EUR-Lex -  62007CC0369 - SL

SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA

PAOLA MENGOZZIJA,

predstavljeni 5. februarja 20091(1)

Zadeva C‑369/07

Komisija Evropskih skupnosti

proti

Helenski republiki

„Neizpolnitev obveznosti države − Sodba Sodišča, s katero je bilo ugotovljeno, da Helenska republika ni izpolnila obveznosti izterjave pomoči, dodeljene družbi Olympic Airways − Neizvršitev − Tožba na podlagi člena 228 ES – Denarne kazni“

I –    Uvod

1.        Ta postopek se nanaša na tožbo, ki jo je na podlagi člena 228 ES vložila Komisija proti Helenski republiki. Komisija tej državi članici očita, da ni izvršila sodbe z dne 12. maja 2005(2) (v nadaljevanju: sodba iz leta 2005), s katero je Sodišče ugotovilo, da tožena država ni izpolnila obveznosti, ki jih je imela na podlagi Odločbe Komisije z dne 11. decembra 2002 (v nadaljevanju: odločba iz leta 2002)(3) v zvezi s pomočjo, ki jo je Grčija dodelila družbi Olympic Airways (v nadaljevanju: družba OA). Komisija Sodišču predlaga, naj ugotovi, da tožena država ni izpolnila obveznosti, poleg tega pa naj ji naloži plačilo denarne kazni in pavšalnega zneska.

II – Okoliščine pred zadevnim sporom

A –    Ukrepi Komisije, izvedeni pred izdajo odločbe iz leta 2002

2.        Komisija je leta 1994 na podlagi člena 92(3)(c) Pogodbe ES (postal člen 87(3)(c) ES) odobrila določene ukrepe pomoči, namenjene družbi OA, katerih večina je spadala v načrt prestrukturiranja in dokapitalizacije družbe.(4) Grčiji je bilo kot pogoj za združljivost pomoči naloženo spoštovanje določenih obveznosti.

3.        Komisija, ki je menila, da nekatere od teh obveznosti niso bile izpolnjene, je 30. aprila 1996 začela postopek iz člena 93(2) Pogodbe ES (postal člen 88(2) ES) v zvezi z že odobrenimi pomočmi in v zvezi z novimi pomočmi, za katere je izvedela, država pa je o njih ni obvestila. Ta postopek se je zaključil z Odločbo 1999/332/ES z dne 14. avgusta 1998,(5) s katero je Komisija vnovič dopustila izvajanje pomoči, odobrenih leta 1994, kot so jih medtem spremenili grški organi. Tako kot leta 1994 je bila tudi tokrat pomoč odobrena na podlagi načrta prestrukturiranja in pod določenimi pogoji.

4.        Komisija je s poznejšo odločbo, izdano leta 2000, odobrila še eno spremembo odobrenih finančnih ukrepov.

B –    Odločba iz leta 2002

5.        Komisija je 6. marca 2002 zaradi prijav v zvezi z dodeljevanjem pomoči družbi OA začela nov postopek na podlagi člena 88(2) ES in 11. decembra 2002 sprejela Odločbo 2003/372, ki se je opirala zlasti na ugotovitev, da večina ciljev načrta prestrukturiranja družbe ni bila dosežena, da pogoji, ki so spremljali odločbo o odobritvi iz leta 1998, niso bili v celoti spoštovani in da ta odločba ni bila uporabljena zakonito. Poleg tega je bil ugotovljen obstoj novih operativnih pomoči, katerih vsebina je bila predvsem to, da je Helenska republika dopuščala stalno neplačevanje prispevkov za socialno varnost, davka na dodano vrednost od goriv in rezervnih delov, najemnin, dolgovanih različnim letališčem, letaliških pristojbin ter dajatve, imenovane „spatosimo“, zaračunane potnikom odhodnih letov z vseh grških letališč.

6.        Členi od 1 do 3 izreka te odločbe se glasijo:

„Člen 1

Pomoč za prestrukturiranje, ki jo je Grčija dodelila družbi Olympic Airways v obliki:

a) zavarovanj posojil, ki so bila družbi odobrena do 7. oktobra 1994 na podlagi člena 6 grškega zakona št. 96/75 z dne 26. junija 1975;

b) novih zavarovanj posojil v višini 378 milijonov USD za posojila, dogovorjena pred 31. marcem 2001 za nakup novih letal in za investicije, potrebne za selitev družbe Olympic Airways na novo letališče Spata;

c) odpusta dolga družbe v višini 427 milijard grških drahem;

d) preoblikovanja dolga v lastniški kapital družbe v višini 64 milijard grških drahem;

e) kapitalskega vložka 54 milijard grških drahem, zmanjšanega na 40,8 milijarde grških drahem, v treh delih po 19, 14 in 7,8 milijarde grških drahem v letih 1995, 1998 in 1999,

ni združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(1) Pogodbe […]

Člen 2

Državna pomoč, ki jo je Grčija odobrila v obliki dopuščanja stalnega neplačevanja prispevkov za socialno varnost, DDV na gorivo in rezervne dele, ki ga dolguje družba Olympic Aviation, najemnin, dolgovanih različnim letališčem, letaliških pristojbin, dolgovanih letališču Spata in drugim letališčem, dajatve, imenovane ‚spatosimo‘, ni združljiva s skupnim trgom.

Člen 3

1. Grčija sprejme ukrepe, potrebne za izterjavo pomoči v višini 14 milijard grških drahem (41 milijonov EUR)(6) od družbe, upravičene do pomoči iz člena 1, ki ni združljiva s Pogodbo, kot tudi pomoči iz člena 2, ki ji je bila dodeljena nezakonito.

2. Izterjava pomoči se izvede nemudoma in v skladu s postopki nacionalne zakonodaje, če dopuščajo takojšnjo in učinkovito izvršitev odločbe. Zneski, ki jih je treba izterjati, vključujejo obresti, dolgovane od dodelitve pomoči do dneva njenega dejanskega povračila. Obresti bodo izračunane na podlagi referenčne stopnje, ki se uporablja za izračun neto ekvivalenta subvencij za regionalne pomoči.“

7.        Družba OA je 24. februarja 2003 pri Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: Sodišče prve stopnje) proti tej odločbi vložila tožbo za razglasitev ničnosti.

C –    Dogodki po izdaji odločbe iz leta 2002

8.        Grški organi so marca 2003 Komisijo obvestili o svoji nameri glede lastninjenja družbe OA. Komisija je septembra tega leta Helenski republiki naložila, naj ji sporoči vse informacije, potrebne za preučitev, ali so ukrepi prestrukturiranja in lastninjenja družbe OA združljivi s členom 87 ES. Decembra je začela poslovati nova družba Olympic Airlines (v nadaljevanju: NOA).

9.        Komisija je 16. marca 2004 Helensko republiko obvestila o svoji odločitvi, da bo začela postopek, predviden v členu 88(2) ES. Komisija je 14. septembra 2005, po končanem navedenem postopku, sprejela odločbo, s katero je ugotovila, da so bile družbama OA in NOA dodeljene nove nezakonite in s skupnim trgom nezdružljive pomoči(7) (v nadaljevanju: odločba iz leta 2005). Družbi NOA in OA sta to določbo izpodbijali pred sodiščem Helenske republike.(8)

10.      Komisija je 4. oktobra 2006 v skladu s členom 88(2) ES zadevo predložila Sodišču s predlogom, naj se ugotovi, da Helenska republika ni izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz navedene odločbe. Sodišče je 14. februarja 2008 izdalo sodbo, s katero je ugotovilo, da Grčija ni izpolnila svojih obveznosti.(9)

D –    Sodba iz leta 2005

11.      Komisija je 25. septembra 2003 na podlagi člena 88(2) ES vložila tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti, ker je menila, da informacije, ki jih je pridobila v okviru predhodnega postopka glede napredovanja postopkov za vračilo pomoči, ki so predmet odločbe iz leta 2002, niso zadostne. Sodišču je predlagala, naj ugotovi, da „Helenska republika, s tem da v predpisanem roku ni sprejela vseh ukrepov, potrebnih za izterjavo pomoči, za katere je bilo ugotovljeno, da niso zakonite in združljive s skupnim trgom – razen tistih, ki se nanašajo na prispevke za nacionalni organ socialne varnosti […] –, v skladu s členom 3 odločbe [iz leta 2002], in s tem da Komisije v vsakem primeru ni obvestila o ukrepih, sprejetih v skladu s členom 4 te odločbe, ni izpolnila svojih obveznosti iz členov 3 in 4 navedene odločbe in Pogodbe ES“.

12.      Glede obveznosti izterjave zneska v višini 41 milijonov EUR iz člena 1 te odločbe je Sodišče najprej ugotovilo, da je „prenos […] vs[eh] sredst[ev], prost[ih] vseh dolgov, družbe [OA] na novo družbo [NOA]“ „zasnovan[…] tako, da bi se na podlagi nacionalnega prava onemogočila izterjava dolgov nekdanje družbe [OA] od nove družbe [NOA]“, da je „oviral[…] dejansko izvršitev odločbe [iz leta 2002] in izterjavo pomoči“ ter tako povzročil, da „je bil cilj navedene odločbe, da se v sektorju civilnega letalstva vzpostavi neizkrivljen konkurenčni položaj, resno ogrožen“.(10) Sodišče je dodalo, da „sprejeti ukrepi grških organov, namreč izdaja odločbe o izterjavi dolga družbe [OA] v višini 41 milijonov EUR, niso imeli nobenega konkretnega učinka na dejansko povračilo tega zneska“,(11) in končalo z ugotovitvijo, da Helenska republika ni izpolnila obveznosti v zvezi z njegovo izterjavo.

13.      Glede vrnitve zneskov, navedenih v členu 2 odločbe iz leta 2002, je Sodišče zavračalo predvsem trditev Helenske republike, da odločbe glede tega ni mogoče izvršiti, ker v njej ni natančnih podatkov o zneskih, ki bi jih bilo treba vrniti. V zvezi s tem je Sodišče opozorilo, da „nobena določba prava Skupnosti od Komisije, kadar odreja povračilo pomoči, ki je razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom, ne zahteva, naj določi natančen znesek pomoči, ki jo je treba vrniti“, saj „je dovolj, da so v odločbi Komisije podatki, ki njenemu naslovniku dopuščajo, da sam in brez pretiranih težav določi ta znesek“.(12) Sodišče je dodalo še, da bi bilo mogoče o višini zneskov, ki jih je treba vrniti na podlagi odločbe, „sklepati iz besedila člena 2, v povezavi s točkami od 206 do 208 njene obrazložitve“.(13) Končno, Sodišče je ugotovilo, da so se grški organi „omejili na več postopkovnih in upravnih ukrepov, na delne dogovore o poravnavi dolgov in na kompenzacijske transakcije“; teh pobud, ki so bile tudi sicer „prepozne ali nepopolne oziroma brez prisilne moči in ki v nobenem primeru niso vodile do dejanske izterjave zneskov, ki jih dolguje družba [OA], ni [bilo] mogoče šteti za skladne z obveznostmi držav članic na področju izterjave državnih pomoči“.(14) 

14.      Sodišče je torej iz teh razlogov v izreku sodbe ugotovilo, da „Helenska republika, s tem da v predpisanem roku ni sprejela vseh ukrepov, potrebnih za izterjavo pomoči, ki so bile razglašene za nezakonite oziroma nezdružljive s skupnim trgom – razen tistih, ki se nanašajo na prispevke za IKO [nacionalni organ socialne varnosti] –, v skladu s členom 3 odločbe [iz leta 2002], ni izpolnila obveznosti iz navedenega člena 3“.

