10.1.2009
SL
Uradni list Evropske unije
C 6/9
Pritožba, ki jo je vložila Lancôme parfums et beauté & Cie SNC 22. septembra 2008 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat), razglašeno 8. julija 2008 v zadevi T-160/07, Lancôme proti UUNT – CMS Hasche Sigle
(Zadeva C-408/08 P)
(2009/C 6/16)
Jezik postopka: francoščina
Stranke
Pritožnica: Lancôme parfums et beauté & Cie SNC (zastopnik: A. von Mühlendahl, odvetnik)
Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), CMS Hasche Sigle
Predlogi pritožnice:
—
razveljavitev sodbe Sodišča prve stopnje z dne 8. julija 2008 v zadevi T-160/07;
—
zavrnitev tožbe zoper Odločbo oddelka za izbris UUNT z dne 21. decembra 2005 v zadevi 892 C v zvezi z registracijo znamke Skupnosti št. 2965804 COLOR EDITION kot neutemeljeno zaradi neobstoja procesne legitimacije prijavitelja ali podredno, zaradi neobstoja absolutnih razlogov za zavrnitev;
—
naložitev UUNT stroškov, priglašenih v postopku pri Sodišču prve stopnje in Sodišču;
—
naložitev CMS Hasche Sigle stroškov, priglašenih v okviru postopka pred odborom za pritožbe UUNT.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja dva pritožbena razloga.
V prvem pritožbenem razlogu, ki je sestavljen iz dveh delov, navaja, da je Sodišče prve stopnje pri razlagi člena 55(1)(a) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (1) napačno uporabilo pravo.
Napaka naj bi bila ta, da je bila potrjena aktivna procesna legitimacija, ki je bila priznana odvetniški pisarni CMS Hasche Sigle v postopku pred Uradom za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) in nato pri Sodišču prve stopnje. Ta stranka naj namreč ne bi dokazala svojega dejanskega ali potencialnega gospodarskega interesa, ki bi edini lahko upravičil, da je odvetniška pisarna, ki deluje v svojem imenu, sposobna biti stranka v postopku, zato da lahko predlaga zavrnitev registracije kozmetične znamke. Pravo Skupnosti pa naj ne bi poznalo pravnega sredstva za primer neobstoja lastnega osebnega ali gospodarskega interesa (actio popularis).
Po mnenju tožeče stranke naj bi bilo to, da se dopusti, da lahko odvetnik v svojem imenu vloži predlog za izbris znamke, vsekakor nezdružljivo s poklicnim profilom odvetnika kot sodelavca v pravu.
V drugem pritožbenem razlogu pritožnica izpodbija presojo Sodišča prve stopnje, v skladu s katero naj bi se znamka COLOR EDITION zaznavala kot opisna in naj bi zato zanjo veljal člen 7(1)(c) Uredbe št. 40/94. Ta razlaga naj bi bila v nasprotju s sodno prakso Sodišča glede sestavnih delov pojma opisne znamke. Dejstvo, da se na podlagi znamke lahko sklepa o označenih proizvodih in njihovih značilnostih, naj namreč ne bi bilo zadostno merilo. Treba bi bilo preveriti, ali so izbrane besede, vzete ločeno in tudi skupaj, znane in običajne v pogovornem jeziku zadevne javnosti.
(1) UL 1994, L 11, str. 1.
Full & Egal Universal Law Academy