22.11.2008
SL
Uradni list Evropske unije
C 301/28
Tožba, vložena 30. septembra 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Republiki Poljski
(Zadeva C-435/08)
(2008/C 301/43)
Jezik postopka: poljščina
Stranki
Tožeča stranka: Komisije Evropskih skupnosti (zastopnika: K. Simonsson in M. Owsiany-Hornung, zastopnika)
Tožena stranka: Republika Poljska
Predlogi tožeče stranke:
—
Ugotovi naj se, da Republika Poljska, s tem da je izključila vsa rekreacijska plovila iz področja uporabe uredbe ministra za infrastrukturo z dne 13. decembra 2002 o posebnih določbah o varni plovbi morskih plovil, s katero so bile v nacionalno pravo prenesene nekatere določbe Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS (1), in s sprejetjem določb, navedenih v odstavku 3.3 uredbe ministra za infrastrukturo z dne 12. maja 2003 o sporočanju informacij s strani lastnika ladje, ki prevaža nevarne ali onesnaževalne snovi, s katerim je bil člen 13 Direktive 2002/59 prenesen v nacionalno pravo, ki dovoljujejo lastnikom ladij, ki zapustijo iz poljskih pristanišč, če v trenutku izplutja iz pristanišča namembno pristanišče ali sidrišče nista znana, da sporočijo splošne informacije o plovilu in tovoru (iz Priloge I, točka 3, k Direktivi 2002/59) šele v trenutku, ko je določena pot plovbe, ni izpolnila obveznosti iz členov 2 in 13 navedene direktive;
—
Republiki Poljski naj se naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Republika Poljska ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi členov 2 in 13 Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS.
Republika Poljska ni pravilno prenesla člena 2 Direktive 2002/59, ki iz svojega področja uporabe izključi „ribiška plovila, tradicionalne ladje in rekreacijska plovila, krajša od 45 metrov“.
Odstavek 2.1, točka 2, uredbe ministra za infrastrukturo z dne 13. decembra 2002 o posebnih določbah o varni plovbi morskih plovil, s katero so bile v nacionalno pravo prenesene nekatere določbe te direktive, v zvezi s tem presega zadevne določbe, s tem da iz svojega področja uporabe izključuje vsa rekreacijska plovila. Komisija meni, da takšna omejitev področja uporabe Direktive nasprotuje njenemu členu 2.
Republika Poljska tudi ni izpolnila obveznosti iz člena 13 Direktive 2002/59. Člen 13(1) te direktive določa, da „upravljavec, agent ali poveljnik ladje, ne glede na njeno velikost, ki prevaža nevarno ali onesnaževalno blago in zapušča pristanišče države članice, sporoči pristojnemu organu, ki ga imenuje država članica, informacije iz Priloge I(3) najpozneje v trenutku izplutja“.
Odstavek 3.1 uredbe ministra za infrastrukturo z dne 12. maja 2003 je glede sporočanja informacij s strani lastnika ladje, ki prevaža nevarne ali onesnaževalne snovi, uvedel podobno obveznost. Vendar odstavek 3.3 iste uredbe določa, da „če namembno pristanišče ali sidrišče ob izplutju iz pristanišča nista znana, se informacije […] sporoči najpozneje v trenutku, ko je določena pot plovbe“.
Ta možnost torej ni omejena na poseben primer, naveden v členu 13(2) Direktive (ladja, ki pripluje iz pristanišča zunaj Skupnosti in pluje v pristanišče države članice ali na sidrišče v teritorialnih vodah države članice). Po mnenju Komisiji je to odstopanje glede trenutka sporočanja informacij, v nasprotju s členom 13 Direktive.
(1) UL L 208, str. 10.
Full & Egal Universal Law Academy