7.11.2009
SL
Uradni list Evropske unije
C 267/18
Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 17. septembra 2009 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesfinanzhof – Nemčija) – Glaxo Wellcome GmbH & Co proti Finanzamt München II
(Zadeva C-182/08) (1)
(Svoboda ustanavljanja in prosti pretok kapitala - Davek od dohodkov pravnih oseb - Pridobitev deležev v kapitalski družbi - Pogoji za upoštevanje zmanjšanja vrednosti deležev zaradi razdelitve dividend pri določanju davčne osnove pridobitelja)
2009/C 267/31
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Bundesfinanzhof
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Glaxo Wellcome GmbH & Co
Tožena stranka: Finanzamt München II
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Bundesfinanzhof – Razlaga členov 43 ES in 56 ES – Nakup deleža v kapitalski družbi, za katero velja neomejena davčna obveznost, s strani davčnega zavezanca, ki je upravičen do odbitka davka – Nacionalna ureditev, ki določa, da se pri določanju davčne osnove pridobitelja v primeru pridobitve deleža od imetnika deležev, ki je upravičen do odbitka, upošteva zmanjšanje vrednosti deležev zaradi razdelitve dividend, in ki tako zmanjšanje davčne osnove izključuje v primeru pridobitve od imetnika deležev, ki ni upravičen do takega odbitka davka
Izrek
Člen 73b Pogodbe ES (postal člen 56 ES) je treba razlagati tako, da ne nasprotuje ureditvi države članice, v skladu s katero zmanjšanje vrednosti deležev zaradi razdelitve dividend ne vpliva na davčno osnovo davčnega zavezanca rezidenta, če je ta deleže v kapitalski družbi rezidentki pridobil od imetnika deležev nerezidenta, medtem ko v primeru pridobitve deležev od imetnika deležev rezidenta tako zmanjšanje vrednosti znižuje davčno osnovo pridobitelja.
Ta ugotovitev velja, če taka ureditev ne presega tistega, kar je potrebno za ohranitev enakomerne porazdelitve pristojnosti za obdavčitev med državami članicami in za preprečevanje povsem umetnih konstruktov brez gospodarske realnosti, ustvarjenih izključno z namenom neupravičene pridobitve davčne ugodnosti. Predložitveno sodišče mora preučiti, ali se ureditev v postopku v glavni stvari omejuje na tisto, kar je potrebno za dosego teh ciljev.
(1) UL C 197, 2.8.2008.
Full & Egal Universal Law Academy