišča – Obveznost ali neobveznost nacionalnega sodišča, da odredi prenehanje diskriminacije.
Izrek
1)
To, da je delodajalec javno izjavil, da ne bo zaposlil delavcev določene narodnosti oziroma rase, pomeni neposredno diskriminacijo pri zaposlovanju, v smislu člena 2(2)(a) Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost, ker so take izjave takšne, da resno odvračajo nekatere kandidate, da bi predložili svoje kandidature, in s tem ustvarjajo oviro za njihov dostop do trga dela.
2)
Javne izjave, s katerimi delodajalec naznani, da v okviru svoje zaposlovalne politike ne bo zaposloval delavcev določene narodnosti oziroma rase, zadoščajo za domnevo, v smislu člena 8(1) Direktive 2000/43, o obstoju neposredno diskriminatorne zaposlovalne politike. Zato mora ta delodajalec dokazati, da ni bilo kršitve načela enakega obravnavanja. To lahko stori z dokazovanjem, da se dejanska zaposlovalna politika podjetja ne sklada s temi izjavami. Predložitveno sodišče pa mora preveriti, ali so očitana dejstva dokazana, in presoditi, ali so dejstva, navedena v utemeljitev trditev tega delodajalca – da ni kršil načela enakega obravnavanja – zadostna.
3)
Člen 15 Direktive 2000/43 zahteva, tudi če ni določljive žrtve, da so pravila o sankcijah, ki se uporabljajo pri kršitvah nacionalnih določb, sprejetih za prenos te direktive, učinkovita, sorazmerna in odvračilna.
(1) UL C 82, 14.4.2007.
Full & Egal Universal Law Academy