E –    Predhodni postopek

15.      Komisija je z dopisom z dne 18. maja 2005 Helensko republiko pozvala, naj ji posreduje informacije o ukrepih, sprejetih za izvršitev sodbe iz leta 2005.

16.      Helenska republika je odgovorila z dopisom z dne 2. junija 2005, v katerem je navedla, da bo pomoč vrnjena, prvič, z uporabo prihodkov od prodaje sredstev in odtujitve kapitalskih deležev skupine OA, ter drugič, na podlagi člena 27 zakona št. 3185/2003, v katerem je določeno, da vsi prihodki od prodaje družbe NOA in prihodki iz drugih sektorjev dejavnosti, drugačnih od letalskega prometa, samodejno pripadejo državi. Grški organi so poleg tega Komisijo obvestili, da nameravajo – če sredstva družbe OA ne bodo zadoščala – nadaljevati postopek izterjave z uvedbo likvidacije te družbe. Če tudi ta ukrep ne bi zadoščal, naj bi grški organi v okviru in pod pogoji, določenimi v sodni praksi Skupnosti, vračilo zahtevali od družbe NOA, ki je od družbe OA prevzela dejavnost letalskih prevozov. Helenska republika je v istem pismu Komisijo obvestila tudi o napredovanju postopka izterjave. Glede pomoči iz člena 1 odločbe iz leta 2002 je Komisijo opozorila na to, da je odločbo o izterjavi, sprejeto po končanih postopkih za opredelitev zneska terjatve in pripadajočih obresti, družba OA izpodbijala pred upravnim sodiščem v Atenah in da je to sodišče prekinilo njeno izvrševanje do sprejetja odločitve v tem sporu. Glede pomoči iz člena 2 odločbe iz leta 2002 pa je Helenska republika Komisijo obvestila, da potekajo postopki za opredelitev višine, obstoja in zaračunavanja zneskov, ki jih je treba vrniti. Grški organi, ki so se v zvezi s tem sklicevali na točko 41 sodbe iz leta 2005, so pojasnili, da se v skladu s členom 2 in uvodnimi izjavami od 206 do 208 obrazložitve odločbe iz leta 2002 zneski, ki jih je treba izterjati, nanašajo na neplačevanje družbe OA: (i) DDV na gorivo od januarja do maja 2001 in od novembra do decembra 2001 (uvodna izjava 206 obrazložitve); (ii) DDV na rezervne dele od januarja do maja 2001 in od novembra do decembra 2001 (uvodna izjava 206 obrazložitve); (iii) najemnin regionalnim letališčem (točka 206 obrazložitve); (iv) pristojbin mednarodnemu letališču v Atenah (uvodna izjava 207 obrazložitve); (v) dajatve, imenovane „spatosimo“, od decembra 2000 do februarja 2002 in za marec 1999 (uvodna izjava 208 obrazložitve). Skupni znesek, ki bi ga bilo treba izterjati od družbe OA, je po izračunih znašal približno 111 milijonov EUR, vključno z obrestmi.

17.      Komisija je, po še eni izmenjavi dopisov s Helensko republiko, tej državi 18. oktobra 2005 poslala uradni opomin na podlagi člena 228 ES.

18.      Helenska republika je nanj odgovorila z dopisom z dne 19. decembra 2005. V njem je ponovila, da je vzrok za zamudo pri izvajanju postopka izterjave pomoči iz člena 1 odločbe iz leta 2002 pravno sredstvo, ki ga je družba OA vložila zoper odločbo, s katero ji je naloženo plačilo, potrdila je, da je izčrpala vse možnosti ukrepanja, ki jih ima na podlagi grškega prava, in navedla, da namerava pred nadaljnjim ukrepanjem počakati na izid sodnega postopka. Glede pomoči iz člena 2 odločbe iz leta 2002 je potrdila, da postopki za opredelitev dolgovanih zneskov in vročanje plačilnih nalogov že potekajo. Splošneje, grški organi so navedli, da naj bi sprejetje odločbe iz leta 2005 povzročilo zamudo pri zaključevanju postopkov izterjave, ker naj bi ta odločba ovirala sklenitev sporazuma o prodaji družbe NOA, s čimer naj bi bilo družbi OA onemogočeno, da pridobi sredstva, potrebna za poravnavo plačil.(15)

19.      Ker je menila, da glede dejanske izterjave pomoči ni prejela nobene informacije, je Komisija 10. aprila 2006(16) na Helensko republiko naslovila obrazloženo mnenje, v katerem je navedla svoje stališče, da ta država, s tem da ni sprejela ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe iz leta 2005, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 228(1) ES, in jo pozvala, naj v dveh mesecih od prejema obrazloženega mnenja sprejme ukrepe, potrebne za uskladitev s temi obveznostmi. Komisija je poleg tega grške organe obvestila, da bo, če bo vložila tožbo na podlagi člena 228 ES, Sodišču predlagala, naj Grčiji naloži plačilo denarne kazni in pavšalnega zneska, višino katerih bo opredelila v nadaljevanju postopka.

20.      Helenska republika je na obrazloženo mnenje odgovorila z dopisom z dne 9. junija 2006. Glede pomoči iz člena 1 odločbe iz leta 2002 je poudarila, da je postopek izterjave prekinjen, dokler ne bo upravno sodišče v Atenah sprejelo odločitve glede zahtevka družbe OA. Da bi preprečila nadaljnje zamude, je prosila Komisijo za pomoč in predlagala, naj se postopki odtujitve sredstev družbe OA pospešijo. Grška vlada je, čeprav ob pomanjkanju drugih rešitev načeloma ni nasprotovala možnosti likvidacije družbe, menila, da bi bila, če bi ta postopek uvedla le zaradi vračila pomoči, kot je predlagala Komisija v obrazloženem mnenju, kršena ustavno zagotovljena pravica družbe OA do sodnega varstva in načelo sorazmernosti.

21.      Helenska republika je glede pomoči iz člena 2 odločbe iz leta 2002 Komisijo predvsem zaprosila, naj navede obdobje, ki bi ga imela družba OA na voljo, če bi bilo vračilo pomoči izpeljano na podlagi določbe nacionalnega prava, ki omogoča poravnavo dolgov do javnih organov z rednimi obročnimi plačili z največ desetletno dobo odplačevanja. Helenska republika je nazadnje predložila informacije glede napredovanja postopka izterjave pomoči. Glede dajatve, imenovane „spatosimo“, so grški organi zatrdili, da se je prvotno določen znesek vračila, to je 60,9 milijona EUR, znižal, ker je družba OA že poravnala zneske, ki se nanašajo na marec 1999 ter na obdobje med decembrom 2000 in majem 2001. Ob tem so Komisijo vnovič pozvali k sodelovanju pri opredelitvi načinov vračila preostalih zneskov. Glede letaliških pristojbin, dolgovanih Direkciji za civilno letalstvo (v nadaljevanju: DCL), so grški organi zatrdili, da so bili dolgovi zaradi neplačevanja teh pristojbin deloma že povrnjeni, in sicer v znesku približno 2,3 milijona EUR, deloma pa razveljavljeni. Preostanek v višini 176.082,17 EUR, ki se nanaša na račun, ki ga je družba OA izpodbijala, naj bi bil plačan zelo kmalu.

22.      Grški organi so torej menili, da bi bila glede na napredek, dosežen v okviru postopka izterjave, in ob upoštevanju prošnje za pomoč, ki so jo naslovili na Komisijo, ter dejstva, da se postopek pred Sodiščem prve stopnje v zvezi s tožbo za ugotovitev ničnosti odločbe iz leta 2002 še ni zaključil, morebitna odločitev Komisije, da zadevo predloži Sodišču z vložitvijo tožbe na podlagi člena 228 ES, v nasprotju z načelom lojalnega sodelovanja iz člena 10 ES.

III – Postopek pred Sodiščem in predlogi strank

23.      Komisija je sprožila ta postopek s tožbo, vloženo v sodnem tajništvu Sodišča 3. avgusta 2007, in Sodišču predlagala:

–        naj ugotovi, da Helenska republika, s tem da ni sprejela ukrepov za izvršitev sodbe iz leta 2005, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi odločbe iz leta 2002 in člena 228 ES;

–        naj Helenski republiki naloži, naj Komisiji plača denarno kazen v višini 53.611 EUR za vsak dan zamude pri izvršitvi sodbe iz leta 2005 od dneva, na kateri bo izdana sodba v obravnavani zadevi, do dneva izvršitve sodbe iz leta 2005;

–        naj Helenski republiki naloži, naj plača Komisiji pavšalni znesek, katerega višina se določi tako, da se dnevni znesek 10.512 EUR pomnoži s številom dni trajanja neizpolnitve obveznosti od dneva izdaje sodbe iz leta 2005 do dneva, na kateri bo izdana sodba v obravnavani zadevi;

–        naj Helenski republiki naloži plačilo stroškov.

24.      Helenska republika je predlagala, naj Sodišče tožbo zavrne in Komisiji naloži plačilo stroškov. Zastopniki strank so Sodišču na obravnavi 11. novembra 2008 predstavili svoja ustna stališča.

IV – Presoja

A –    Očitana neizpolnitev

1.      Predhodne ugotovitve

25.      Helenska republika je v odgovoru na tožbo Sodišče obvestila, da obveznosti, ki jih ima na podlagi odločbe iz leta 2002, v celoti izvršuje ter da je v ta namen med avgustom in oktobrom 2007 uvedla vse postopke za izterjavo pomoči iz členov 1 in 2 te odločbe. V skladu z ustaljeno sodno prakso je datum, ki se upošteva za preučitev neizpolnitve, očitane s tožbo na podlagi člena 228 ES, datum izteka roka, določenega v obrazloženem mnenju, izdanem v skladu z navedeno določbo,(17) v obravnavanem primeru je to dva meseca po vročitvi obrazloženega mnenja Helenski republiki, ki je bila opravljena 10. aprila 2006.

26.      Nujno je torej treba ugotoviti, da tožena država članica, ker v določenem času ni sprejela vseh ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe iz leta 2005, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 228 ES, zato je treba ugotoviti, da je kršila Pogodbo.

27.      Ker pa je Komisija Sodišču predlagala, naj ob ugotovitvi o neizpolnitvi obveznosti Helenski republiki naloži plačilo denarne kazni in pavšalnega zneska, je treba preveriti še, ali je očitana kršitev trajala do presoje dejanskega stanja s strani Sodišča.(18) Ta preučitev zahteva upoštevanje ukrepov, ki jih je tožena država članica sprejela po vložitvi tožbe in glede katerih je lahko Komisija zavzela stališče šele v okviru tega postopka.

28.      Vloge, ki jih je med pisnim postopkom predložila tožena vlada, in njeni odgovori na pisna vprašanja, zastavljena v skladu s členom 54a Poslovnika Sodišča, se namreč nanašajo na več poslov pobotanjaobojestranskih dolgov ter terjatev družbe OA in Grčije, s katerimi naj bi bil vrnjen večji del pomoči, za katere je bilo v odločbi iz leta 2002 ugotovljeno, da niso združljive s skupnim trgom.

