7.6.2008
SL
Uradni list Evropske unije
C 142/14
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 17. marca 2008 vložilo Landesgericht Linz (Avstrija) – Land Oberösterreich proti ČEZ, as
(Zadeva C-115/08)
(2008/C 142/22)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Landesgericht Linz
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Land Oberösterreich
Tožena stranka: ČEZ, as
Vprašanja za predhodno odločanje
1.
a)
Ali gre za ukrep z enakim učinkom v smislu člena 28 ES, če mora podjetje, ki v določeni državi članici v skladu z nacionalnim pravom te države in v skladu z zadevnimi predpisi prava Skupnosti upravlja elektrarno, s katero proizvaja elektriko, ki jo dobavlja v različne države članice, na podlagi sodbe sodišča sosednje države članice – ki je v skladu z Evropsko uredbo o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb (v nadaljevanju: EUPISO) izvršljiva v vseh državah članicah –, s katero je bila naložena opustitev morebitnih imisij, obrat prilagoditi tako, da bo ustrezal tehničnim predpisom druge države, ali celo – v primeru, da prilagoditveni ukrepi zaradi kompleksnosti celotnega obrata niso mogoči – ustaviti obratovanje tega obrata, pri čemer to sodišče v skladu z razlago nacionalnih predpisov, ki jo je podalo najvišje sodišče te države, ne sme upoštevati obstoječega obratovalnega dovoljenja elektrarne, izdanega v državi članici, v kateri se ta elektrarna nahaja, čeprav bi v okviru ustrezne opustitvene tožbe upoštevalo nacionalno obratovalno dovoljenje, kar pomeni, da proti obratu z nacionalnim obratovalnim dovoljenjem ne bi bila izdana nobena sodba, s katero bi bila naložena opustitev?
b)
Ali je treba upravičene razloge iz Pogodbe ES razlagati tako, da razlikovanje v skladu s pravom določene države članice med nacionalnimi in tujimi obratovalnimi dovoljenji ni dovoljeno, vsekakor glede na to, da se varuje le nacionalno, ne pa tudi tujega gospodarstva, saj je to čisto gospodarski razlog, ki v okviru temeljnih svoboščin ne šteje za razlog, ki bi ga bilo treba varovati?
c)
Ali je treba upravičene razloge iz Pogodbe ES in temu ustrezajoče načelo sorazmernosti razlagati tako, da posplošeno razlikovanje v skladu s pravom določene države članice med nacionalnimi in tujimi obratovalnimi dovoljenji nikakor ni dovoljeno, saj mora nacionalno sodišče določene države članice obratovanje obrata, ki je v drugi državi članici, v kateri se nahaja, dovoljen, v posameznem primeru presojati na podlagi dejanskih nevarnosti za javni red, javno varnost in zdravje ali za druge priznane nujne razloge v splošnem interesu?
d)
Ali morajo sodišča določene države članice v skladu z načelom sorazmernosti, ki ga je treba presojati v okviru upravičenih razlogov, obratovalno dovoljenje obrata, izdanega v državi, v kateri se ta obrat nahaja, v vsakem primeru obravnavati kot nacionalno obratovalno dovoljenje, če je obratovalno dovoljenje države, v kateri se ta obrat nahaja, s pravnega vidika v bistvu enakovredno nacionalnemu obratovalnemu dovoljenju?
e)
Ali je za presojo prej navedenih vprašanj pomembno, da gre pri obratu, ki je v državi članici, v kateri se nahaja, dovoljen, za jedrsko elektrarno, če v drugi državi članici, v kateri je bila vložena tožba na opustitev nezaželenih imisij iz jedrske elektrarne, obrati te vrste per se niso dovoljeni, četudi v tej državi obstajajo drugi jedrski obrati?
f)
Ali morajo sodišča države članice, ki odločajo o ustrezni opustitveni tožbi, pri kršitvi člena 28 ES na podlagi razlage nacionalnega prava, navedene v točki 1 a), razlagati nacionalno pravo v skladu s pravom Skupnosti tako, da je z besedno zvezo „uradno dovoljen obrat“ mogoče razumeti tako nacionalna kot tuja obratovalna dovoljenja, ki jih izdajo organi v drugih državah članicah EU?
2.
a)
Ali je v skladu s prepovedjo omejitve glede pravice do ustanavljanja za državljane ene države članice na ozemlju druge države članice iz člena 43 ES, da mora podjetje, ki v določeni državi članici v skladu z nacionalnim pravom te države in v skladu z zadevnimi predpisi prava Skupnosti upravlja elektrarno, s katero proizvaja elektriko, ki jo dobavlja v različne države članice, na podlagi sodbe sodišča sosednje države članice – ki je v skladu z Evropsko uredbo o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb izvršljiva v vseh državah članicah –, s katero je bila naložena opustitev morebitnih imisij te elektrarne, obrat prilagoditi tako, da bo ustrezal tehničnim predpisom druge države, ali celo – v primeru, da prilagoditveni ukrepi zaradi kompleksnosti celotnega obrata niso mogoči – ustaviti obratovanje tega obrata, pri čemer to sodišče v skladu z razlago nacionalnih predpisov, ki jo je podalo najvišje sodišče te države, ne sme upoštevati obstoječega obratovalnega dovoljenja elektrarne, izdanega v državi članici, v kateri se ta elektrarna nahaja, čeprav bi v okviru ustrezne opustitvene tožbe upoštevalo nacionalno obratovalno dovoljenje, kar pomeni, da proti obratu z nacionalnim obratovalnim dovoljenjem ne bi bila izdana nobena sodba, s katero bi bila naložena opustitev?
