12.9.2009
SL
Uradni list Evropske unije
C 220/12
Sodba Sodišča (osmi senat) z dne 16. julija 2009 — Komisija Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki
(Zadeva C-244/08) (1)
(Neizpolnitev obveznosti države - Šesta direktiva o DDV - Člen 17 - Osma Direktiva 79/1072/EGS - Člen 1 - Trinajsta direktiva 86/560/EGS - Člen 1 - Vračilo ali odbitek DDV - Zavezanec s sedežem v drugi državi članici ali tretji državi, ki pa ima v zadevni državi članici stalno poslovno enoto)
2009/C 220/20
Jezik postopka: italijanščina
Stranki
Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: A. Aresu in M. Afonso, zastopnika)
Tožena stranka: Italijanska republika (zastopniki: I. Bruni, G. De Bellis in G. Palmieri, zastopniki)
Predmet
Neizpolnitev obveznosti države — Kršitev člena 1 Osme direktive Sveta 79/1072/EGS z dne 6. decembra 1979 o uskladitvi zakonov držav članic o prometnih davkih — Postopki za vračilo davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, katerih sedež ni na ozemlju države (UL L 331, str. 11), in člena 1 Trinajste direktive 86/560/EGS z dne 17. novembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic glede prometnih davkov — Postopki vračila davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, ki nimajo stalnega prebivališča ali sedeža na ozemlju Skupnosti — Vračilo DDV davčnemu zavezancu s sedežem v drugi državi članici ali tretji državi, ki pa ima v Italiji stalno poslovno enoto
Izrek
1)
Italijanska republika v zvezi z vračilom DDV davčnemu zavezancu, ki ima sedež v drugi državi članici ali v tretji državi, vendar pa ima v Italiji stalno poslovno enoto, ni izpolnila obveznosti iz člena 1 Osme direktive Sveta 79/1072/EGS z dne 6. decembra 1979 o uskladitvi zakonov držav članic o prometnih davkih — Postopki za vračilo davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, katerih sedež ni na ozemlju države, in člena 1 Trinajste direktive 86/560 o usklajevanju zakonodaje držav članic glede prometnih davkov — Postopki vračila davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, ki nimajo stalnega prebivališča ali sedeža na ozemlju Skupnosti, saj nalaga davčnemu zavezancu, ki ima sedež v državi članici ali v tretji državi, vendar pa ima stalno poslovno enoto, ki je v zadevnem obdobju v Italiji opravila dobave blaga ali opravljala storitve, da vračilo vstopnega DDV, namesto da ga odbije, pridobi preko mehanizmov določenih v navedenih direktivah, če se pridobitev blaga ne opravi preko stalne poslovne enote v Italiji, ampak neposredno preko glavnega sedeža.
2)
Italijanski republiki se naloži plačilo stroškov postopka.
(1) UL C 209, 15.8.2008.
Full & Egal Universal Law Academy