29.      V zvezi s tem naj opozorim, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso, če določb Skupnosti glede postopka izterjave neupravičeno izplačanih zneskov ni, vračilo načeloma izvesti v skladu s postopki, določenimi v nacionalnem pravu.(19) Ta sodna praksa je bila uzakonjena s členom 14(3) Uredbe Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES,(20) v katerem je določeno, da se vračilo izvede „nemudoma in v skladu s postopki, določenimi v nacionalni zakonodaji zadevne države članice, če omogočajo takojšnjo in učinkovito izvajanje odločbe Komisije“.

30.      Država članica, ki mora na podlagi odločbe Komisije izterjati nezakonito dodeljene pomoči, lahko torej izmed postopkov, ki jih predvideva njen pravni red, izbere tiste, ki ji bodo omogočili, da izpolni navedeno obveznost, vendar če izbrani ukrepi niso v nasprotju z obsegom in učinkovitostjo prava Skupnosti.(21) Iz tega izhaja, da je načeloma tudi pobotanje, če je v nacionalnem pravu predvideno kot eden izmed načinov poravnave obveznosti, ustrezno sredstvo za vračilo nezakonito dodeljenih pomoči. Komisija temu sklepu ni oporekala, ugovarjala pa je glede dokazne vrednosti listin, ki jih je predložila Helenska republika, in okoliščin, v katerih so bila opravljena zatrjevana pobotanja.

31.      Ob upoštevanju navedenega je treba spomniti, da je v skladu s sodno prakso Sodišča Komisija tista, ki mora v okviru postopka na podlagi člena 228 ES Sodišču predložiti elemente, potrebne za opredelitev, v kolikšni meri je država članica izvršila zoper njo izdano sodbo o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti.(22) Če je Komisija predložila dovolj elementov, s katerimi je izkazano nadaljevanje neizpolnitve, „mora država članica izpodbijati bistvo in podrobnosti predloženih podatkov in njihove posledice“.(23)

32.      Poleg tega so države članice v skladu s členom 10 ES dolžne sodelovati s Komisijo, da bi ji olajšale izpolnjevanje nalog nadzora, za katere je pristojna.(24) Zlasti glede izvršitve odločbe, s katero je naloženo vračilo nezakonitih pomoči, je Sodišče že ugotovilo, da „mora država članica, če izterja vračilo v drugačni obliki in ne v gotovini, Komisiji predložiti vse informacije, ki ji omogočijo, da preveri, ali je z izbrano obliko navedena odločba ustrezno izvršena“. Po mnenju Sodišča bi namreč „[v] nasprotju z vračilom v gotovini, ki je po svojih lastnostih tako, da Komisiji omogoča nadzor glede izvršitve odločbe, […] lahko drugačni ukrepi, ki jih predlaga država za izpolnitev obveznosti zagotovitve vračila nezakonitih pomoči, zahtevali presojo zapletenih elementov“. Zato potrebuje Komisija, „da bi lahko izvedla to presojo, informacije, ki jih brez tesnega sodelovanja zadevne države članice ne more pridobiti“.(25)

33.      Ukrepe, ki jih je sprejela Helenska republika za izvršitev odločbe iz leta 2002, je torej treba preučiti ob upoštevanju teh načel.

2.      Izterjava pomoči iz člena 1 odločbe iz leta 2002

a)      Trditve strank

34.      Komisija v tožbi zatrjuje, da ni prejela nobenega obvestila glede dejanskega vračila pomoči v višini 41 milijonov EUR iz člena 1 odločbe iz leta 2002.

35.      Helenska republika pa trdi, da je bila zadevna pomoč predmet izterjave in se sklicuje na izjavo grškega davčnega organa z dne 18. oktobra 2007, priloženo k odgovoru na tožbo, s katero je ta med drugim potrdil, da je družba OA znesek v višini 73.363.107 EUR, ki vključuje glavnico in obresti, obračunane po obrestni meri Skupnosti,(26) Grčiji vrnila 31. avgusta 2007. Grški organi so v odgovoru na pisno vprašanje, zastavljeno v skladu s členom 54a Poslovnika, pojasnili, da je bil zadevni znesek vrnjen s pobotanjem z zneski, ki so bili družbi OA iz naslova povračila škode priznani na podlagi več arbitražnih odločb iz let 2006 in 2007. Iz navedb teh organov izhaja, da so bili spori med družbo OA in državo na podlagi člena 27 zakonodajnega odloka št. 3560/1956, ki je obravnaval „sporazum o letalskih prevozih“, sklenjen med Grčijo in Aristotelom Onassisom, predloženi v reševanje arbitražnim sodiščem. Družba OA je v letih 2006 in 2007 vložila sedem tožb proti državi: s štirimi je zahtevala povrnitev škode, ki jo je utrpela, ker je bilo letališče Elliniko predčasno zaprto in ker se je morala zato preseliti na mednarodno letališče Spata, tri pa so se nanašale na škodo, ki ji je nastala, ker je od leta 1993 do leta 1999, v letu 2000 in v letu 2001 brez nadomestila opravljala storitve v splošnem interesu. Kot rezultat teh postopkov so arbitražna sodišča državi naložila, naj družbi OA plača približno 846 milijonov EUR za povrnitev škode, ki je družbi nastala zaradi izpolnjevanja obveznosti opravljanja storitev v splošnem interesu. Znesek v višini 41 milijonov EUR, ki ga je družba OA dolgovala na podlagi členov 2 in 3 odločbe iz leta 2002, naj bi bil zlasti pobotan z nalogom za plačilo 601.289.003,97 EUR, izdanim na podlagi arbitražne odločbe št. 57/2006 z dne 6. decembra 2006.(27)

36.      Komisija v repliki navaja, da je v dopisu z dne 16. julija 2006 Helensko republiko opozorila na možnost, da vsebujejo zgoraj navedene arbitražne odločbe elemente pomoči, in jo pozvala, naj ji te odločbe formalno predloži pred izvedbo kakršnega koli plačila. Ta predložitev pa ni bila opravljena. Komisija opozarja še, da je na podlagi prijav in informacij, ki jih je prejela iz Grčije, sprožila postopek na podlagi člena 88(2) ES,(28) ki se je med drugim nanašal na odškodnine, ki so jih arbitražna sodišča prisodila družbi OA. Komisija glede arbitražnih odločb zatrjuje, da nima na voljo zadostnih informacij, da bi lahko ugotovila, v kolikšni meri ima družba OA zakonsko obveznost, da opravlja polete z izgubo, vendar da ne more izključiti možnosti, da je bilo povračilo, priznano družbi OA, precenjeno in da gre torej pri tem za nezakonito pomoč. Glede povrnitve škode zaradi selitve na mednarodno letališče v Atenah pa Komisija opozarja, da je bilo to vprašanje že obravnavano v njenih odločbah, izdanih leta 1998, 2000 in 2002, vendar da na podlagi informacij, ki jih je predložila grška vlada v okviru še nezaključenega upravnega postopka, ni bilo mogoče primerjati zneskov iz navedenih odločb z zneski, priznanimi z arbitražnimi odločbami. Komisija je zaskrbljena, da je bila ista škoda povrnjena dvakrat. Splošneje, Komisija meni, da je bilo vračilo pomoči, za katere je bilo z določbo iz leta 2002 ugotovljeno, da niso združljive s skupnim trgom, omogočeno le z dodelitvijo novih pomoči. Ob tem poudarja, da bi bilo s sprejetjem vračila, izvedenega v opisanih okoliščinah, državi članici, ki ni izpolnila obveznosti izterjave pomoči, za katere je z odločbo Komisije ugotovljeno, da niso združljive s skupnim trgom, dopuščeno, da se z dodelitvijo novih pomoči za vračilo starih izogne kaznim, določenim v členu 228 ES.

37.      Helenska republika v dupliki in v odgovoru na vprašanja, zastavljena v skladu s členom 54a Poslovnika, navaja, da odškodnine, ki so bile družbi OA priznane v arbitražnem postopku, niso državne pomoči in da za postopek, ki ga je Komisija sprožila decembra 2007, ni razlogov. Glede arbitražne odločbe št. 57/2006, na podlagi katere je bil izdan plačilni nalog, uporabljen za pobotanje, Helenska republika pojasnjuje, da je arbitražno sodišče pri opredelitvi odškodnine, ki jo je država dolgovala družbi OA, od tega zneska odštelo 146.100.000 EUR, kolikor so znašali zneski, že nakazani tej družbi za povrnitev iste škode pred sprejetjem odločbe iz leta 2002. Končno, grška vlada navaja, da tudi če bi Komisija dokazala, da je bila škoda, ki jo je uveljavljala družba OA, precenjena, to ne bi vplivalo na veljavnost postopka, uporabljenega za vračilo, saj je znesek pomoči, ki jih še mora vrniti družba OA in se nanašajo na starejše dolgove družbe do države, bistveno nižji od zneska odškodnine, ki ga je določilo arbitražno sodišče.

b)      Presoja

38.      Kot sem že navedel, je v skladu z ustaljeno sodno prakso Komisija tista, ki mora v okviru postopka na podlagi člena 228 ES Sodišču predložiti elemente, potrebne za opredelitev, v kolikšni meri je država članica izvršila zoper njo izdano sodbo o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti. Če je Komisija predložila dovolj elementov, s katerimi je izkazano nadaljevanje neizpolnitve, mora država članica izpodbijati bistvo in podrobnosti predloženih podatkov ter njihove posledice.

39.      V obravnavanem primeru tožnica trdi, da nima na voljo zadostnih informacij za dokaz, da vsebujejo sporne arbitražne odločbe nove elemente pomoči v korist družbe OA, temveč predvideva, da je tako. V zvezi s tem je bil sprožen postopek na podlagi člena 88(2) ES, ki se po podatkih, predloženih Sodišču, še ni končal.(29) Helenska republika pa je pojasnila okoliščine, ki so pripeljale do vračila pomoči iz člena 1 odločbe iz leta 2002, in je Sodišču predložila tako arbitražno odločbo, s katero so bili določeni zneski, uporabljeni za pobotanje – izdano ob upoštevanju zakonsko sprejete arbitražne klavzule –, kot plačilni nalog, izdan za izvršitev te arbitražne odločbe. Končno, predložila je tudi potrdilo davčnega organa o izvedenem pobotanju.

40.      V teh okoliščinah, čeprav razumem razloge za nezadovoljstvo Komisije – ki je bila o pobotanju in načinu njegove izvedbe seznanjena šele v okviru tega postopka –, menim, da državi članici ni mogoče naložiti, naj v tem postopku zaradi neizpolnitve dokaže, da z zadevno arbitražno odločbo škoda, ki jo zatrjuje družba OA, ni bila precenjena in da torej ta ni povzročila dodelitve novih pomoči tej družbi.

41.      Po drugi strani po mojem mnenju ni naloga Sodišča, da v okviru postopka, uvedenega s tožbo zaradi neizpolnitve, presoja, ali vsebujejo ukrepi, ki jih je predlagala ali sprejela država članica za izpolnitev obveznosti izterjave pomoči, naložene z odločbo Komisije, nove elemente pomoči. To velja zlasti v okoliščinah obravnavanega primera, saj je, prvič, vprašanje vračila, za katero se zatrjuje, da je bilo izvedeno z dodelitvijo novih pomoči, bilo prvič zastavljeno šele pred Sodiščem, ne da bi bilo torej pred tem predmet preučitve v predhodnem postopku, v okviru katerega bi lahko Komisija pridobila in preučila elemente, potrebne za presojo, in drugič, Komisija sprožila upravni postopek, ki se med drugim nanaša na elemente pomoči, o obstoju katerih institucija, ki je tožnica v tem postopku, le domneva.

