10.9.2011
SL
Uradni list Evropske unije
C 269/3
Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 12. julija 2011 (predlog za sprejetje predhodne odločbe High Court of Justice (Chancery Division) – Združeno kraljestvo) – L'Oréal SA in drugi proti eBay International AG in drugim
(Zadeva C-324/09) (1)
(Znamke - Internet - Ponudba za prodajo proizvodov, zaščitenih z znamko, ki jih je imetnik znamke namenil za prodajo v tretjih državah, na spletnem trgu, namenjenem potrošnikom v Uniji - Odstranitev embalaže navedenih proizvodov - Direktiva 89/104/EGS - Uredba (ES) št. 40/94 - Odgovornost upravljavca spletnega trga - Direktiva 2000/31/ES (Direktiva o elektronskem poslovanju) - Sodne odredbe, izdane proti navedenemu upravljavcu - Direktiva 2004/48/ES (Direktiva o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine)
2011/C 269/05
Jezik postopka: angleščina
Predložitveno sodišče
High Court of Justice (Chancery Division)
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeče stranke: L'Oréal SA, Lancôme parfums et beauté & Cie, Laboratoire Garnier et Cie, L'Oréal (UK) Limited
Tožene stranke: eBay International AG, eBay Europe SARL, eBay (UK) Limited, Stephan Potts, Tracy Ratchford, Marie Ormsby, James Clarke, Joanna Clarke, Glen Fox, Rukhsana Bi
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Razlaga členov 5(1)(a) ter 7(1) in (2) Prve direktive Sveta z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (89/104/EGS) (UL L 40, str. 1), členov 9(1)(a) ter 13(1) in (2) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL L 11, str. 1), člena 14(1) Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, str. 1) in člena 11 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL L 157, str. 45) – Pojem „trženje“ – Vzorci parfumov in kozmetičnih izdelkov, namenjeni za brezplačno dajanje potrošnikom – Pojem „uporaba“ znamke – Vpis znaka, ki je enak znamki, pri ponudniku storitev, ki upravlja spletni iskalnik, s strani trgovca, da bi se na zaslonu na podlagi vnosa navedenega znaka kot iskalnega niza v iskalnik samodejno izpisal URL naslov njegovega spletnega mesta, na katerem se ponujajo blago in storitve, enake tistim, ki so zaščitene z znamko
Izrek
1.
Če izdelke, ki so v tretji državi in so označeni z znamko, registrirano v državi članici Unije, ali znamko Skupnosti ter v Evropskem gospodarskem prostoru ali v Uniji, če gre za znamko Skupnosti, še niso bili dani na trg, gospodarski subjekt prek spletnega trga brez soglasja imetnika te znamke prodaja potrošnikom na tem ozemlju, lahko navedeni imetnik na podlagi pravil iz člena 5 Prve direktive Sveta z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (89/104/EGS), kakor je bila spremenjena s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru z dne 2. maja 1992, ali člena 9 Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti nasprotuje tej prodaji, tej ponudbi za prodajo ali temu oglaševanju. Nacionalna sodišča so pristojna, da v vsakem posameznem primeru presodijo, ali obstajajo upoštevni indici za ugotovitev, da je ponudba za prodajo ali oglas, prikazan na spletnem trgu, dostopnem na navedenem ozemlju, namenjen potrošnikom na tem ozemlju.
2.
Kadar imetnik znamke svojim pooblaščenim distributerjem dobavlja izdelke, označene s to znamko in namenjene predstavitvi izdelkov potrošnikom na pooblaščenih maloprodajnih mestih, in stekleničke, ki so prav tako označene s to znamko in iz katerih se lahko pretočijo brezplačni vzorci za potrošnike, to brez dokazov o nasprotnem ne pomeni dajanja na trg v smislu Direktive 89/104 in Uredbe št. 40/94.
3.
Člen 5 Direktive 89/104 in člen 9 Uredbe št. 40/94 je treba razlagati tako, da lahko imetnik znamke na podlagi izključnih pravic iz te znamke nasprotuje nadaljnji prodaji izdelkov, kakršni so ti v postopku v glavni stvari, na podlagi tega, da je preprodajalec odstranil zunanjo embalažo teh proizvodov, če zaradi te odstranitve embalaže niso navedeni bistveni podatki, kot so tisti v zvezi z identiteto izdelovalca ali osebe, odgovorne za trženje kozmetičnega izdelka. Tudi če odstranitev zunanje embalaže ne povzroči take nenavedbe podatkov, lahko imetnik znamke nasprotuje nadaljnji prodaji parfuma ali kozmetičnega izdelka, označenega z znamko, katere imetnik je, brez embalaže, če dokaže, da je odstranitev embalaže škodovala podobi navedenega izdelka in zato ugledu znamke.
4.
Člen 5(1)(a) Direktive 89/104 in člen 9(1)(a) Uredbe št. 40/94 je treba razlagati tako, da sme imetnik znamke upravljavcu spletnega trga prepovedati, da ob uporabi ključne besede, ki je enaka tej znamki in jo je ta upravljavec izbral v okviru storitve internetnega referenciranja, oglašuje izdelke, ki so zaščiteni s to znamko in se prodajajo na navedenem trgu, če to oglaševanje običajno obveščenemu in razumno pozornemu uporabniku interneta ne omogoča ali mu le omejeno omogoča, da se seznani s tem, ali navedeni izdelki izvirajo od imetnika znamke ali podjetja, ki je z njim gospodarsko povezano, ali nasprotno, od tretje osebe.
5.
Upravljavec spletnega trga znakov, ki so enaki ali podobni znamkam iz ponudb za prodajo, prikazanim na njegovem spletnem mestu, ne „uporablja“ v smislu člena 5 Direktive 89/104 in člena 9 Uredbe št. 40/94.
6.
Člen 14(1) Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) je treba razlagati tako, da se uporablja za upravljavca spletnega trga, kadar ta ni imel dejavne vloge, zaradi katere bi lahko poznal ali nadzoroval podatke, ki se shranjujejo.
Navedeni upravljavec ima tako vlogo, kadar daje pomoč, ki obsega zlasti optimizacijo predstavitve ponudb za prodajo ali njihovo promocijo.
Če upravljavec spletnega trga ni imel dejavne vloge v smislu prejšnjega odstavka in njegovo opravljanje storitve zato spada na področje uporabe člena 14(1) Direktive 2000/31, se v zadevi, v kateri se lahko naloži plačilo odškodnine, vseeno ne more sklicevati na oprostitev odgovornosti, določeno v tej določbi, če je vedel za dejstva ali okoliščine, na podlagi katerih bi moral skrben gospodarski subjekt ugotoviti nezakonitost zadevnih ponudb za prodajo, in v primeru takega vedenja ni takoj ukrepal v skladu z odstavkom 1(b) navedenega člena 14.
7.
Člen 11, tretji stavek, Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine je treba razlagati tako, da od držav članic zahteva, da zagotovijo, da lahko nacionalna sodišča, ki so pristojna za varstvo pravic intelektualne lastnine, upravljavcu spletnega trga odredijo, naj sprejme ukrepe, ki ne prispevajo le k prenehanju kršitev teh pravic s strani uporabnikov tega spletnega trga, temveč tudi k preprečevanju nadaljnjih tovrstnih kršitev. Te sodne odredbe morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračalne ter ne smejo ovirati zakonite trgovine.
(1) UL C 267, 7.11.2009.
Full & Egal Universal Law Academy