15.8.2008
SL
Uradni list Evropske unije
C 209/10
Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 24. junija 2008 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Cour de cassation – Francija) – Commune de Mesquer proti Total France SA, Total International Ltd
(Zadeva C-188/07) (1)
(Direktiva 75/442/EGS - Ravnanje z odpadki - Pojem odpadkov - Načelo plača povzročitelj obremenitve - Imetnik - Prejšnji imetniki - Proizvajalec izdelka, iz katerega so nastali odpadki - Ogljikovodiki in težko kurilno olje - Pomorska nesreča - Mednarodna konvencija o civilni odgovornosti za škodo, ki jo povzroči onesnaženje z nafto - FIPOL)
(2008/C 209/14)
Jezik postopka: francoščina
Predložitveno sodišče
Cour de cassation
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Commune de Mesquer
Toženi stranki: Total France SA, Total International Ltd
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Cour de cassation – Razlaga člena 1 Direktive Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (UL L 194, str. 39), kot je bila spremenjena z Direktivo 91/156/EGS z dne 18. marca 1991 (UL L 78, str. 32), in skupine Q 4 iz Priloge I ter členov 1(b) in (c) ter 15 Direktive 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih (UL L 114, str. 9) – Pojem odpadka – Vključitev ogljikovodikov in težkega kurilnega olja, samih ali pomešanih z vodo in peskom – Odgovornost proizvajalca in/ali imetnika odpadkov v primeru prevoza, ki ga je izvedla tretja oseba.
Izrek
1.
Taka snov, kot se obravnava v postopku v glavni stvari, in sicer težko kurilno olje, ki se prodaja kot gorivo, ni odpadek v smislu Direktive Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih, kot je bila spremenjena z Odločbo Komisije 96/350/ES z dne 24. maja 1996, če se jo izkorišča ali trži pod ugodnimi gospodarskimi pogoji in če se jo lahko dejansko uporabi kot gorivo brez predhodnega procesa preoblikovanja.
2.
Ogljikovodiki, ki se nenamerno razlijejo v morje, pomešajo z vodo in usedlinami ter se pomikajo vzdolž obale države članice, dokler je ne dosežejo, so odpadki v smislu člena 1(a) Direktive 75/442, kot je bila spremenjena z Odločbo 96/350, če jih ni mogoče izkoriščati ali tržiti brez predhodnega preoblikovanja.
3.
Za namen uporabe člena 15 Direktive 75/442, kot je bila spremenjena z Odločbo 96/350, za nenamerna razlitja ogljikovodikov v morje, zaradi katerih pride do onesnaženja obal države članice, velja da:
—
lahko nacionalno sodišče prodajalca teh ogljikovodikov in zakupnika ladje, ki jih prevaža, obravnava kot povzročitelja navedenih odpadkov v smislu člena 1(b) Direktive 75/442, kot je bila spremenjena z Odločbo 96/350, in s tem za namen uporabe člena 15, točka (b), prvi del, te direktive kot „prejšnjega imetnika“, če to sodišče dejavniki, o katerih mora presoditi samo, privedejo do sklepa, da je ta prodajalec-zakupnik prispeval k tveganju za nastanek onesnaženja, ki ga je povzročila nesreča, zlasti če ni sprejel ukrepov za preprečitev takega dogodka, na primer ukrepov v zvezi z izbiro ladje;
—
če se izkaže, da Mednarodni sklad za povrnitev škode, nastale zaradi onesnaženja z nafto, ne prevzame stroškov za odstranjevanje odpadkov, nastalih zaradi nenamernega razlitja ogljikovodikov v morje, oziroma jih ne more prevzeti zaradi izčrpanja razpoložljivih sredstev za to nesrečo, in če na podlagi nacionalnega prava, vključno s pravom, ki izhaja iz mednarodnih konvencij, teh stroškov zaradi določenih omejitev in/ali oprostitev odgovornosti ni mogoče naložiti lastniku ladje in/ali zakupniku ladje, čeprav ju je treba obravnavati kot „imetnika“ v smislu člena 1(c) Direktive 75/442, kot je bila spremenjena z Odločbo 96/350, mora to nacionalno pravo za zagotovitev skladnega prenosa člena 15 te direktive omogočati, da se navedeni stroški naložijo proizvajalcu izdelka, iz katerega so nastali razliti odpadki. Vendar pa se lahko v skladu z načelom „plača povzročitelj obremenitve“ takemu proizvajalcu ti stroški naložijo le, če je s svojim ravnanjem prispeval k tveganju za nastanek onesnaženja, povzročenega zaradi nesreče ladje.
(1) UL C 129, 9.6.2007.
Full & Egal Universal Law Academy