42.      Zato Sodišču predlagam, naj ugotovi, da Komisija ni dokazala, da je neizvršitev Helenske republike v zvezi z obveznostjo izterjave pomoči, navedene v členu 1 odločbe iz leta 2002, trajala do presoje Sodišča o dejanskem stanju.

3.      Izterjava pomoči iz člena 2 odločbe iz leta 2002

a)      Obseg obveznosti izterjave

43.      Kot je že bilo navedeno zgoraj, je Sodišče v sodbi iz leta 2005 iz predmeta ugotovitve o neizpolnitvi Helenske republike izrecno izključilo obveznost izterjave elementa pomoči, navedenega v členu 2 odločbe iz leta 2002, ki se nanaša na neplačevanje prispevkov za socialno varnost. Poleg tega je po vložitvi tožbe, ki je predmet tega postopka, Sodišče prve stopnje s sodbo z dne 12. septembra 2007,(30) s katero je odločilo o tožbi družbe OA, razglasilo za nična člena 2 in 3 odločbe iz leta 2002, „v delu, v katerem je ugotovljeno dopuščanje stalnega neplačevanja, prvič, letaliških pristojbin, ki jih družba [OA] dolguje mednarodnemu letališču v Atenah, ter drugič, davka na dodano vrednost, ki ga družba Olympic Airways dolguje za nabave goriva in rezervnih delov“, v preostalem pa je tožbo zavrnilo.(31)

44.      Iz tega izhaja, da – med presojo dejanskega stanja s strani Sodišča – obsega obveznost izterjave, ki je še vedno naložena helenski republiki na podlagi povezanih določb členov 2 in 3 odločbe iz leta 2002, česar stranke ne izpodbijajo, le elemente, ki se nanašajo na neplačevanje, prvič, najemnin letališčem, in drugič, dajatev, imenovanih „spatosimo“.

45.      V postopku pred Sodiščem pa je bilo predmet razprave vprašanje, ali spada v obveznost izterjave tudi element pomoči, ki ga je Komisija obravnavala v uvodni izjavi 209 obrazložitve odločbe iz leta 2002 in se nanaša na „dopuščanje stalnega neplačevanja letaliških pristojbin“. Helenska republika meni, da obveznost vračila v zvezi s tem ne obstaja, saj ta element pomoči ni naveden v izreku odločbe.

46.      Komisija pa je, ne da bi zavzela stališče do argumentov tožene države, v repliki jasno navedla, da spada znesek iz zadevne uvodne izjave v okvir odrejene izterjave. V odgovor na vprašanje, zastavljeno na obravnavi, in na pisni vprašanji, ki sta bili postavljeni v skladu s členom 54a Poslovnika, pa je Komisija svoje začetno stališče spremenila in trdila, da ta znesek ni predmet vračila, ker ni državna pomoč, zaradi česar tudi ni bil naveden v izreku iz leta 2002. Priznam, da se mi to stališče Komisije ne zdi jasno, predvsem pa ugotavljam, da ga ne potrjuje besedilo odločbe iz leta 2002, na katero se nanaša. V členu 2 odločbe iz leta 2002 je namreč navedeno, da s skupnim trgom med drugim ni združljiva pomoč, „ki jo je Grčija odobrila v obliki dopuščanja stalnega neplačevanja […] letaliških pristojbin, dolgovanih letališču Spata in drugim letališčem“.(32) Zdi se torej, da se navedba pristojbin, ki jih družba OA dolguje drugim letališčem – razen letališču v Atenah –, navezuje na uvodne izjave od 151 do 153 ter na uvodno izjavo 209 odločbe, v katerih je preučen sporazum o pobotu, sklenjen med državo in družbo OA, katerega predmet so dolgovi te družbe do več letališč v višini 28,9 milijona EUR, ki se nanašajo na neplačevanje letaliških pristojbin za notranje in mednarodne lete, opravljene med novembrom 1994 in decembrom 1998.(33) Te uvodne izjave so poleg tega edine, v katerih so obravnavane zadevne pristojbine. Z besedilom odločbe je torej kvečjemu podprto sprva zagovarjano stališče Komisije, v skladu s katerim spada tudi znesek 28,9 milijona EUR, naveden v uvodni izjavi 209 obrazložitve, v okvir odrejene izterjave iz člena 3 zadevne odločbe.

47.      V nobenem primeru, ne glede na ugotovitve v zvezi z razlago odločbe, Sodišče po mojem mnenju ne more zanemariti stališča, ki ga je Komisija zavzela nazadnje in iz katerega izhaja, da se je odpovedala nameri, da bo zoper toženo državo uveljavljala neizpolnitev obveznosti izterjave zadevnega zneska, ki je bil sprva opredeljen kot element kršitve, očitane v okviru tega postopka.

48.      Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev je treba torej skleniti, da se obveznost izterjave, ki jo ima Helenska republika med presojo Sodišča glede dejanskega stanja na podlagi členov 2 in 3 odločbe iz leta 2002, nanaša na elemente pomoči, ki so posledica neplačevanja: (i) najemnin, dolgovanih več regionalnim letališčem, in (ii) dajatve, imenovane „spatosimo“.

b)      Izpolnitev obveznosti izterjave

i)      Najemnine, dolgovane več regionalnim letališčem

49.      Uvodna izjava 206 obrazložitve odločbe iz leta 2002 se nanaša na neplačevanje družbe OA najemnin letališčem od leta 1998 do leta 2001, pri čemer znaša skupni dolg 2,46 milijona EUR. Helenska republika je v odgovoru na obrazloženo mnenje zatrjevala, da so dolgovi družbe OA do DCL zaradi neplačevanja teh najemnin deloma pobotani, in sicer v višini približno 2,3 milijona EUR, deloma pa razveljavljeni, tako da znaša dolg iz navedenega razloga le še 176.082,17 EUR, pri čemer se ta znesek nanaša na račun, ki ga je družba OA izpodbijala, in 478.609,91 EUR, kar se nanaša na račun, izdan Olympic Aviation, družbi iz skupine OA, ki je prav tako predmet izpodbijanja. Grška vlada v dupliki navaja, da je DAC opravila novo preverjanje dolžniškega položaja družbe OA v zvezi z neplačevanjem najemnin letališčem, iz katerega izhaja, da je bilo dejansko vrnjenih le 1.818.027 EUR in ne 2,3 milijona EUR, kot je bilo navedeno v predhodnem odgovoru Komisiji. Razlika naj bi bila posledica dejstva, da je bil zahtevek družbe Olympic Aviation zavrnjen.

–       Vračilo zneska 1.818.027 EUR

50.      Helenska republika zatrjuje, da je bil ta znesek vrnjen junija 2006. Komisija pa trdi, prvič, da dokumentacija, priložena k odgovoru Grčije na obrazloženo mnenje, ne vsebuje informacij glede načina izterjave tega zneska, in drugič, da na podlagi potrdil, prvič predloženih šele v postopku pred Sodiščem, ni mogoče dokazati dejanskega vračila.

51.      Helenska republika se je v odgovoru na vprašanje Sodišča glede načina izterjave sklicevala, prvič, na informacije, že predložene v odgovoru na obrazloženo mnenje, iz katerih naj bi izhajalo, da so bili štirje računi v skupnem znesku 1.087.141,43 EUR, ki jih je izdala DCL, razveljavljeni z odločbo te direkcije z dne 3. decembra 2003 zaradi napak pri uporabi tarif in nadomeščeni z računom v znesku 605.072,63 EUR. Zadevna odločba je bila priložena k odgovoru na obrazloženo mnenje, v njej pa je navedenih 14 računov, med katerimi so tudi štirje obravnavani, v skupnem znesku 2.690.281,91 EUR. V tej odločbi, v kateri je sicer naveden znesek, drugačen od tistega, ki so ga navedli grški organi tako v odgovoru na obrazloženo mnenje kot v odgovoru na pisna vprašanja Sodišča, pa niso opredeljeni razlogi, zaradi katerih je DCL razveljavila in nadomestila zadevne račune. Poleg tega je v uvodni izjavi 5 te odločbe navedeno, da se razveljavljeni računi nanašajo na najem prostorov starega atenskega letališča za obdobje, ki je kasnejše(34) od tistega, na katero se nanaša uvodna izjava 206 odločbe iz leta 2002 (1998–2001). Končno, ugotavljam, da so v dokaz, da je bilo plačilo zneska 605.072,63 EUR, ki ustreza novemu računu, izdanemu namesto prejšnjih štirih računov, predložena tri potrdila, od katerih je eno izdala DCL, in sicer 28. septembra 2007, dve pa davčni organi, pri čemer pa iz teh ni razvidno, kako je bil znesek poravnan. V teh okoliščinah Komisija upravičeno ugovarja, da te izjave niso ustrezen dokaz o dejanskem vračilu pomoči.

52.      Tožena vlada se je, drugič, sklicevala na odlok ministra za finance in gospodarstvo z dne 8. februarja 2005, ki so ga grške oblasti priložile k odgovoru na obrazloženo mnenje ter v katerem je bilo določeno, da se vzajemni dolgovi in terjatve družbe OA in DCL v skupni višini 1.073.371,93 EUR pobotajo. To pobotanje naj bi se nanašalo tudi na dolgove družbe OA zaradi neplačila treh računov v zvezi z najemnino, dolgovano letališčem, v skupnem znesku 349.081,73 EUR.(35) Vendar poleg dejstva, da iz preglednice iz točke 3.78 odgovora na obrazloženo mnenje izhaja, da se dva izmed zadevnih računov (računa št. 4082/01 in št. 227/02) nanašata na storitve, opravljene za družbo OA med januarjem in aprilom 2002 – to je v obdobju, kasnejšem glede na tisto, na katero se nanaša uvodna izjava 206 odločbe iz leta 2002 –, tožena vlada ni predložila nobenih informacij glede dolgov DCL do družbe OA, ki naj bi bili predmet pobotanja, pri čemer podatki o tem ne izhajajo niti iz ministrskega odloka, s katerim je bilo odločeno o pobotanju, niti iz izjav davčnega organa, predloženih Sodišču.

53.      Kot sem že navedel,(36) je Sodišče pojasnilo, da mora država članica, če vračila državne pomoči ne namerava izterjati v gotovini, temveč se odloči za uporabo drugačnega sistema, Komisiji predložiti vse informacije, ki bodo tej omogočile preveriti, ali je izbrano sredstvo ustrezno za izvršitev obveznosti izterjave. Komisija trdi, da ji v obravnavanem primeru informacije, ki jih je predložila Helenska republika, niso omogočile, da bi opredelila dolgove grške države do družbe OA, ki naj bi bili pobotani.

54.      Enako, kot je predlagala Komisija, tudi sam menim, da morajo biti v predloženi dokumentaciji, kadar se država članica odloči, da bo pomoč izterjala s pobotanjem, jasno opredeljeni tako lastnosti terjatev, ki jih ima prejemnik pomoči do države in ki so predmet pobota, kot zneski in obdobja, na katere se te terjatve nanašajo. Komisiji je torej treba zagotoviti te elemente, po potrebi tudi s predložitvijo zadevnih računov. Po mojem mnenju za dokaz, da je bilo vračilo pravilno izvršeno s pobotanjem – kot pravilno zatrjuje Komisija –, ne zadošča uradna izjava organov zadevne države, iz katere izhaja le, da so bili dolgovi družbe upravičenke do države, nastali zaradi dodelitve pomoči, pobotani.

