19.12.2009
SL
Uradni list Evropske unije
C 312/4
Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 29. oktobra 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal du travail d’Esch-sur-Alzette – Luksemburg) – Virginie Pontin proti T-Comalux SA
(Zadeva C-63/08) (1)
(Socialna politika - Varstvo nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo - Direktiva 92/85/EGS - Člena 10 in 12 - Prepoved odpovedi pogodbe o zaposlitvi od začetka nosečnosti do konca porodniškega dopusta - Sodno varstvo pravic, ki jih imajo posamezniki na podlagi prava Skupnosti - Enako obravnavanje moških in žensk - Direktiva 76/207/EGS - Člen 2(7), tretji pododstavek - Manj ugodno obravnavanje žensk, povezano z nosečnostjo ali porodniškim dopustom - Omejitev pravnih sredstev žensk, katerih pogodba o zaposlitvi je bila odpovedana med njihovo nosečnostjo)
2009/C 312/05
Jezik postopka: francoščina
Predložitveno sodišče
Tribunal du travail d'Esch-sur-Alzette
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Virginie Pontin
Tožena stranka: T-Comalux SA
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Tribunal du travail d’Esch-sur-Alzette – Razlaga členov 10 in 12 Direktive Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (UL L 348, str. 1) ter člena 2 Direktive Sveta z dne 9. februarja 1976 o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev (76/207/EGS) (UL L 39, str. 40) – Obseg pravnega varstva noseče delavke, katere pogodba o zaposlitvi je bila odpovedana – Združljivost nacionalne ureditve, ki vložitev tožbe noseče delavke, katere pogodba o zaposlitvi je bila odpovedana, pogojuje z vnaprej določenim kratkim osem- oziroma petnajstdnevnim rokom in ki omejuje obseg te tožbe na nadaljevanje delovnega razmerja delavke, katere pogodba o zaposlitvi je bila odpovedana, oziroma njegovo ponovno sklenitev, pri čemer izključuje vsakršno odškodnino, z navedenima direktivama.
Izrek
1.
Člena 10 in 12 Direktive Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta zakonodaji države članice, ki v zvezi s prepovedjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi nosečim delavkam in delavkam, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, iz navedenega člena 10 določa posebno pravno sredstvo, za katero veljajo posebna postopkovna pravila, če ta niso manj ugodna od tistih, ki veljajo za podobna nacionalna pravna sredstva (načelo enakovrednosti), in niso določena tako, da praktično onemogočajo uveljavljanje pravic, ki jih daje pravni red Skupnosti (načelo učinkovitosti). Zdi se, da petnajstdnevni prekluzivni rok, kakršen je določen v členu L. 337-1(1), četrti pododstavek, luksemburškega delovnopravnega zakonika, ne izpolnjuje tega pogoja, vendar pa je predložitveno sodišče pristojno, da to preveri.
2.
Člen 2 Direktive Sveta z dne 9. februarja 1976 o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev (76/207/EGS), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002, v povezavi s členom 3 spremenjene Direktive 76/207 je treba razlagati tako, da nasprotuje posebni zakonodaji države članice v zvezi z varstvom, določenim v členu 10 Direktive 92/85 za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi nosečim delavkam in delavkam, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, kakršna izhaja iz člena L. 337-1 luksemburškega delovnopravnega zakonika, s katerim je noseči delavki, katere pogodba o zaposlitvi je bila odpovedana med njeno nosečnostjo, odvzeta možnost vložiti odškodninsko tožbo, čeprav vsi drugi delavci, katerih pogodba o zaposlitvi je bila odpovedana, to možnost imajo, če je taka omejitev pravnih sredstev manj ugodno obravnavanje žensk, ki je povezano z nosečnostjo. To bi veljalo zlasti, če postopkovna pravila, ki veljajo za edino tožbo, ki jo lahko ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedene delavke vložijo, ne upoštevajo načela učinkovitega sodnega varstva pravic, ki jih imajo posamezniki na podlagi prava Skupnosti, za preveritev česar pa je pristojno predložitveno sodišče.
(1) UL C 93, 12.4.2008.
Full & Egal Universal Law Academy