1.5.2009
SL
Uradni list Evropske unije
C 102/7
Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 5. marca 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Sofiyski gradski sad – Bulgarija) – Apis-Hristovich EOOD proti Lakorda AD
(Zadeva C-545/07) (1)
(Direktiva 96/9/ES - Pravno varstvo baz podatkov - Pravica sui generis - Pridobivanje, preverjanje ali predstavitev vsebine baze podatkov - Jemanje izvlečkov - Bistveni del vsebine baze podatkov - Elektronska baza uradnih pravnih podatkov)
2009/C 102/10
Jezik postopka: bulgarščina
Predložitveno sodišče
Sofiyski gradski sad
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Apis-Hristovich EOOD
Tožena stranka: Lakorda AD
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Občinsko sodišče v Sofiji – Direktiva 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (UL L 77, str. 20) – Pojem jemanje izvlečkov in uporaba – Baza pravnih podatkov o zakonodaji in sodni praksi v državi članici
Izrek
1)
Razmejitev med pojmoma „stalni prenos“ in „začasni prenos“ v smislu člena 7 Direktive 96/9 temelji na merilu trajanja shranjevanja gradiva, ki je bilo izvlečeno iz varovane baze podatkov, na drugem nosilcu, ki ni isti kot nosilec te baze podatkov. Trenutek izvedbe jemanja izvlečkov v smislu navedenega člena 7 iz varovane baze podatkov, dostopne z elektronskimi sredstvi, se ujema s trenutkom namestitve gradiva, na katero se nanaša dejanje prenosa, na drug nosilec, ki ni isti kot nosilec te baze podatkov. Ta pojem jemanje izvlečkov ni odvisen od cilja, ki ga ima storilec obravnavanega dejanja, od morebitnih sprememb, ki jih je slednji vnesel v tako preneseno gradivo, niti od morebitnih razlik v organizacijski strukturi zadevnih baz podatkov.
Okoliščino, da se stvarni in tehnični podatki iz vsebine varovane baze podatkov nekega izdelovalca pojavljajo tudi v vsebini baze podatkov drugega izdelovalca, je mogoče razlagati kot pokazatelja jemanja izvlečkov v smislu člena 7 Direktive 96/9, razen če je mogoče tako naključje razložiti z drugimi dejavniki, ne pa s prenosom med zadevnima bazama podatkov. Dejstvo, da se gradivo, ki ga je izdelovalec baze podatkov pridobil iz virov, ki niso dostopni javnosti, pojavlja tudi v bazi podatkov drugega izdelovalca, samo po sebi ni zadosten dokaz za obstoj takega jemanja izvlečkov, lahko pa je njegov pokazatelj.
Vrsta računalniških programov za upravljanje elektronskih baz podatkov ni merilo za presojo obstoja jemanja izvlečkov v smislu člena 7 Direktive 96/9.
2)
Člen 7 Direktive 96/9 je treba razlagati tako, da je treba v primeru celote gradiva, ki zajema več ločenih podskupin, obseg domnevno izvlečenega in/ali ponovno uporabljenega gradiva ene od teh podskupin za presojo obstoja jemanja izvlečkov in/ali ponovne uporabe bistvenega dela baze podatkov, ocenjenega količinsko, v smislu navedenega člena, primerjati z obsegom celotne vsebine te podskupine, če slednja kot taka sestavlja bazo podatkov, ki ustreza pogojem za varstvo s pravico sui generis. V nasprotnem primeru, in če navedena celota sestavlja tako zavarovano bazo podatkov, je treba primerjati obseg domnevno izvlečenega in/ali ponovno uporabljenega gradiva različnih podskupin te celote z njegovim celotnim obsegom.
Okoliščina, da je domnevno izvlečeno in/ali ponovno uporabljeno gradivo baze podatkov, ki je varovana s pravico sui generis, njen izdelovalec pridobil od virov, ki niso javno dostopni, lahko glede na pomen človeških, tehničnih ali finančnih sredstev, ki jih je ta izdelovalec uporabil za zbiranje obravnavanega gradiva pri takih virih, vpliva na opredelitev slednjega kot bistvenega dela zadevne baze podatkov, ocenjenega kakovostno, v smislu člena 7 Direktive 96/9.
Uradni značaj in možnost dostopa javnosti do dela gradiva, ki ga vsebuje baza podatkov, nacionalnega sodišča ne razrešujeta dolžnosti, da za presojo, ali gre za dejanja jemanja izvlečkov in/ali ponovne uporabe bistvenega dela navedene vsebine, preveri, ali gradivo, ki naj bi bilo izvlečeno in/ali ponovno uporabljeno iz te baze podatkov, pomeni bistveni del njene celotne vsebine, ocenjen količinsko, oziroma – odvisno od primera – pomeni tak bistveni del, ocenjen kakovostno, ker zahteva veliko človeško, tehnično ali finančno naložbo s stališča pridobivanja, preverjanja ali predstavitve.
(1) UL C 51, 23.2.2008.
Full & Egal Universal Law Academy