55.      Kot navaja Komisija, informacije, ki jih je v obravnavanem primeru predložila grška vlada, niso zadostne, da bi lahko na njihovi podlagi preverila, ali je bil znesek 349.081,73 EUR, ki ustreza računom, navedenim zgoraj v točki 52, dejansko vrnjen.

56.      Nazadnje, strinjam se s Komisijo, ki meni, da dokumentacija, ki jo je predložila tožena vlada, ni zadostna, da bi jo lahko šteli za dokaz, da je bil izterjan znesek v višini 1.818.027 EUR, ki naj bi ga po zatrjevanjih tožene vlade družba OA poravnala junija 2006, s čimer naj bi bil vrnjen del elementa pomoči, obravnavanega v uvodni izjavi 206 odločbe iz leta 2002.

–       Izterjava zneska 176.082,18 EUR, ki ustreza računu DCL št. 3307/98

57.      Grška vlada v odgovoru na tožbo navaja, da je znašal preostanek še neporavnanega dolga družbe OA, nastalega zaradi neplačevanja najemnin letališčem – potem ko naj bi po zatrjevanjih že vrnila zgoraj obravnavani znesek v višini 1.818.027 EUR –, 654.692 EUR (176.082,18 EUR + 478.606,91 EUR). Od tega zneska naj bi bilo 31. avgusta 2007 že vrnjeno 176.082,18 EUR skupaj z obrestmi, to je skupno 352.808,78 EUR. V odgovor na pisno vprašanje, zastavljeno v skladu s členom 54a Poslovnika, je grška vlada pojasnila, da je bil ta znesek pobotan z zneski odškodnine, prisojene družbi OA z zgoraj navedeno arbitražno odločbo št. 57/2006. Glede dokaza o izpolnitvi obveznosti izterjave torej tudi v zvezi s tem zneskom veljajo ugotovitve iz točk 40 in 41 zgoraj.

–       Izterjava zneska 478.606,91 EUR, ki ustreza računu DCL št. 4175/99, izdanemu družbi Olympic Aviation

58.      Znesek, ki se nanaša na ta račun in skupaj z obrestmi znaša 933.289,41 EUR, naj bi bil poravnan 2. oktobra 2007 s pobotanjem vzajemnih dolgov in terjatev družbe OA in DCL. Grška vlada je kot dokazne elemente k odgovoru na tožbo priložila odlok grškega ministra za finance in gospodarstvo, v katerem je bilo določeno pobotanje, in dopis DCL družbi OA z dne 17. oktobra 2007, h kateremu je priložila še seznam podrobneje razčlenjenih zneskov, ki so bili predmet pobotanja. Iz tega seznama izhaja, da so se terjatve družbe OA do DCL nanašale na podporo, ki jo je navedena družba zagotavljala letalom direkcije med 1. januarjem 2004 in 31. julijem 2007. K odgovoru na tožbo sta priložena še dva dopisa DCL, naslovljena na družbo OA: v prvem, z dne 2. oktobra 2007, je navedeno, da so bili glede najemnin letališču, dolgovanih za obdobje 1998–2001, „vsi dolgovi družbe OA poravnani, razveljavljeni, pobotani ali predani davčnemu organu, pristojnemu za njihovo ugotovitev in izterjavo“; v drugem, z dne 19. oktobra 2007, je potrjeno, da je bil med dolgovi družbe OA, ki so bili pobotani na podlagi ministrskega odloka z dne 2. oktobra 2007, poravnan tudi obravnavani račun v znesku 478.606,91 EUR, in sicer skupaj s pripadajočimi obrestmi.

59.      Informacije, ki jih je grška vlada predložila glede vračila zadevnega zneska, zlasti tiste, ki so navedene v prilogi k dopisu DCL z dne 17. oktobra 2007, so bistveno podrobnejše in – v nasprotju s trditvami Komisije – omogočajo, da se z zadovoljivo jasnostjo opredelijo lastnosti, zneski in obdobja, na katere se nanašajo terjatve družbe OA do DCL, ki so bile upoštevane v okviru pobota.

–       Predlog glede izpolnitve obveznosti izterjave elementa pomoči iz uvodne izjave 206 obrazložitve odločbe iz leta 2002

60.      Na podlagi zgornje preučitve menim, da je bilo med presojo Sodišča o dejanskem stanju dokazano, da ni bila izpolnjena obveznost izterjave od družbe OA elementa pomoči iz uvodne izjave 206 odločbe iz leta 2002, pri katerem gre za stalno neplačevanje najemnin, dolgovanih letališčem od leta 1998 do leta 2001, v skupnem znesku 2,46 milijona EUR, razen kar zadeva znesek 176.082,18 EUR, ki ustreza računu DCL št. 3307/98, in znesek 478.606,91 EUR, ki ustreza računu DCL št. 4175/99, izdanemu za storitve družbi Olympic Aviation.

ii)    Izterjava dajatve, imenovane „spatosimo“

61.      V uvodni izjavi 208 odločbe iz leta 2002 je obravnavan element pomoči, pri katerem gre za dopuščanje družbi OA stalnega neplačevanja dajatve za posodobitev in razvoj letališč, imenovane „spatosimo“, od decembra 2000 do februarja 2002 in v marcu 1999, in sicer v skupni višini približno 60.999.156 EUR.

62.      Helenska republika v odgovoru na tožbo zatrjuje, da je Komisijo večkrat obvestila o tem, da je bil del te dajatve, dolgovane za obravnavano obdobje, poravnan pred sprejetjem odločbe iz leta 2002. Dokazila o delnemu plačilu tega dolga v skupnem znesku 22.806.158,87 EUR naj bi bila Komisiji predložena v prilogi k dopisu tedanjega generalnega sekretarja za promet z dne 26. junija 2003; pomembni odlomki iz tega dopisa in njegove priloge so bili predloženi Sodišču. Kot je ugotovila Komisija, obsegajo dokazila o zadevnem plačilu, prvič, več računov družbe OA, pri čemer pa v ustreznem polju teh obrazcev ni žiga banke, ki naj bi prejela plačilo (Trapeza tis Ellados), in drugič, potrdilo o prenosih sredstev z računa družbe OA, ki pa ni čitljivo. Glede na te okoliščine soglašam s tožnico, da predložena dokumentacija ni ustrezno dokazilo o tem, da so bili zadevni zneski dejansko nakazani.

63.      Glede dopisa DCL družbi OA z dne 2. oktobra 2007, priloženega k odgovoru na tožbo, v katerem je potrjeno, da je družba OA 24. septembra 1999 in 29. junija 2001 nakazala znesek v skupni višini 22.806.158,87 EUR ter s tem poravnala dajatev „spatosimo“ za marec 1999 ter za obdobje od decembra 2000 do maja 2001, menim, da – glede na to, da izjava ni podprta z dokazili – na njegovi podlagi ni mogoče z gotovostjo dokazati, da je bilo plačilo izvedeno. Enako po mojem mnenju velja tudi glede potrdila o davčnem položaju družbe OA, priloženega k dupliki, iz katerega izhaja, da 29. januarja 2008 družba ni imela nobenega dolga do države, ki bi že zapadel v plačilo.

64.      V zvezi s preostalim zneskom 38.192.997 EUR, ki ga je družba še dolgovala zaradi neplačevanja dajatve „spatosimo“, potem ko je bil poravnan zgoraj navedeni znesek 22.806.158,87 EUR, je grška vlada v odgovoru na pisna vprašanja, postavljena v skladu s členom 54a Poslovnika, pojasnila, da je bil ta, skupaj z obrestmi, nastalimi do 31. avgusta 2007, pobotan z zneski odškodnin, ki jih je družbi dolgovala država na podlagi zgoraj navedene arbitražne odločbe št. 57/2006. Glede dokaza o izpolnitvi obveznosti izterjave, torej tudi v zvezi s tem zneskom, veljajo ugotovitve iz točk 40 in 41 zgoraj.

c)      Predlog glede izpolnitve obveznosti izterjave pomoči iz člena 2 odločbe iz leta 2002

65.      Na podlagi zgornje preučitve menim, da je dokazano, da je neizpolnitev obveznosti, naložene Helenski republiki na podlagi povezanih določb členov 2 in 3 odločbe iz leta 2002, trajala do presoje dejanskega stanja s strani Sodišča, in sicer v zvezi z: (i) izterjavo elementa pomoči iz točke 206 odločbe iz leta 2002 od družbe OA, pri katerem gre za stalno neplačevanje najemnin letališčem, dolgovanih od leta 1998 do leta 2001, v skupnem znesku 2,46 milijona EUR, razen kar zadeva znesek 176.082,18 EUR, ki ustreza računu DCL št. 3307/98, in znesek 478.606,91 EUR, ki ustreza računu DCL št. 4175/99, za storitve opravljene za družbo Olympic Aviation, ter (ii) izterjavo od družbe OA elementa pomoči iz uvodne izjave 208 odločbe iz leta 2002, pri katerem gre za stalno neplačevanje dajatve, imenovane „spatosimo“, v skupnem znesku 60.999.156 EUR, razen kar zadeva znesek v višini 38.192.997 EUR.

B –    Denarni sankciji

66.      Komisija je leta 2005 sprejela novo sporočilo o izvajanju člena 228 ES (v nadaljevanju: sporočilo iz leta 2005).(37) V točki 10 tega sporočila je pojasnila, da bo, ker je treba preprečiti možnost, da pozne zakonske ureditve držav članic ne pripeljejo do nobene kazni, zaradi česar se te ne preprečujejo učinkovito, spremenila prakso, ki ji je sledila v skladu s svojima predhodnima sporočiloma,(38) in da bo odslej v svojih tožbah, vloženih na podlagi člena 228 ES, predlagala tako denarno kazen kot plačilo pavšalnega zneska. Ob upoštevanju tega pristopa Komisija v obravnavanem primeru Sodišču predlaga, naj Helenski republiki naloži obe denarni sankciji.

1.      Denarna kazen

a)      Trditve strank

67.      Komisija meni, da je denarna kazen 53.611 EUR za vsak dan zamude izvršitve sodbe iz leta 2005 od razglasitve sodbe v tem postopku sorazmerna z resnostjo in s trajanjem očitane kršitve ter da upošteva potrebo, da se zagotovi prisilni in odvračilni učinek sankcije. Skladno s postopkom za izračun, opredeljenim v točki 14 sporočila iz leta 2005, je bil znesek denarne kazni določen tako, da je bila enotna pavšalna osnova v višini 600 EUR na dan pomnožena s količnikom resnosti in količnikom trajanja, dobljeni rezultat pa je bil pomnožen s faktorjem „n“, določenim ob upoštevanju plačilne zmožnosti tožene države članice, izračunane na podlagi njenega bruto domačega proizvoda in števila glasov, ki jih ima v Svetu, pri čemer znaša za Grčijo ta faktor 4,38. V zvezi z resnostjo kršitve je Komisija uporabila količnik 12 – v okviru razpona od 1 do 20 –, in sicer ob upoštevanju pomena določbe Skupnosti, ki je bila kršena, ter posledic te kršitve za splošne in posamezne interese. Glede trajanja kršitev je Komisija upoštevala 17-mesečno obdobje, ki je preteklo od datuma sodbe iz leta 2005 (12. maj 2005) do datuma njene odločitve, da bo zadevo predložila Sodišču (18. oktober 2006), zato je v skladu s točko 17 sporočila iz leta 2005 uporabila količnik 1,7. Kljub temu pa je Komisija Sodišču prepustila možnost, da določi ustrezno višji količnik, ob upoštevanju obdobja, ki bo preteklo od odločitve institucije, da zadevo predloži Sodišču, do njegove presoje dejanskega stanja.

