30.8.2008
SL
Uradni list Evropske unije
C 223/26
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden 18. junija 2008 – Ladbrokes Betting & Gaming Ltd. in Ladbrokes International Ltd. proti Stichting de Nationale Sporttotalisator
(Zadeva C-258/08)
(2008/C 223/41)
Jezik postopka: nizozemščina
Predložitveno sodišče
Hoge Raad der Nederlanden
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeči stranki: Ladbrokes Betting & Gaming Ltd. in Ladbrokes International Ltd.
Tožena stranka: Stichting de Nationale Sporttotalisator
Vprašanja za predhodno odločanje
1.
Ali restriktivna nacionalna politika iger na srečo, ki je naravnana na nadzorovanje igralske strasti in dejansko prispeva k temu, da se cilje, ki se jih zasleduje z zadevno nacionalno ureditvijo, in sicer preprečevanje igralske odvisnosti in boj proti goljufijam, doseže s tem, da zaradi regulirane ponudbe iger na srečo obseg igralništva ostaja (mnogo) bolj omejen, kot bi bil sicer v primeru, če nacionalnega sistema regulacije ne bi bilo, izpolnjuje pogoj, opredeljen v sodni praksi Sodišča Evropskih skupnosti, zlasti v sodbi z dne 6. novembra 2003 v zadevi Gambelli in drugi (C-243/01, Recueil, str. I-13031), da dejavnosti, ki se nanašajo na stave, omejuje koherentno in sistematično, četudi je imetniku/-om dovoljenja dovoljeno, da ponudbo iger na srečo naredi/-jo privlačno, s tem da uvede/-jo nove igre na srečo, s ponudbo iger na srečo prek oglaševanja pritegne/-jo pozornost širše javnosti in torej (potencialne) igralce odvrača/-jo od nezakonite ponudbe iger na srečo (glej sodbo Sodišča z dne 6. marca 2007 v zadevi Placanica in drugi, združene zadeve C-338/04, C-359/04 in C-360/04, Recueil, str. I-1891, točka 55, na koncu)?
2a.
Ali mora nacionalno sodišče ob predpostavki, da je nacionalna ureditev politike iger na srečo v skladu s členom 49 ES, pri njeni uporabi v konkretnem primeru vsakič znova preizkušati, ali ukrepi, ki jih je treba sprejeti, kot je zapoved, da se s programsko opremo, ki je za to na voljo, rezidentom zadevne države onemogoči dostop do spletne strani za udeležbo pri igrah na srečo, ki se na njej ponujajo, v konkretnih okoliščinah primera kot taki in sami po sebi izpolnjujejo pogoj, da dejansko ustrezajo ciljem, ki so navedeni kot utemeljitev nacionalne ureditve, ter ali omejitev prostega opravljanja storitev, ki izhaja iz te ureditve in njene uporabe, ob upoštevanju teh ciljev ni nesorazmerna?
2b.
Ali je pri odgovoru na vprašanje 2a pomembno, ali se ukrep, ki ga je treba sprejeti, ne predlaga in ne naloži ob tem, ko oblast uporablja nacionalne predpise, temveč v okviru civilnega postopka, v katerem organizator iger na srečo, ki deluje na podlagi zahtevanega dovoljenja, predlaga sprejetje ukrepa na podlagi civilnopravnega nezakonitega ravnanja, storjenega proti njemu, katerega vsebina je, da nasprotna stranka krši zadevne nacionalne predpise, s čimer si pridobiva nepošteno prednost glede na stranko, ki deluje na podlagi zahtevanega dovoljenja?
3.
Ali je torej treba člen 49 ES razlagati tako, da je posledica uporabe tega člena, da pristojen organ države članice na podlagi zaprtega sistema dovoljenj, ki velja v tej državi članici, za ponujanje storitev v zvezi z igrami na srečo ne more prepovedati, da ponudnik storitev, ki mu je že bilo podeljeno dovoljenje v drugi državi članici za opravljanje teh storitev prek interneta, teh storitev prek interneta ne bi ponujal tudi v prvonavedeni državi članici?
Full & Egal Universal Law Academy