31.7.2010
SL
Uradni list Evropske unije
C 209/5
Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 3. junija 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden – Nizozemska) – Ladbrokes Betting & Gaming Ltd, Ladbrokes International Ltd proti Stichting de Nationale Sporttotalisator
(Zadeva C-258/08) (1)
(Člen 49 ES - Omejitve svobode opravljanja storitev - Igre na srečo - Prirejanje iger na srečo prek interneta - Ureditev, ki pridržuje dovoljenje enemu samemu gospodarskemu subjektu - Zavrnitev izdaje dovoljenja za prirejanje gospodarskemu subjektu, ki ima dovoljenje v drugih državah članicah - Utemeljitev - Sorazmernost - Nadzor vsakega konkretnega ukrepa za izvajanje nacionalne ureditve)
2010/C 209/06
Jezik postopka: nizozemščina
Predložitveno sodišče
Hoge Raad der Nederlanden
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeči stranki: Ladbrokes Betting & Gaming Ltd, Ladbrokes International Ltd.
Tožena stranka: Stichting de Nationale Sporttotalisator
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Hoge Raad der Nederlanden Den Haag – Razlaga člena 49 ES – Nacionalna ureditev, ki prepoveduje organiziranje iger in pobiranje stav brez dovoljenja in ki morebitno dovoljenje pridržuje enemu samemu gospodarskemu subjektu, da bi se varovala družbena blaginja in javno zdravje – Zavrnitev izdaje dovoljenja gospodarskemu subjektu (za internet), ki že ima dovoljenje v drugih državah članicah, vključno z državo, v kateri ima sedež – Nujni razlogi v splošnem interesu
Izrek
1.
Nacionalna ureditev, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki je namenjena preprečevanju igralske odvisnosti in boju proti goljufijam ter dejansko prispeva k uresničevanju teh ciljev, se lahko šteje za ureditev, ki koherentno in sistematično omejuje dejavnosti stav, čeprav je imetniku ali imetnikom izključnega dovoljenja dovoljeno, da ponudbo na trgu naredijo privlačno, s tem da uvedejo nove igre na srečo in pritegnejo pozornost širše javnosti. Predložitveno sodišče mora preveriti, ali lahko dejavnosti nezakonitih iger v zadevni državi članici pomenijo problem, ki bi ga širjenje dovoljenih in reguliranih dejavnosti lahko rešilo, in ali to širjenje ni tako obsežno, da bi bilo nezdružljivo s ciljem omejevanja navedene odvisnosti.
2.
Ob uporabi ureditve države članice glede iger na srečo, ki je v skladu s členom 49 ES, nacionalnemu sodišču ni treba v vsakem posameznem primeru preveriti, ali je izvedbeni ukrep za zagotavljanje spoštovanja te ureditve ustrezen za zagotovitev uresničevanja njenega cilja in skladen z načelom sorazmernosti, če je ta ukrep nujen za zagotavljanje polnega učinka te ureditve in ne pomeni dodatne omejitve glede na tisto, ki izhaja iz iste ureditve. Okoliščina, da je bil ta izvedbeni ukrep sprejet po posredovanju državnih organov, ki je bilo namenjeno zagotavljanju spoštovanja nacionalne ureditve, ali na podlagi zahteve posameznika v civilnem postopku, da bi se zavarovale pravice, ki jih ima na podlagi te ureditve, ne vpliva na odločitev v sporu, o katerem odloča predložitveno sodišče.
3.
Člen 49 ES je treba razlagati tako, da ne nasprotuje ureditvi države članice, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki prirejanje iger na srečo in spodbujanje k sodelovanju pri njih podreja sistemu izključnosti v korist enega samega gospodarskega subjekta in vsem drugim, tudi gospodarskim subjektom s sedežem v drugi državi članici, na ozemlju prve države članice prepoveduje ponujanje storitev, na katere se ta ureditev nanaša, prek interneta.
(1) UL C 223, 30.8.2008.
Full & Egal Universal Law Academy