22.5.2010
SL
Uradni list Evropske unije
C 134/7
Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 25. marca 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Oberlandesgericht Düsseldorf – Nemčija) – Helmut Müller GmbH proti Bundesanstalt für Immobilienaufgaben
(Zadeva C-451/08) (1)
(Postopki oddaje javnih naročil za gradnje - Javna naročila gradenj - Pojem - Prodaja zemljišča, na katerem namerava kupec pozneje graditi, ki jo opravi javni organ - Gradnje, ki ustrezajo ciljem urbanističnega razvoja, ki jih je opredelila lokalna skupnost)
2010/C 134/10
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Oberlandesgericht Düsseldorf
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Helmut Müller GmbH
Tožena stranka: Bundesanstalt für Immobilienaufgaben
Ob udeležbi: Gut Spascher Sand Immobilien GmbH, Ville de Wildeshausen
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Oberlandesgericht Düsseldorf – Razlaga člena 1(2)(b) in (3) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj (UL L 134, str. 114) – Pojma „javno naročilo gradnje“ in „koncesija za javne gradnje“ – Obveznost razpisati postopek za oddajo ponudb pri prodaji zemljišča s strani tretje osebe, če mora kupec kasneje na tem zemljišču izvesti dela v skladu z urbanističnim načrtom, ki so ga izdelali lokalni organi in katerega osnutek so ti organi potrdili pred sklenitvijo prodajne pogodbe
Izrek
1.
Pojem „javna naročila gradenj“ v smislu člena 1(2)(b) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev ne zahteva, da bi bile gradnje, ki so predmet naročila, za naročnika materialno ali fizično izvedene, če so te gradnje izvedene v neposredno gospodarsko korist tega naročnika. To, da ta naročnik izvaja pristojnost urbanističnega urejanja, ne zadošča za izpolnitev tega zadnjega pogoja.
2.
Pojem „javna naročila gradenj“ v smislu člena 1(2)(b) Direktive 2004/18 zahteva, da prevzemnik naročila neposredno ali posredno prevzame obveznost za izvedbo gradenj, ki so predmet naročila, in da je izvedba te obveznosti iztožljiva na podlagi podrobnih pravil, ki jih določa nacionalno pravo.
3.
„Zahteve naročnika“ v smislu tretjega primera iz člena 1(2)(b) Direktive 2004/18, ne morejo vsebovati samo tega, da javni organ preuči gradbene načrte, ki so mu bili predloženi, ali da sprejme odločbo v okviru izvajanja pristojnosti urbanističnega urejanja.
4.
V okoliščinah, kakršne so v postopku v glavni stvari, je koncesija za javne gradnje v smislu člena 1(3) Direktive 2004/18 izključena.
5.
V okoliščinah, kakršne so v postopku v glavni stvari, se določbe Direktive 2004/18 ne uporabljajo za primer, v katerem javni organ proda zemljišče podjetju, medtem ko namerava drug javni organ oddati naročilo gradenj za to zemljišče, za njegovo oddajo pa še ni sprejel formalne odločitve.
(1) UL C 6, 10.1.2009.
Full & Egal Universal Law Academy