7.6.2008
SL
Uradni list Evropske unije
C 142/10
Pritožba, ki jo je 28. februarja 2008 vložila K & L Ruppert Stiftung & Co. Handels-KG zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat) z dne 12. decembra 2007 v zadevi T-86/05, K & L Ruppert Stiftung & Co. Handels-KG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)
(Zadeva C-90/08 P)
(2008/C 142/16)
Jezik postopka: nemščina
Stranke
Pritožnica: K & L Ruppert Stiftung & Co. Handels-KG (zastopnica: D. Spohn, odvetnica)
Druge stranke v postopku: 1. Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), 2. Natália Cristina Lopes de Almeida Cunha, 3. Cláudia Couto Simões, 4. Marly Lima Jatobá
Predlogi pritožnice
—
Izpodbijano sodbo Sodišča prve stopnje z dne 12. decembra 2007 v zadevi T-86/05 naj se točko 1 izreka te sodbe v celoti razveljavi in točko 2 izreka te sodbe razveljavi tako, da se UUNT naloži plačilo celotnih lastnih stroškov in celotnih stroškov tožeče stranke;
—
UUNT naj se naloži tudi plačilo vseh nadaljnjih stroškov postopka.
Predlogi iz tožbe na prvi stopnji se ohranijo:
—
odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 7. decembra 2004, R 0328/2004-1, naj se v celoti razveljavi;
—
UUNT naj se naloži plačilo stroškov postopka.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Sodišče prve stopnje je tožbo pritožnice zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT zavrnilo z obrazložitvijo, da je oddelek za ugovore Urada pravilno uporabil pravilo 71(1), drugi stavek, Uredbe št. 2868/95, s tem da je v postopku z ugovorom zavrnil vlogo pritožnice za podaljšanje dodeljenega roka, da bi dokazala uporabo prejšnjih znamk in da Urad v tem primeru ni imel diskrecijske pravice glede upoštevanja prepozno predloženih dokazov pritožnice.
Pritožba se nanaša na naslednje kršitve prava Skupnosti s strani Sodišča prve stopnje:
1)
Sodišče prve stopnje je prekršilo pravilo 71(1), drugi stavek, Uredbe št. 2868/95, ker je ta predpis razlagalo nepravilno. Predvsem naj bi Sodišče prve stopnje napačno presodilo, da naj Uredba št. 40/94 ne bi vsebovala nikakršnega pravila glede mogočih razlogov za podaljšanje roka. Prav tako naj bi napačno presodilo, da UUNT v odločilnem trenutku pravila 71(1) Uredbe št. 2868/95, ni konkretiziral preko smernic o postopku z ugovorom ali drugih določb, tako da naj ne bi obstajale nikakršne možnosti razlage dovoljenih razlogov za podaljšanja rokov. Sodišče prve stopnje tako ni v celoti upoštevalo ugotovljenega dejanskega stanja oziroma je nepravilno razlagalo pravilo 71(1), drugi stavek, Uredbe št. 2868/95.
2)
Sodišče prve stopnje je prav tako prekršilo svojo obveznost obrazložitve, s tem ko ni obravnavalo dejstva, ki ga je predložila pritožnica, in sicer da v trenutku vložitve vloge za podaljšanje roka ni bilo nikakršnega zakonskega pravila ali osnove za razlago glede sestave prošnje za podaljšanje roka. Ker je bila vlogi za podaljšanje roka dodana obrazložitev, bi moralo Sodišče prve stopnje nadalje obrazložiti, iz katerih pravnih podlag izhaja, da naj obrazložitev vloge za podaljšanje roka ne bi bila zadostna.
3)
Sodišče prve stopnje je prekršilo določbo člena 74(2) Uredbe št. 40/94, ker je napačno razlagalo ta predpis, in sicer v tem smislu, da naj UUNT ne bi imel diskrecijske pravice, da v postopku z ugovorom upošteva dokaze, ki so bili predloženi prepozno. Ni upoštevalo, da naj bi imel odbor za pritožbe predvsem obveznosti izvrševanja diskrecijske pravice in da jih ni mogoče izključiti na podlagi člena 43 Uredbe št. 40/94 in pravila 22(2), drugi stavek, Uredbe št. 2868/95.
Full & Egal Universal Law Academy