b)
Ali je treba upravičene razloge za omejitev svobode ustanavljanja razlagati tako, da razlikovanje v skladu s pravom določene države članice med nacionalnimi in tujimi obratovalnimi dovoljenji ni dovoljeno, vsekakor glede na to, da se varuje le nacionalno, ne pa tudi tujega gospodarstva, saj je to čisto gospodarski razlog, ki v okviru temeljnih svoboščin ne šteje za razlog, ki bi ga bilo treba varovati?
c)
Ali je treba upravičene razloge za omejitev svobode ustanavljanja, navedene v Pogodbi ES, in zlasti načelo sorazmernosti razlagati tako, da posplošeno razlikovanje v skladu s pravom določene države članice med nacionalnimi in tujimi obratovalnimi dovoljenji ni dovoljeno, saj mora nacionalno sodišče določene države članice obratovanje obrata, ki je v drugi državi članici, v kateri se nahaja, dovoljen, v posameznem primeru presojati na podlagi dejanskih nevarnosti za javni red, javno varnost in zdravje ali za druge priznane nujne razloge v splošnem interesu?
d)
Ali morajo sodišča določene države članice v skladu z načelom sorazmernosti, ki ga je treba presojati v okviru utemeljitve posegov v svobodo ustanavljanja, obratovalno dovoljenje obrata, izdanega v državi, v kateri se ta obrat nahaja, v vsakem primeru obravnavati kot nacionalno obratovalno dovoljenje, če je obratovalno dovoljenje države, v kateri se ta obrat nahaja, s pravnega vidika v bistvu enakovredno nacionalnemu obratovalnemu dovoljenju?
e)
Ali je tudi v okviru svobode ustanavljanja za presojo prej navedenih vprašanj pomembno, da gre pri obratu, ki je v državi članici, v kateri se nahaja, dovoljen, za jedrsko elektrarno, če v drugi državi članici, v kateri je bila vložena tožba na opustitev nezaželenih imisij iz jedrske elektrarne, obrati te vrste per se niso dovoljeni, četudi v tej državi obstajajo drugi jedrski obrati?
f)
Ali morajo sodišča države članice, ki odločajo o ustrezni opustitveni tožbi, pri kršitvi člena 43 ES na podlagi razlage nacionalnega prava, navedene v točki 2 a), nacionalno pravo v skladu s pravom Skupnosti razlagati tako, da je z besedno zvezo „uradno dovoljen obrat“ mogoče razumeti tako nacionalna kot tuja obratovalna dovoljenja, ki jih izdajo organi v drugih državah članicah EU?
3.
a)
Ali gre v skladu s členom 12 ES za prepovedano posredno diskriminacijo glede na državljanstvo, če sodišča države članice v okviru zasebne opustitvene tožbe proti obratom upoštevajo dovoljenje obratov, ki ga izdajo nacionalni organi, tako, da se zahtevki na ustavitev obratovanja ali prilagoditev obrata zavržejo, pri čemer ta sodišča dovoljenja obratov v drugih državah članicah, ki ga izdajo organi teh držav članic, v okviru takšnih opustitvenih tožb ne upoštevajo?
b)
Ali takšna diskriminacija spada na področje uporabe Pogodbe, glede na to, da se nanaša na pravne pogoje ustanavljanja v državi članici EU, ki veljajo za podjetja, ki upravljajo ustrezne obrate, in na pravne pogoje, pod katerimi ta podjetja proizvajajo elektriko in jo dostavljajo v druge države članice EU, in da je tako vsaj v posredni zvezi z uresničevanjem temeljnih svoboščin?
c)
Ali je takšno diskriminacijo mogoče utemeljiti na podlagi objektivnih razlogov, če zadevna sodišča države članice niso v vsakem posameznem primeru preučila dejstev, na katerih temelji dovoljenje obratov v državi, kjer se ti obrati nahajajo? Ali ni upoštevanje tujega dovoljenja, ki ga izda država, kjer se obrat nahaja, s strani sodišč druge države članice, vsaj pod predpostavko, da je to dovoljenje s pravnega vidika v bistvu enakovredno nacionalnim obratovalnim dovoljenjem, v skladu z načelom sorazmernosti?
d)
Ali morajo sodišča države članice, ki odločajo o ustrezni opustitveni tožbi, pri kršitvi člena 12 ES na podlagi razlage nacionalnega prava, navedene v točki 3 a), nacionalno pravo v skladu s pravom Skupnosti razlagati tako, da je z besedno zvezo „uradno dovoljen obrat“ mogoče razumeti tako nacionalna kot tuja obratovalna dovoljenja, ki jih izdajo organi v drugih državah članicah EU?
4.
a)
Ali velja načelo lojalnega sodelovanja na področju uporabe prava Skupnosti, določeno v členu 10 ES, tudi v odnosih med državami članicami?
b)
Ali iz tega načela lojalnega sodelovanja izhaja, da si države članice ne smejo medsebojno oteževati ali celo preprečiti izvajanja svojih suverenih dejavnosti, in ali velja to zlasti za njihove odločitve v zvezi z načrtovanjem, gradnjo in obratovanjem jedrskih obratov na njihovem ozemlju?
c)
Ali morajo sodišča države članice, ki odločajo o ustrezni opustitveni tožbi, pri kršitvi člena 10 ES na podlagi razlage nacionalnega prava, navedene v točki 4 a), nacionalno pravo v skladu s pravom Skupnosti razlagati tako, da je z besedno zvezo „uradno dovoljen obrat“ mogoče razumeti tako nacionalna kot tuja obratovalna dovoljenja, ki jih izdajo organi v drugih državah članicah EU?
Full & Egal Universal Law Academy