1.5.2009
SL
Uradni list Evropske unije
C 102/5
Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 5. marca 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe VAT and Duties Tribunal, London – Združeno kraljestvo) – J D Wetherspoon PLC proti The Commissioners of Her Majesty's Revenue & Customs
(Zadeva C-302/07) (1)
(Prva in Šesta direktiva o DDV - Načeli davčne nevtralnosti in sorazmernosti - Določbe o zaokroževanju zneskov DDV - Metode in stopnje zaokroževanja)
2009/C 102/06
Jezik postopka: angleščina
Predložitveno sodišče
VAT and Duties Tribunal, London
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: J D Wetherspoon PLC
Tožena stranka: The Commissioners of Her Majesty's Revenue & Customs
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – VAT and Duties Tribunal, London – Razlaga členov 11(A)(l)(a), 12(3)(a) in 22(3)(b) Direktive 77/388/EGS: Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1) in člena 2, prvi in drugi odstavek, Prve direktive Sveta 67/227/EGS z dne 11. aprila 1967 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih (UL L 71, str. 1301) – Določbe o zaokroževanju zneskov davka na dodano vrednost
Izrek
1)
Veljavno pravo Skupnosti ne vsebuje nobene posebne določbe v zvezi z metodo zaokroževanja zneskov davka na dodano vrednost. Ker ni posebne zakonodaje Skupnosti, morajo države članice določiti pravila in metode zaokroževanja zneskov davka na dodano vrednost, pri tem pa morajo spoštovati načela, na katerih temelji skupni sistem tega davka, zlasti načeli davčne nevtralnosti in sorazmernosti. Zlasti pravo Skupnosti na eni strani ne nasprotuje uporabi nacionalnega pravila, ki zahteva zaokroževanje zneskov davka na dodano vrednost navzgor, kadar koli je del najmanjše denarne enote enak ali večji od 0,5, in na drugi strani ne zahteva, da mora biti davčnim zavezancem dovoljeno znesek davka na dodano vrednost, ki zajema del najmanjše obstoječe denarne enote nacionalne valute, zaokrožiti navzdol.
2)
Pri prodaji po ceni, v katero je vključen davek na dodano vrednost, kadar ni posebne zakonodaje Skupnosti, mora vsaka država članica v mejah prava Skupnosti, predvsem ob upoštevanju načel davčne nevtralnosti in sorazmernosti, določiti stopnjo, na kateri je mogoče ali treba zaokrožiti znesek davka na dodano vrednost, ki zajema del najmanjše denarne enote nacionalne valute.
3)
Ker so subjekti, ki obračunajo cene za prodajo blaga in opravljanje storitev z davkom na dodano vrednost, v drugačnem položaju kot tisti, ki opravljajo enako vrsto transakcij po ceni brez davka na dodano vrednost, se prvonavedeni ne morejo sklicevati na načelo davčne nevtralnosti, da bi zahtevali dovoljenje, da lahko tudi na stopnji vrste blaga in transakcije dolgovane zneske davka na dodano vrednost zaokrožujejo navzdol.
(1) UL C 211, 8.9.2007.
Full & Egal Universal Law Academy