68.      Helenska republika predvsem trdi, da je treba zahtevek Komisije, naj se ji naloži plačilo denarne kazni, zavrniti, saj ni več pomemben, ker je bila sodba iz leta 2005 v celoti izvršena. Podredno pa predlaga, naj se ugotovi, da znesek, ki ga je določila Komisija, ni sorazmeren in da ga je treba znižati ob upoštevanju treh dejavnikov. Prvič, do izvršitve sodbe iz leta 2005 naj bi prišlo v kratkem, in sicer kljub nesodelovanju Komisije in nejasnostim v zvezi z določenimi vidiki odločbe iz leta 2002. Drugič, Sodišče prve stopnje je navedeno odločbo delno razglasilo za nično, posledično pa Grčiji ni mogoče očitati nobene neizpolnitve v zvezi z elementi pomoči, povezanimi z deli odločbe, ki so bili razglašeni za nične. Tretjič, količnik resnosti, ki ga je opredelila Komisija, naj ne bi bil sorazmeren, in sicer glede na količnike, uporabljene v drugih primerih, čeprav je zadevna kršitev resnejša, ter glede na konkretne posledice, ki jih je imela kršitev za splošne in posamezne interese. Grška vlada v zvezi s tem med drugim navaja, da je družba OA prenehala z vsemi dejavnostmi letalskih prevozov in da zato zamuda pri izterjavi zadevnih pomoči ni vplivala na nadaljnje izkrivljanje konkurence na področju letalskih prevozov.

b)      Presoja

69.      V skladu z ustaljeno sodno prakso je morebitna naložitev denarne kazni na podlagi člena 228 ES, katere prisilno naravo je Sodišče v zvezi z zadevno neizpolnitvijo večkrat poudarilo,(39) načeloma upravičena le, če se neizpolnitev zaradi neizvršitve predhodne sodbe Sodišča nadaljuje.(40) Glede na to, da na podlagi zgoraj predstavljene preučitve Sodišču predlagam, naj ugotovi, da neizpolnitev, očitana v okviru tega postopka, še traja, je treba po mojem mnenju sprejeti predlog Komisije, naj se toženi državi članici naloži plačilo kazni.

70.      Znesek denarne kazni, ki ga predlaga Komisija, je rezultat uporabe računskega postopka, opredeljenega v njenem sporočilu iz leta 2005. V zvezi s tem je Sodišče večkrat poudarilo, da smernice, kot so te, ki so vsebovane v sporočilih Komisije, za Sodišče niso zavezujoče, temveč prispevajo k zagotovitvi preglednosti, predvidljivosti in pravne varnosti postopka, ki ga vodi ta institucija.(41) Predlogi, ki jih Komisija oblikuje na podlagi teh smernic, so torej za Sodišče le uporabno izhodišče.(42)

71.      Ker je namen kazni na državo članico, ki ne izpolni obveznosti izvršitve sodbe o ugotovitvi neizpolnitve, izvesti ekonomski pritisk, ki naj jo spodbudi k temu, da ugotovljeno neizpolnitev odpravi, mora biti njen znesek določen glede na stopnjo prepričljivosti, ki je potrebna, da država spremeni svoje ravnanje.(43) Sodišče pa ima v okviru svoje proste presoje nalogo, da navedeni znesek določi v taki višini, da je ta, prvič, primerna okoliščinam, ter drugič, sorazmerna z ugotovljeno kršitvijo in plačilno sposobnostjo zadevne države članice.(44) S tega stališča so po mnenju Sodišča temeljna merila, ki jih je treba načeloma upoštevati za zagotovitev prisilne narave denarne kazni za enotno in učinkovito uporabo prava Skupnosti, stopnja resnosti kršitve, njeno trajanje in plačilna sposobnost zadevne države članice.(45) Ta merila se torej ne razlikujejo bistveno od tistih, ki jih je upoštevala Komisija v svojih sporočilih o uporabi člena 228 ES.(46)

72.      V obravnavanem primeru se glede, prvič, resnosti kršitve strinjam s Komisijo, da je uporaba visokega količnika načeloma upravičena, saj so določbe Pogodbe s področja državnih pomoči, katerih cilj je vzpostaviti ureditev, ki naj preprečuje izkrivljanje konkurence na skupnem trgu, osrednjega pomena; obveznost vračila pomoči, ki niso združljive s skupnim trgom, je logična posledica prepovedi, določenih v teh predpisih. Poleg tega naj spomnim, da je Komisija po sprejetju odločbe iz leta 2002 ugotovila, da so bile družbi OA dodeljene nove pomoči (odločba iz leta 2005), in da je Sodišče leta 2008 ugotovilo, da Grčija tudi glede teh pomoči ni izpolnila obveznosti izterjave.

73.      Vendar je treba po mojem mnenju pri opredelitvi količnika, ki ga je treba uporabiti v obravnavanem primeru, upoštevati tudi naslednje dejavnike, povezane z naravo kršitve, ki prispevajo k omilitvi resnosti. Predvsem je treba upoštevati okoliščino, da je znesek, v zvezi s katerim še obstaja in še ni bila izpolnjena obveznost izterjave, bistveno nižji od tistega, ki ga je določila Komisija v okviru svoje presoje o resnosti kršitve.(47) V ta namen je treba upoštevati ne le to, da je Sodišče prve stopnje po vložitvi zadevne tožbe odločbo iz leta 2002 deloma razglasilo za nično, temveč tudi, prvič, okoliščino, da je Komisija sprva državi članici očitala tudi, da ni izterjala elementa pomoči iz točke 209 navedene odločbe, in drugič – če sledimo presoji, ki jo predlagam –, elemente očitane kršitve, katerih trajanja Komisija ni dokazala.

74.      Poleg tega je treba glede posledic opustitve izvršitve sodbe iz leta 2005 za splošne in posamezne interese opozoriti, da iz spisa ne izhaja, da bi Komisija ob upoštevanju teh posledic v okviru preučitve resnosti kršitve posebej preverila vpliv, ki ga je imel prenos dejavnosti letalskih prevozov z družbe OA na družbo NOA decembra 2003. Res je sicer, da bi lahko zaradi tega prišlo tudi do prenosa pomoči, ki jih je prejela družba OA, na novo in dejavno družbo ter do ohranjanja izkrivljanja konkurence na trgu letalskih prevozov, vendar se je Komisija v tem postopku omejila le na trditev, navedeno z vso gotovostjo, da je do takšnega prenosa prišlo.(48) V teh okoliščinah je težko v celoti preučiti vpliv trajanja zadevne kršitve na gospodarske subjekte, dejavne na navedenem trgu.(49) Kljub temu pa je treba spomniti, da je Sodišče v sodbi iz leta 2005 ugotovilo, da je obravnavani prenos „oviral[…] dejansko izvršitev odločbe [iz leta 2002] in izterjavo pomoči, s katero je Grčija podpirala gospodarsko dejavnost […] družbe [OA]“, ter da je bil „[z]ato […] cilj navedene odločbe, da se v sektorju civilnega letalstva vzpostavi neizkrivljen konkurenčni položaj, resno ogrožen“.(50)

75.      Nazadnje, zdi se mi, da argumenta Helenske republike glede nesodelovanja Komisije v fazi izvrševanja obveznosti izterjave ni mogoče sprejeti. Čeprav iz nekaterih elementov iz spisa izhaja, da je bila komunikacija med državo članico in institucijo, ki je v tem postopku tožnica, otežena, menim, da nobeni od njiju ni mogoče očitati ravnanja, ki bi bilo dejansko v nasprotju z obveznostjo lojalnega sodelovanja, določeno v členu 10 ES, in bi upravičevalo uporabo – glede na stališče – oteževalne ali olajševalne okoliščine.

76.      Na podlagi zgornjih ugotovitev menim, da je vrednost 12 količnika resnosti (v razponu od 1 do 20), ki ga je predlagala Komisija, v obravnavanem primeru pretirana. Po mojem mnenju bi bila glede na stopnjo resnosti zadevne kršitve primernejša vrednost 3.

77.      Drugič, v zvezi s trajanjem kršitve je treba spomniti, da je bilo v sodni praksi že pojasnjeno, da mora biti količnik trajanja določen „ob upoštevanju trenutka, v katerem Sodišče obravnava dejansko stanje, in ne glede na trenutek, v katerem se je nanj obrnila Komisija, saj pooblastilo za presojo Sodišča ni omejeno z lestvico od 1 do 3, ki jo predlaga Komisija“.(51) V obravnavanem primeru je od datuma razglasitve sodbe iz leta 2005 preteklo več kot tri leta in pol.(52) Sodišče je pred kratkim, ko je obravnavalo enako dolgo časovno obdobje, ugotovilo, da je glede na trajanje kršitve primernejši količnik 2.(53) Menim, da bi bilo tudi v obravnavanem primeru primerno uporabiti tako vrednost količnika.

78.      Nazadnje, glede plačilne sposobnosti zadevne države članice je Sodišče priznalo, da je način izračuna, ki ga je v svojih sporočilih predlagala Komisija, primeren, saj „izraža[…] sposobnost[…] plačila te države članice, vse ob ohranitvi razumnih razlik med različnimi državami članicami“.(54) Količnik, ki je določen za Grčijo v sporočilu iz leta 2005 in za katerega menim, da ga je primerno uporabiti v obravnavanem primeru, je 4,38.

79.      Če torej pomnožimo osnovni znesek 600 EUR s predlaganimi količniki, to je s količnikom 3, določenim glede na resnost kršitve, s količnikom 2, določenim v zvezi s trajanjem, in s količnikom 4,38, opredeljenim glede na plačilno sposobnost zadevne države članice, dobimo znesek 15.768 EUR za vsak dan zamude. Ta znesek se mi zdi ob upoštevanju prisilnega namena denarne kazni primeren.

2.      Pavšalni znesek

a)      Trditve strank

80.      Komisija predlaga, naj se višina pavšalnega zneska izračuna tako, da se dnevni znesek 200 EUR pomnoži s količnikoma 12 (resnost kršitve) in 4,38 (plačilna sposobnost države članice), ki ju je predlagala že za izračun denarne kazni. Znesek 10.512 EUR na dan, ki izhaja iz tega izračuna, je treba po mnenju Komisije uporabiti za čas od datuma razglasitve sodbe iz leta 2005 do datuma izdaje sodbe v tem postopku.

81.      Helenska republika predvsem trdi, da se ji ne bi smelo naložiti nobenega pavšalnega zneska, saj je zagotovila hitro in popolno izvršitev sodbe iz leta 2005. Podredno – če bi Sodišče odločilo, da do te izvršitve ni prišlo – pa tožena država članica meni, da je treba možnost morebitnega seštevanja denarnih sankcij, določenih v členu 228 ES, izključiti, saj obe kazni zasledujeta isti cilj. Helenska republika poudarja, da je Sodišče hkrati uporabilo denarno kazen in pavšalni znesek le v enem primeru, za katerega so bile značilne posebne okoliščine, zlasti v zvezi s trajanjem kršitve. Nazadnje, grška vlada trdi, da znesek, ki ga predlaga Komisija, ni sorazmeren. Trditve, na katere se pri tem opira, so v bistvu enake kot tiste, ki jih je uporabila za izpodbijanje višine zneska denarne kazni.

b)      Presoja

82.      Stališču, ki ga zlasti zagovarja Helenska republika, v skladu s katerim ni mogoče naložiti nobene kazni iz člena 228 ES, če ni ugotovljena neizpolnitev, nasprotuje pred kratkim izdana sodba Sodišča, s katero je bilo toženi državi članici naloženo plačilo pavšalnega zneska, čeprav je bila predhodna sodba, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev, na dan razglasitve nove sodbe pravilno in v celoti izvršena.(55) Iz tega izhaja, da navedena ugotovitev, čeprav bi Sodišče, drugače, kot predlagam, ugotovilo, da je Helenska republika v celoti izvršila sodbo iz leta 2005, ne bi zadoščala za sklep, da ji ni mogoče naložiti plačila pavšalnega zneska.

