8.11.2008
SL
Uradni list Evropske unije
C 285/17
Pritožba, ki jo je vložila Transports Schiocchet – Excursions SARL 21. julija 2008 zoper sklep Sodišča prve stopnje (četrti senat), razglašeno 19. maja 2008 v zadevi Transports Schiocchet – Excursions proti Komisiji, T-220/07
(Zadeva C-335/08 P)
(2008/C 285/28)
Jezik postopka: francoščina
Stranki
Pritožnica: Transports Schiocchet – Excursions SARL (zastopnik: D. Schönberger, odvetnik)
Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti
Predlogi pritožnice:
—
Razveljavi naj se sklep Sodišča prve stopnje z dne 19. maja 2008;
—
Sodišče naj samo odloči o sporu, tako da ugodi zahtevam oblikovanim na prvi stopnji ter dokončno odloči o sporu;
—
podredno, zadevo naj se vrne v odločanje Sodišču prve stopnje;
—
Komisiji naj se naloži plačilo vseh stroškov.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožnica v podporo svoji pritožbi navaja tri pritožbene razloge.
S prvim pritožbenim razlogom trdi, da je Sodišče prve stopnje kršilo načelo pravne varnosti, ki izhaja iz odločb pravnega reda Skupnosti, člena 235 in 288, drugi odstavek, Pogodbe ES ter člen 13 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v delu v katerem naj bi Sodišče prve stopnje v točki 39 izpodbijanega Sklepa presodilo, da vložitev tožb tožeče stranke pri nacionalnih sodiščih ni pomenilo prekinitve in tudi ne pretrganja zastaranja, čeprav jo je v prejšnjih odločbah, ki so postale pravnomočne, Sodišče prve stopnje v nasprotju s tem vzpodbudilo, da nadaljuje s postopki v zvezi s tožbo pri nacionalnih sodiščih.
Z drugim pritožbenim razlogom se tožeča stranka sklicuje na več napak, ki naj bi jih Sodišče prve stopnje napravilo pri presoji pogojev za uporabo pravil nepogodbene odgovornosti – napak v zvezi z izkrivljanjem dejstev in tožbenimi predlogi – iz člena 288, drugi odstavek, ES ter člena 230 ES v zvezi z, zlasti, domnevno potrditvijo položaja Komisije s strani nacionalnih sodišč in presojo glede obdobja v katerem je nastala škoda.
S tretjim in zadnjim pritožbenim razlogom se tožeča stranka sklicuje na kršitev členov 4(2) in 2(13) Uredbe št. 684/92 (1), ker naj bi Sodišče prve stopnje, potem ko je sledilo razlagi Komisije, nepravilno opredelilo kot „posebni prevozi“ (člen 4(2)), za katere se ne zahteva dovoljenje, dejavnosti njenih konkurentov, medtem, ko naj bi v obravnavanem primeru šlo za vzporedne ali občasne storitve (člen 2(1.3)), za katere veljajo enaka pravila kot za redne storitve, ki jih opravlja tožeča stranka.
(1) UL L 74, str. 1.
Full & Egal Universal Law Academy