Sklep Sodišča (tretji senat) z dne 9. julija 2009 – Wierer proti Land Baden‑Württemberg
(Zadeva C‑445/08)
„Člen 104(3), prvi pododstavek, Poslovnika – Vozniško dovoljenje – Direktiva 91/439/EGS – Odvzem nacionalnega dovoljenja zaradi vožnje pod vplivom alkohola – Nepredložitev zdravniško‑psihološkega potrdila, potrebnega za pridobitev novega dovoljenja v državi članici gostiteljici – Dovoljenje, izdano v drugi državi članici – Preverjanje države članice gostiteljice, ali je izpolnjena zahteva po prebivališču – Možnost opiranja na podatke, ki jih je navedel imetnik dovoljenja na podlagi obveznosti sodelovanja, ki ga zavezuje na podlagi nacionalnega prava države članice gostiteljice – Možnost poizvedovanja v državi članici, ki je izdala dovoljenje“
Promet – Cestni promet – Vozniško dovoljenje – Direktiva 91/439 (Direktiva Sveta 91/439, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1882/2003, členi 1(2), 7(1) ter 8(2) in (4)) (Glej točke od 59 do 63 in izrek.)
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Verwaltungsgerichtshof Baden‑Württemberg – Razlaga člena 9 Direktive Sveta z dne 29. julija 1991 o vozniških dovoljenjih (91/439/EGS) (UL L 237, str. 1) – Zavrnitev priznanja vozniškega dovoljenja, izdanega v drugi državi članici, brez upoštevanja zahteve po prebivališču – Možnost države članice gostiteljice, da se pri preverjanju, ali je bila ob izdaji dovoljenja izpolnjena zahteva po prebivališču, opre na podatke, ki jih je navedel imetnik dovoljenja v upravnem in sodnem postopku na podlagi obveznosti sodelovanja, ki ga zavezuje, ali če je to potrebno, da poizveduje v državi članici, ki je izdala dovoljenje – Imetnik, ki mu je bilo nacionalno dovoljenje odvzeto zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ni mogel predložiti zdravniško‑psihološkega potrdila, potrebnega za pridobitev novega dovoljenja v državi članici gostiteljici
Izrek
Člene 1(2), 7(1) ter 8(2) in (4) Direktive Sveta z dne 29. julija 1991 o vozniških dovoljenjih (91/439/EGS), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003, je treba razlagati tako, da nasprotujejo temu, da država članica na svojem ozemlju ne priznava pravice do vožnje na podlagi vozniškega dovoljenja, ki ga je druga država članica izdala osebi, potem ko ji je bilo na ozemlju države članice gostiteljice dovoljenje odvzeto zaradi vožnje pod vplivom alkohola, drugo dovoljenje pa je pridobila zunaj kakršnega koli obdobja, v katerem je prepovedano zaprositi za izdajo novega dovoljenja, če je razvidno:
– da država članica, ki je to dovoljenje izdala, na podlagi pojasnil in podatkov, ki jih je navedel imetnik dovoljenja v upravnem ali sodnem postopku na podlagi obveznosti sodelovanja, ki ga zavezuje na podlagi nacionalnega prava države članice gostiteljice, ni spoštovala zahteve po prebivališču,
ali
– da podatki, ki so bili zbrani med poizvedovanji nacionalnih organov in sodišč države članice gostiteljice v državi članici, ki je dovoljenje izdala, niso neizpodbitni podatki iz te države, ki bi dokazovali, da je bilo stalno prebivališče imetnika na ozemlju te države, ko mu je izdala vozniško dovoljenje.
Full & Egal Universal Law Academy