7.3.2009
SL
Uradni list Evropske unije
C 55/44
Tožba, vložena 30. decembra 2008 – Cantiere Navale De Poli proti Komisiji Evropskih skupnosti
(Zadeva T-584/08)
(2009/C 55/79)
Jezik postopka: italijanščina
Stranki
Tožeča stranka: Cantiere Navale De Poli SpA (zastopnika: A. Abate, R. Longanesi Cattani, odvetnika)
Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti
Predlogi tožeče stranke
—
razglasitev ničnosti odločbe, ki jo je Komisija Evropskih skupnosti sprejela 21. oktobra 2008 glede državne pomoči Italije št. C 20/2008 (prej št. 62/2008).
—
Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Uredba Sveta (ES) št. 1177/2002 z dne 27. junija 2002 (UL L 172, 2.7.2002, str. 1), ki temelji na členu 87(3)(e) ES, je vzpostavila začasni obrambni mehanizem za ladjedelništvo glede ponovne vzpostavitve tržnih pogojev, ki so bili porušeni zaradi protikonkurenčnih ravnanj korejskih ladjedelnic. Prenehanje veljavnosti Uredbe, ki je bilo najprej določeno na 31. marec 2004, je bilo kasneje prestavljeno za eno leto, tako da so lahko ladjedelnice Skupnosti do 31. marca 2005 (na novo določeni rok poteka veljavnosti Uredbe) dodatno sklepale pogodbe za izdelavo določenih vrst tovornih ladij. Kot pomoč pri teh pogodbah je Uredba predvidevala pomoč v višini 6 % pogodbene vrednosti. Tožeča stranka je nosilka petih pogodb za izdelavo tankerjev za prevoz kemikalij.
Italija je z namenom skupnega sofinanciranja pogodb med letoma 2002 in 2005 priglasila dve financiranji, vsako v višini 10 milijonov EUR. Komisija je prvo odobrila z odločbo z dne 19. maja 2004, medtem ko je drugo financiranje zavrnila z izpodbijano odločbo. Komisija v zvezi s tem meni, da dopolnilno financiranje pomeni „novo pomoč“ v smislu člena 4 Uredbe Komisije št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 (UL L 140, 30.4.2004, str. 1), ker za 20 % presega prvotna razpoložljiva sredstva sheme. Poleg tega meni, da dopolnilno financiranje ni v skladu s skupnim trgom, ker je bila priglasitev predložena po 31. marcu 2005, roku poteka veljavnosti Uredbe 1177/2002.
Tožeča stranka trdi, da italijanska vlada do 31. marca 2005 dejansko ni mogla pripraviti financiranja za pogodbe, za katere ni mogla vedeti, da so bile sklenjene, saj so družbe to pravico imele do zadnjega dne veljavnosti Uredbe (31. marec 2005).
Zaradi navedenega tožeča stranka pri izpodbijanju odločbe posebej navaja te razloge:
—
kršitev Uredbe št. 1177/2002 z vidika posebnih ciljev, ki jim je zakonodajalec sledil na podlagi določb člena 87(3)(e) ES;
—
kršitev člena 4(2)(a) Uredbe Komisije št. 794/2004 glede opredelitve dopolnilnega financiranja v višini 10 milijonov EUR kot „nove pomoči“;
—
neupoštevnost priporočila Odbora STO za poravnavo sporov z dne 20. junija 2005 glede pogodb o ladjedelništvu, ki so bile zakonito sklenjene v okviru Uredbe št. 1177/2002;
—
kršitev obveznosti obrazložitve glede domnevnega neobstoja prave podlage za odobritev dopolnilnega financiranja;
—
kršitev načel dobre uprave, kontradiktornosti, pravice do obrambe, enakega obravnavanja, subsidiarnosti in sorazmernosti.
Full & Egal Universal Law Academy