1.8.2009
SL
Uradni list Evropske unije
C 180/11
Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 18. junija 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden Den Haag — Nizozemska) — Staatssecretaris van Financiën proti Stadeco BV
(Zadeva C-566/07) (1)
(Šesta direktiva o DDV - Člen 21(1)(c) - Davek, dolgovan samo zato, ker je bil izkazan na računu - Popravek neupravičeno zaračunanega davka - Neupravičena obogatitev)
2009/C 180/17
Jezik postopka: nizozemščina
Predložitveno sodišče
Hoge Raad der Nederlanden Den Haag
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Staatssecretaris van Financiën
Tožena stranka: Stadeco BV
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe — Hoge Raad der Nederlanden Den Haag — Razlaga člena 21(1)(c) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih — Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1) — Davek, ki se ne dolguje v državi članici, v kateri prebiva izdajatelj računa, za transakcijo, ki je opravljena v drugi državi članici ali tretji državi — Poprava neupravičeno zaračunanega davka
Izrek
1)
Člen 21(1)(c) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih — Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/680/EGS z dne 16. decembra 1991, je treba razlagati tako, da se DDV na podlagi te določbe dolguje državi članici, na katero se nanaša DDV, ki je izkazan na računu ali drugem dokumentu, ki se priznava kot račun, čeprav zadevna transakcija v tej državi članici ni bila obdavčljiva. Predložitveno sodišče mora ob upoštevanju vseh upoštevnih okoliščin presoditi, na DDV katere države članice se nanaša na zadevnem računu izkazan DDV. V zvezi s tem je mogoče upoštevati zlasti izkazano stopnjo, valuto, v kateri je izražen znesek plačila, jezik v katerem je napisan, vsebino in okoliščine zadevnega računa, sedež izdajatelja računa in prejemnika opravljenih storitev ter njuno ravnanje.
2)
Načelo davčne nevtralnosti načeloma ne nasprotuje temu, da država članica za popravek DDV, ki je dolgovan v tej državi članici samo zato, ker je bil zmotno izkazan na izstavljenem računu, določi pogoj, da mora davčni zavezanec izdati prejemniku opravljenih storitev popravljen račun, ki ne izkazuje omenjenega DDV, če ta davčni zavezanec ni pravočasno popolnoma odpravil nevarnosti izgube davčnih prihodkov.
(1) UL C 64, 8.3.2008.
Full & Egal Universal Law Academy