29.10.2011
SL
Uradni list Evropske unije
C 319/2
Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 15. septembra 2011 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Conseil d'État – Francija) – Ministre du budget, des comptes publics et de la fonction publique proti Accor SA
(Zadeva C-310/09) (1)
(Prosti pretok kapitala - Davčno obravnavanje dividend - Nacionalna ureditev, ki določa davčni odbitek za dividende, ki so jih izplačale družbe rezidentke, ki so hčerinske družbe ene matične družbe - Zavrnitev pravice do davčnega odbitka za dividende, ki jih izplačajo odvisne družbe nerezidentke - Nadaljnja razdelitev dividend s strani matične družbe svojim delničarjem - Odbitje davčnega odbitka od predplačila davka, ki ga mora pri nadaljnji razdelitvi plačati matična družba - Zavrnitev vračila predplačila davka, ki ga je plačala matična družba - Neupravičena obogatitev - Dokazi, ki se zahtevajo v zvezi z obdavčitvijo nerezidenčnih odvisnih družb)
2011/C 319/03
Jezik postopka: francoščina
Predložitveno sodišče
Conseil d'État
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Ministre du budget, des comptes publics et de la fonction publique
Tožena stranka: Accor SA
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Conseil d'État (Francija) – Razlaga členov 43 in 56 Pogodbe ES – Nacionalna ureditev, na podlagi katere so različno obdavčene dividende, ki izvirajo iz odvisnih družb s sedežem v državi sedeža matične družbe, in tiste, ki izvirajo iz odvisnih družb s sedežem v drugih državah članicah – Možnost, da se od predplačila davka, ki ga mora matična družba plačati ob nadaljnji razdelitvi dividend delničarjem, odbije davčni odbitek, povezan z razdelitvijo teh dividend, če jih je prejela od odvisne družbe s sedežem v Franciji, ne pa če jih je prejela od odvisne družbe s sedežem v drugi državi članici Skupnosti – Zavrnitev vračila predplačila davka, ki ga je plačala matična družba, utemeljena z neupravičeno obogatitvijo ali neobstojem škode za navedeno družbo – Vračilo zneskov, ki jih je plačala matična družba, pod pogojem, da so bili predloženi dokazi v zvezi z davkom, ki so ga plačale njene odvisne družbe v drugi državi članici, in ne v tisti, v kateri ima sedež matična družba – Spoštovanje načel enakovrednosti in učinkovitosti
Izrek
1.
Člena 49 PDEU in 63 PDEU nasprotujeta davčni ureditvi, katere cilj je odpraviti ekonomsko dvojno obdavčevanje dividend, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki matični družbi omogoča, da od predplačila davka, ki ga mora plačati ob nadaljnji razdelitvi dividend, ki so ji jih izplačale odvisne družbe, svojim delničarjem, odbije davčni odbitek, povezan z razdelitvijo teh dividend, če jih je prejela od odvisne družbe s sedežem v tej državi članici, te možnosti pa ne ponuja, če je te dividende izplačala odvisna družba s sedežem v drugi državi članici, ker ta sistem v tem primeru ne priznava pravice do odobritve davčnega odbitka, povezanega z razdelitvijo teh dividend, ki jo opravi ta odvisna družba.
2.
Pravo Unije nasprotuje temu, da kadar nacionalna davčna ureditev, kot je ta iz postopka v glavni stvari, sama po sebi ne pomeni, da davčni zavezanec neupravičeno plačani davek prenese na tretjo osebo, država članica zavrne vračilo zneskov, ki jih je plačala matična družba, ker naj bi to vračilo povzročilo neupravičeno obogatitev te družbe ali ker naj znesek, ki ga je plačala matična družba, zanjo ne bi bil knjigovodski ali davčni izdatek, temveč naj bi se preprosto odbil od skupnega zneska dividend, ki se lahko razdelijo njenim delničarjem.
3.
Načeli enakovrednosti in učinkovitosti ne preprečujeta, da bi za to, da se matični družbi vrnejo zneski, ki zagotavljajo uporabo iste davčne ureditve za dividende, ki jih izplačajo njene odvisne družbe s sedežem v Franciji, in za dividende, ki jih izplačajo odvisne družbe te družbe s sedežem v drugih državah članicah, veljal pogoj, da davčni zavezanec predloži dokazila, ki jih ima samo on in ki za vsako sporno dividendo dokazujejo predvsem dejansko uporabljeno davčno stopnjo in znesek dejansko plačanega davka iz naslova dobička, ki so ga ustvarile odvisne družbe s sedežem v drugih državah članicah, čeprav se za odvisne družbe s sedežem v Franciji taka dokazila, ki so upravi znana, ne zahtevajo. Vendar je predložitev teh dokazov mogoče zahtevati le, če se v praksi ne izkaže, da je nemogoče ali pretirano težko predložiti dokaze o davkih, ki so jih plačale odvisne družbe s sedežem v drugih državah članicah, zlasti ob upoštevanju določb zakonodaje omenjenih držav članic, ki se nanašajo na preprečevanje dvojnega obdavčevanja, evidentiranje davka od dobička pravnih oseb, ki ga je treba plačati, in shranjevanje upravnih dokumentov. Predložitveno sodišče mora preveriti, ali so v zadevi v glavni stvari ti pogoji izpolnjeni.
(1) UL C 233, 26.9.2009.
Full & Egal Universal Law Academy