22.11.2008
SL
Uradni list Evropske unije
C 301/18
Pritožba, ki jo je 15. septembra 2008 (Fax: 12. septembra 2008) vložila Komisija Evropskih skupnosti zoper sodbo Sodišča prve stopnje (tretji razširjeni senat) z dne 1. julija 2008 v zadevi T-266/02, Deutsche Post AG, ob intervenciji Zvezne republike Nemčije, proti Komisiji Evropskih skupnosti, ob intervenciji Bundesverband Internationaler Express- und Kurierdienste e.V. (BIEK) in UPS Europe NV/SA
(Zadeva C-399/08 P)
(2008/C 301/33)
Jezik postopka: nemščina
Stranke
Pritožnica: Komisija Evropskih skupnosti (zastopniki: V. Kreuschitz, J. Flett, B. Martenczuk, zastopniki)
Druge stranke v postopku: Bundesverband Internationaler Express- und Kurierdienste eV, UPS Europe NV/SA, Deutsche Post AG, Zvezna republika Nemčija
Predlogi pritožnice:
—
Izpodbijana sodba naj se v celoti razveljavi.
—
V skladu s členom 61 Statuta Sodišča naj se ugotovi, da tožeča stranka ni dokazala, da se z Odločbo krši člen 87(1) ES, in tožba naj se v skladu s tem zavrne. Komisija podredno predlaga, naj se zadeva vrne v razsojanje Sodišču prve stopnje.
—
Tožeči stranki naj se naloži plačilo stroškov.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Nasprotna stranka v pritožbenem postopku je Deutsche Post AG (DPAG), veliko podjetje, ki svojo dejavnost opravlja na področju poštnih storitev na mednarodni ravni ter naj bi prejelo znatna kompenzacijska plačila iz državnih sredstev. V posebni odločbi v skladu s členom 82 ES iz leta 2002, ki se naj ne bi izpodbijala, naj bi Komisija ugotovila, da je DPAG s cenami, ki niso pokrivale stroškov, zlorabila svoj prevladujoč položaj na trgu poštnih paketov. Ker naj bi DPAG v zadevnem obdobju vsepovsod imela le izgube, naj bi se ta agresivna politika lahko financirala le s sredstvi, ki naj bi jih to podjetje prejelo kot kompenzacijsko plačilo.
Pri tej pritožbi gre v glavnem za vprašanje, katero analitsko metodo je glede na posebne okoliščine tega primera Komisija smela uporabiti, da bi ugotovila obstoj nezakonite pomoči DPAG.
Po mnenju Sodišča prve stopnje bi bilo treba uporabiti metodo, v skladu s katero je treba preveriti vse stroške in prihodke podjetja v zadevnem obdobju, povezane z obveznostmi javne službe, da bi se ugotovilo, ali je podjetje od države prejelo previsoko kompenzacijsko plačilo. V primeru obstoja takšne previsoke kompenzacije naj bi se lahko na podlagi tega sklepalo, da so se ta sredstva uporabila tudi za financiranje nepoštene politike cen na sosednjem trgu poštnih paketov od vrat do vrat.
V skladu z metodo, ki se je uporabila v Odločbi, se ocenijo deficiti, ki so zaradi nepoštene politike cen nastali na sosednjem trgu, nato pa se ugotovi, ali so se ti deficiti nadomestili z državnimi sredstvi ali ne. Če bi se ugotovilo takšno nadomestilo in če ne bi bilo nobenega drugega finančnega vira (v obliki lastnih sredstev podjetja), bi se na podlagi tega zaključilo, da so se za financiranje napoštene politike cen na sosednjem trgu poštnih paketov od vrat do vrat uporabila državna sredstva.
Komisija meni, da je metoda, ki se je uporabila v njeni Odločbi, pravilna. Z njeno pomočjo naj bi bilo mogoče na podlagi logičnega sklepanja, ki obsega tudi domnevo, da mora denar končno od nekod priti, sklepati na obstoj nesorazmerne državne pomoči. V izpodbijani sodbi se naj ne bi postavilo pod vprašaj niti logičnega sklepanja niti dejstev, na katerih to temelji. Kljub temu naj bi Sodišče prve stopnje brez obrazložitve izhajalo iz stališča, da pride v poštev le prva metoda.
Komisija uveljavlja te pritožbene razloge: kršitev člena 87(1) in člena 86(2) ES, saj sta se ti določbi v izpodbijani sodbi napačno razlagali v smislu, da izključujeta metodo, ki se sicer v izpodbijani sodbi ni kritizirala in ki naj bi omogočala, da se na podlagi logične in trdne argumentacije sklepa na obstoj državne pomoči, ki je nezdružljiva s skupnim trgom. Komisija se poleg tega sklicuje na nepristojnost Sodišča prve stopnje in na kršitev člena 230 ES, saj naj bi Sodišče prve stopnje prekoračilo pristojnost in pooblastilo za nadzor, predvideno s členom 230 ES, ter na člen 36 Statuta Sodišča, saj Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj naj bi bila metoda, ki se je uporabila v Odločbi, nezakonita.
Full & Egal Universal Law Academy