83.      Glede argumentov, ki jih država članica predlaga podredno, menim, da moramo predvsem zavrniti stališče, da je treba izključiti možnost seštevanja kazni, določenih v členu 228 ES, ker ti zasledujeta iste cilje. Čeprav ne bi upoštevali okoliščine, da je Sodišče denarno kazen in pavšalni znesek že uporabilo hkrati, se s tem stališčem ne bi mogli strinjati, in sicer zlasti ob upoštevanju sodbe, navedene v zgornji točki. Sodišče je namreč v tej sodbi, s katero je potrdilo usmeritev, ki je že izhajala iz predhodne sodne prakse, ti sankciji jasno ločilo glede na njuno vlogo in razloge uporabe. Namen denarne kazni je predvsem „spodbuditev države članice, da v najkrajšem mogočem roku izpolni obveznost, ki bi ob neobstoju takega ukrepa ostala neizpolnjena“,(56) zato je razlog za njeno uporabo trajanje kršitve. Cilj pavšalnega zneska pa je kaznovati neizpolnitev zaradi posledic, ki jih je povzročila s svojim trajanjem, in preprečiti ponovitev enakih kršitev: zato se lahko ta kazen nanaša tudi na kršitev, ki je prenehala, preden se je postopek končal. Glede na njuno vlogo torej morebitnega seštevanja teh dveh sankcij načeloma ni mogoče izključiti, čeprav je končni cilj, ki se ga želi doseči z njuno naložitvijo, isti, to je zagotoviti, da države članice učinkovito uporabijo pravo Skupnosti.(57)

84.      Poleg tega naj opozorim, da je Sodišče, preden je prvič hkrati uporabilo denarno kazen in pavšalni znesek, pojasnilo, da je njegova naloga, „da v vsaki zadevi glede na okoliščine primera, o katerem odloča, ter glede na stopnjo prepričevanja in odvračanja, ki se mu zdi potrebna, določi primerne denarne sankcije, da se zagotovi kar najhitrejša izvršitev sodbe, s katero je bila predhodno ugotovljena neizpolnitev obveznosti, ter da se preprečijo ponovne podobne kršitve prava Skupnosti“.(58) Sodišče torej odloči o uporabi ene ali druge sankcije oziroma, morda, o skupni uporabi obeh le na podlagi okoliščin konkretnega primera ter zahtevane stopnje prepričevanja in odvračanja, ne da bi ga pri izbiri med mogočimi ukrepi, ki jih ima na voljo, omejevala posebna stopnja resnosti ali trajanja kršitve. Skupna uporaba denarne kazni in pavšalnega zneska bi bila še posebej primerna, če bi bila pozna izvršitev sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, le delna, tako da bi bila denarna kazen odmerjena ob upoštevanju tistih vidikov neizpolnitve, ki bi še trajali. V teh okoliščinah bi hkratna naložitev plačila pavšalnega zneska omogočala, da se državo članico kaznuje tudi zaradi ravnanj, opredeljenih kot kršitev, ki so medtem prenehala.

85.      Ob upoštevanju tega naj spomnim, da v skladu z razlago Sodišča naložitev pavšalnega zneska ni samodejna, kot je predlagala Komisija v sporočilu iz leta 2005, temveč mora „v vsakem posameznem primeru temeljiti na upoštevanju vseh bistvenih elementov, ki se nanašajo na značilnosti ugotovljene neizpolnitve in na ravnanje države članice, na katero se nanaša postopek, ki se je začel na podlagi člena 228“.(59) V zvezi s tem ugotavljam, da je Sodišče v zgoraj navedeni sodbi Komisija proti Franciji dalo poseben pomen okoliščini, da je bilo zoper toženo državo članico že izdanih več sodb na podlagi člena 226 ES, s katerimi je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti na istem področju, na katero se je nanašala zadevna kršitev.(60)

86.      Na podlagi zgoraj navedenih meril menim, da je naložitev plačila pavšalnega zneska v obravnavanem primeru upravičena predvsem na podlagi ugotovitev glede resnosti zadevne kršitve, predstavljenih zgoraj v točki 72, to je na podlagi pomena določb, ki so bile kršene, in okoliščine, da je bila Helenski republiki že dvakrat očitana neizpolnitev zaradi opustitve izterjave pomoči, dodeljenih istemu upravičencu, za katere je bilo ugotovljeno, da niso združljive s skupnim trgom.

87.      V zvezi s trajanjem kršitve od razglasitve sodbe iz leta 2005 je treba upoštevati, da so bili ukrepi za izvršitev, s katerimi naj bi bilo po trditvah grških organov zagotovljeno dejansko vračilo dela zadevnih pomoči, sprejeti šele med avgustom in oktobrom 2007 ter da določeni elementi kršitve trajajo že več kot tri leta in pol od izreka navedene sodbe. Iz preučitve spisa po mojem mnenju ne izhajajo razlogi, ki bi lahko upravičili to zamudo, zlasti glede na to, da se večina ukrepov, o katerih je bila obveščena Komisija med predhodnim postopkom, ni pomembno razlikovala od ukrepov, ki jih je tožena država članica sprejela že pred izdajo sodbe iz leta 2005 in za katere je Sodišče presodilo, da ne zadoščajo za zagotovitev dejanskega vračila pomoči. Glede težav, povezanih z notranjo ureditvijo, na katere naj bi Helenska republika naletela pri izpolnjevanju svojih obveznosti, je treba opozoriti, prvič, da se država članica ne more sklicevati na določbe, prakse ali položaje svojega pravnega reda, da bi upravičila nespoštovanje obveznosti, ki jih nalaga pravo Skupnosti,(61) in drugič, da mora biti na podlagi ustaljene sodne prakse za uporabo nacionalnih postopkov za izterjavo pomoči, za katere je ugotovljeno, da niso združljive s skupnim trgom, v skladu s členom 14(3) Uredbe št. 659/1999 izpolnjen pogoj, da ti postopki omogočajo takojšnjo in učinkovito izvršitev odločbe Komisije.(62) Poleg tega, kot ugotavlja Komisija, je Sodišče že razložilo, da nacionalni postopek, ki predvideva odložilni učinek pravnih sredstev, vloženih zoper naloge za izterjavo, izdane za vračilo pomoči, ne omogoča „takojšnje in učinkovite“ izvršitve odločbe, s katero je bilo naloženo vračilo, ter torej ne izpolnjuje pogojev, določenih v zgoraj navedenem členu Uredbe št. 659/1999.(63)

88.      Menim, da je treba pri opredelitvi višine pavšalnega zneska upoštevati tudi ugotovitve, navedene zgoraj v točkah 73 in 74, in sicer glede znižanja sprva določenega skupnega zneska pomoči, ki jih je treba vrniti, in glede presoje posledic, nastalih zaradi trajanja kršitve.

89.      Ob upoštevanju zgoraj navedenega menim, da bi bila naložitev plačila pavšalnega zneska v višini 2 milijonov EUR glede na okoliščine obravnavanega primera pravilna.

3.      Stroški

90.      V skladu s členom 69(2) Poslovnika Sodišča se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker je Komisija predlagala, naj se Helenski republiki naloži plačilo stroškov, in ker je bilo ugotovljeno, da ta ni izpolnila obveznosti, se ji naloži plačilo stroškov.

V –    Predlog

91.      Iz zgoraj navedenih razlogov Sodišču predlagam, naj v tem postopku odloči:

1. Helenska republika, s tem da v roku, določenem v obrazloženem mnenju, ni sprejela vseh ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe z dne 12. maja 2005 v zadevi Komisija proti Grčiji (C‑415/03) v zvezi z neizterjavo pomoči, za katere je bilo ugotovljeno, da niso zakonite in združljive s skupnim trgom – razen tistih, ki se nanašajo na prispevke za nacionalni organ socialne varnosti –, v skladu s členom 3 Odločbe Komisije 2003/372/ES z dne 11. decembra 2002 o pomoči, ki jo je Grčija dodelila družbi Olympic Airways, ter s tem da, kakor koli, o teh ukrepih ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 228(1) ES.

2. Helenski republiki se naloži, da mora Komisiji Evropskih skupnosti na račun „Lastna sredstva Evropske skupnosti“ plačati denarno kazen 15.768 EUR za vsak dan zamude pri sprejetju in/ali obvestilu Komisije o ukrepih, potrebnih za uskladitev z navedeno sodbo Komisija proti Grčiji, od razglasitve te sodbe do izvršitve navedene sodbe Komisija proti Grčiji.

3. Helenski republiki se naloži, da mora Komisiji Evropskih skupnosti na račun „Lastna sredstva Evropske skupnosti“ plačati pavšalni znesek 2 milijona EUR.

4. Helenski republiki se naloži plačilo stroškov.

1 – Jezik izvirnika: italijanščina.

2 – Sodba v zadevi Komisija proti Grčiji (C‑415/03, ZOdl., str. I‑3875).

3 – 2003/372/ES (UL L 132, str. 1).

4 – Odločba 94/696/EGS z dne 7. oktobra 1994 o pomoči, ki jo je Grčija dodelila družbi Olympic Airways (UL L 273, str. 22).

5 – UL L 128, str. 1.

6 –      Kar ustreza drugemu delu operacije dokapitalizacije, odobrene leta 1998.

7 – Odločba C(2005)2706 o državnih pomočeh, ki jih je Grčija dodelila družbama Olympic Airways in Olympic Airlines.

8 – Gre za postopke v zadevah Komisija proti Grčiji (T‑415/05), Olympic Airlines proti Komisiji (T‑416/05) in Olympic Airways proti Komisiji (T‑423/05), ki še niso končani.

9 – Sodba v zadevi Komisija proti Grčiji (C‑419/06, še neobjavljena v ZOdl.).

10 – Točki 33 in 34.

11 – Točka 35.

12 – Točka 39.

13 – Točka 41.

14 – Točka 44.

15 – Helenska republika trdi, da je bil za sklenitev pogodbe o prodaji družbe NOA, v skladu z „Memorandum of understanding“, ki sta ga podpisala Grčija in Olympic Investors/York Capital 5. avgusta 2005 ter je bil predložen Komisiji, določen pogoj, in sicer opredelitev zneska pomoči, za katere je bilo z odločbo iz leta 2005 ugotovljeno, da niso združljive s skupnim trgom, in da so pogajanja propadla prav zaradi nesodelovanja Komisije v zvezi s tem vprašanjem.

16 – Po trditvah Helenske republike naj bi njeno stalno predstavništvo prejelo obrazloženo mnenje 14. aprila 2006.

