2.8.2008
SL
Uradni list Evropske unije
C 197/12
Tožba, vložena 20. maja 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Španiji
(Zadeva C-211/08)
(2008/C 197/19)
Jezik postopka: španščina
Stranki
Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: E. Traversa in R. Vidal Puig, zastopnika)
Tožena stranka: Kraljevina Španija
Predlogi tožeče stranke:
—
Ugotovi naj se, da Kraljevina Španija, s tem da je upravičencem španskega nacionalnega zdravstvenega sistema zavrnila povračilo zdravstvenih stroškov, ki so jim nastali v drugi državi članici v primeru bolnišnične oskrbe v skladu s členom 22(1)(a)(i) Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 (1) z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (v nadaljevanju: Uredba 1408/71), v delu, v katerem je stopnja kritja, ki se uporablja v drugi državi članici, ki nudi navedeno oskrbo, nižja od tiste v španski zakonodaji, ni izpolnila obveznosti iz člena 49 Pogodbe,
—
Kraljevini Španiji naj se naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
1.
Španska zakonodaja na področju socialne varnosti določa, da mora nacionalni zdravstveni sistem zagotoviti storitve, ki so krite z njim, razen v izrednih primerih „nujne, takojšnje in življenjsko pomembne medicinske pomoči“. Iz tega sledi, da kadar se upravičenec španskega nacionalnega zdravstvenega sistema začasno odide v drugo državo članico in med navedenim bivanjem prejme bolnišnično oskrbo, ki je potrebna iz zdravstvenih razlogov, v skladu s členom 22(1)(a)(i) Uredbe 1480/71, stroški, ki mu pri tem nastanejo niso povračljivi s strani španskih organov oblasti.
2.
Kadar je stopnja kritja bolnišničnih stroškov, ki velja v skladu s predpisi druge države članice, manj ugodna, kot tista, ki je določena s špansko zakonodajo, lahko zavrnitev povračila razlike s strani španskih organov odvrne upravičence nacionalnega zdravstvenega sistema, da odidejo v navedeno državo članico s ciljem, da prejmejo storitve, različne od zdravniških (na primer, izobrazbene ali turistične storitve) ali, kadar gre za upravičence, ki so že odšli, povzroči, da se vrnejo predčasno, z namenom dobiti brezplačno bolnišnično oskrbo v Španiji. Tako lahko ti sporni španski predpisi omejijo opravljanje storitev, različnih od zdravniških, ki so bile prvotni razlog za odhod nekega upravičenca v drugo državo članico, in posledično opravljanje storitev zdravniške storitve v tej državi članici v skladu z določbami iz člena 22(1)(a)(i) Uredbe 1408/71.
3.
Omenjene omejitve svobodnega opravljanja storitev niso utemeljene v skladu s Pogodbo. Zlasti španski organi niso dokazali, da so navedene omejitve nujne, da bi se izognili resni škodi za finančno ravnotežje španskega nacionalnega zdravstvenega sistema. Tako se lahko zaključi, da so sporni predpisi v nasprotju s členom 49 ES.
(1) UL L 149, str. 2.
Full & Egal Universal Law Academy