17 – Glej sodbi z dne 12. julija 2005 v zadevi Komisija proti Franciji (C‑304/02, ZOdl., str. I‑6263, točka 30) in z dne 14. marca 2006 v zadevi Komisija proti Franciji (C‑177/04, ZOdl., str. I‑2461, točka 20).

18 – Zgoraj v opombi 17 navedeni sodbi Komisija proti Franciji z dne 12. julija 2005, točka 31, in Komisija proti Franciji z dne 14. marca 2006, točka 21.

19 – Sodba z dne 12. decembra 2002 v zadevi Komisija proti Nemčiji (C‑209/00, Recueil, str. I‑11695, točka 32). Glej tudi sodbe z dne 20. marca 1997 v zadevi Alcan Deutschland (C‑24/95, Recueil, str. I-1591, točka 24); z dne 21. marca 1990 v zadevi Belgija proti Komisiji (C‑142/87, Recueil, str. I-959, točka 61) in z dne 20. septembra 1990 v zadevi Komisija proti Nemčiji (C‑5/89, Recueil, str. I-3437, točka 12).

20 – UL L 83, str. 1.

21 – Zgoraj v opombi 19 navedena sodba Komisija proti Nemčiji z dne 12. decembra 2002, točka 34.

22 – Sodba z dne 4. julija 2000 v zadevi Komisija proti Grčiji (C‑387/97, Recueil, str. I‑5047, točka 73).

23 – Glej v tem smislu sodbi z dne 22. septembra 1988 v zadevi Komisija proti Grčiji (272/86, Recueil, str. 4875, točka 21) in z dne 9. novembra 1999 v zadevi Komisija proti Italiji (C‑365/97, Recueil, str. I‑7773, točke od 84 do 87) ter zgoraj v opombi 17 navedeno sodbo Komisija proti Franciji z dne 12. julija 2005, točka 56.

24 – Sodba z dne 25. maja 1982 v zadevi komisija proti Nizozemski (96/81, Recueil, str. 1791, točka 7).

25 – Zgoraj v opombi 21 navedena sodba Komisija proti Franciji z dne 12 decembra 2002, točke od 40 do 44.

26 – Natančneje, gre za 41.085.840 EUR glavnice in 32.277.267 EUR obresti na 31. avgust 2007.

27 – Treba je spomniti, da je bila tožba, ki je predmet arbitražne odločbe, vložena 20. marca 2006 in da Helenska republika trdi, da je o vložitvi te tožbe takoj obvestila Komisijo. Arbitražne odločbe naj bi bile predmet obvestila Komisiji, poslanega 20. januarja 2008.

28 – 2007/2666/ES.

29 – Poleg tega iz spisa ne izhaja, da bi bile zadevne arbitražne odločbe formalno predložene v okviru navedenega postopka, kar bi vplivalo na zaustavitev plačil, dolgovanih za izvršitev teh odločb, in niti, da bi Komisija izdala poziv za zaustavitev v tem smislu, pri čemer bi bilo v tem primeru morda mogoče trditi, da družba OA ni mogla izterjati zneskov, ki so ji bili prisojeni, in da zato pogoji, potrebni za izvedbo pobotanja, niso bili izpolnjeni.

30 – Sodba v zadevi Olympiaki Aeroporia Ypiresies proti Komisiji (T‑68/03, ZOdl., str. II‑2911).

31 – Točki 1 in 2 izreka.

32 – Moj poudarek.

33 – Uvodne izjave od 151 do 153 spadajo v del odločbe, ki je namenjen opisu novih nezakonitih pomoči (točka 5.2), dodeljenih s tem, da je „Grčija dopuščala neplačevanje ali plačevanje z zamudo ali kakršno koli drugo ugodno obravnavanje na podlagi grškega davčnega in gospodarskega prava“ (točka 5.2.2). Uvodna izjava 209 pa spada v tisti del odločbe, ki se nanaša na preučitev pomoči (točka 6) in ki je naslovljen „Nova domnevna pomoč v zvezi z dopuščanjem neplačevanja dolgovanih zneskov ali kakšnega koli drugega prednostnega obravnavanja na podlagi grškega davčnega in gospodarskega prava“ (točka 6.2.1.2). V tem smislu glej tudi zgoraj v opombi 30 navedeno sodbo Olympiaki Aeroporia Ypiresies proti Komisiji. Spomnim naj, da je začelo mednarodno letališče v Atenah obratovati 28. marca 2001; zadevne pristojbine se torej ne morejo nanašati na to letališče.

34 – Med aprilom 2001 in septembrom 2003.

35 – Gre za račune št. 3513/01 v znesku 116.833,81 EUR, št. 4082/01 v znesku 116.123,96 EUR in št. 227/02 v znesku 116.123,96 EUR.

36 – Glej zgoraj točko 32.

37 – Sporočilo Komisije z dne 13. decembra 2005 – Izvajanje člena 228 Pogodbe ES, SEC(2005)1658.

38 – Prvo iz leta 1996 in drugo iz leta 1997.

39 – Glej zlasti zgoraj v opombi 22 navedeno sodbo Komisija proti Grčiji z dne 4. julija 2000, točki 90 in 92, ter nazadnje izdano sodbo v tem smislu z dne 9. decembra 2008 v zadevi Komisija proti Franciji (C-121/07, ZOdl., str. I‑0000, točka 27).

40 – V tem smislu glej zlasti sodbo z dne 18. julija 2006 v zadevi Komisija proti Italiji (C‑119/04, ZOdl., str. I‑6885, točki 45 in 46) ter zgoraj v opombi 39 navedeno sodbo Komisija proti Franciji z dne 9. decembra 2008, točka 27.

41 – Glej v tem smislu zgoraj v opombi 17 navedeni sodbi Komisija proti Franciji z dne 12. julija 2005, točka 85, in Komisija proti Franciji z dne 14. marca 2006, točka 70.

42 – Glej zgoraj v opombi 22 navedeno sodbo Komisija proti Grčiji z dne 4. julija 2002, točka 89.

43 – Glej v tem smislu zgoraj v opombi 17 navedeni sodbi Komisija proti Franciji z dne 12. julija 2005, točka 91, ter Komisija proti Franciji z dne 14. marca 2006, točki 59 in 60.

44 – Glej zgoraj v opombi 17 navedeni sodbi Komisija proti Franciji z dne 12. julija 2005, točka 103, in Komisija proti Franciji z dne 14. marca 2006, točka 61.

45 – Glej sodbo z dne 10. januarja 2008 v zadevi Komisija proti Portugalski (C‑70/06, ZOdl., str. I‑1, točka 39).

46 – Glej zgoraj v opombi 17 navedeni sodbi Komisija proti Franciji z dne 12. julija 2005, točka 104, in Komisija proti Franciji z dne 14. marca 2006, točka 62.

47 – V zvezi s tem se ne strinjam s Komisijo, ki trdi, da višina pomoči, ki jih je treba vrniti, ne vpliva na stopnjo resnosti kršitve. Po eni strani namreč prav iz tožbe izhaja, da je Komisija upoštevala ta znesek pri opredelitvi količnika resnosti, in sicer zlasti pri presoji vpliva kršitve na splošne in posamezne interese, po drugi strani pa so v točki 16.4 navedenega sporočila Komisije iz leta 2005 „finančn[i] znesk[i], povezan[i]e s kršitvijo,“ izrecno navedeni med elementi, ki so bili našteti kot primeri in jih bo ta institucija upoštevala, kadar bo po posameznih zadevah ocenjevala učinke kršitev na splošne in posamezne interese.

48 – Spomnim naj, da je Komisija v odločbi iz leta 2005 sklenila, da je družba NOA nasledila družbo OA vsaj glede vračila državnih pomoči pred odcepitvijo. Družba NOA ta sklep izpodbija s tožbo zoper navedeno odločbo, ki je predmet postopka T-416/05, ki še poteka pred Sodiščem prve stopnje.

49 – V zvezi s tem se mi ne zdi upoštevno sklicevanje, vsebovano v repliki, na okoliščino, da družba OA še naprej opravlja dejavnosti storitev na ozemlju, ki so bila prav tako predmet liberalizacije. Zdi se, da želi Komisija s tem predlagati, ne da bi predložila dokaze, da je podano trajanje morebitnega učinka izkrivljanja konkurence na trgu, drugačnem od civilnega letalstva, vendar bi bilo treba v tem primeru dokazati tudi, da prednost, ki izhaja iz pomoči, dodeljenih družbi OA, ni bila v celoti prenesena na družbo NOA.

50 – Točka 34.

51 – Glej zgoraj v opombi 17 navedeno sodbo Komisija proti Franciji z dne 14. marca 2006, točka 71, in zgoraj v opombi 45 navedeno sodbo Komisija proti Portugalski z dne 10. januarja 2008, točka 44. Sodišče ni podrobneje pojasnilo, kateri datum je treba upoštevati pri opredelitvi „trenutka, v katerem Sodišče obravnava dejansko stanje“; vendar iz sodbe Komisija proti Portugalski z dne 10. januarja 2008 izhaja, da ne gre za datum obravnave. Zaradi jasnosti in preglednosti se mi zdi primerneje, če ta datum sovpada z datumom sodbe in ne z datumom razprave, ki ni javna.

52 – V sodni praksi je jasno navedeno, da se za izračun trajanja kršitve kot začetek tega obdobja upošteva dan razglasitve sodbe, s katero je bilo prvič ugotovljena neizpolnitev obveznosti (zgoraj v opombi 45 navedena sodba Komisija proti Portugalski z dne 10. januarja 2008, točka 46). Trditev helenske republike, v skladu s katero naj bi se to obdobje začelo ob izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju, izdanem v postopku iz člena 228 ES, je torej treba zavrniti.

53 – V zgornji opombi 45 navedena sodba Komisija proti Portugalski z dne 10. januarja 2008, točka 46.

54 – Glej v zgornji opombi 22 navedeno sodbo Komisija proti Grčiji z dne 4. julija 2000, točka 88, in v zgornji opombi 17 navedeno sodbo Komisija proti Franciji z dne 12. julija 2005, točka 109.

55 – Zgoraj v opombi 39 navedena sodba Komisija proti Franciji z dne 9. decembra 2008, točka 56.

56 – Točka 58.

57 – Zgoraj v opombi 39 navedena sodba Komisija proti Franciji z dne 9. decembra 2008, točka 57.

58 – Zgoraj v opombi 39 navedena sodba Komisija proti Franciji z dne 9. decembra 2008, točka 59.

59 – Zgoraj v opombi 39 navedena sodba Komisija proti Franciji z dne 9. decembra 2008, točka 62.

60 – Zgoraj v opombi 39 navedena sodba Komisija proti Franciji z dne 9. decembra 2008, točka 66.

61 – Glej zlasti sodbi z dne 18. julija 2006 v zadevi komisija proti Italiji (C‑119/04, ZOdl., str. I‑6885, točka 25) in z dne 9. septembra 2004 v zadevi komisija proti Španiji (C‑195/02, ZOdl., str. I‑7857, točka 82).

62 – Glej sodbo z dne 2. februarja 1989 v zadevi komisija proti Nemčiji (94/87, Recueil, str. 175, točka 12), zgoraj v opombi 19 navedeno sodbo Alcan Deutschland, točka 24, in zgoraj v opombi 21 navedeno sodbo Komisija proti Nemčiji z dne 12. decembra 2002, točke od 32 do 34.

63 – Sodba z dne 5. oktobra 2006 v zadevi Komisija proti Franciji (C‑232/05, ZOdl., str. I‑10071, točka 49).

Full & Egal Universal Law Academy