10.12.2011
SL
Uradni list Evropske unije
C 362/3
Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 20. oktobra 2011 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunale ordinario di Bari – Italija) – Interedil Srl, v likvidaciji, proti Fallimento Interedil Srl, Intesa Gestione Crediti Spa
(Zadeva C-396/09) (1)
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Pristojnost sodišča nižje stopnje, da vprašanje za predhodno odločanje zastavi Sodišču - Uredba (ES) št. 1346/2000 - Postopki v primeru insolventnosti - Mednarodna pristojnost - Središče dolžnikovih glavnih interesov - Prenos sedeža v drugo državo članico - Pojem „poslovalnica“)
2011/C 362/04
Jezik postopka: italijanščina
Predložitveno sodišče
Tribunale ordinario di Bari
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Interedil Srl, v likvidaciji
Toženi stranki: Fallimento Interedil Srl, Intesa Gestione Crediti Spa
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Tribunale ordinario di Bari – Razlaga člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 1, str. 191) – Središče dolžnikovih glavnih interesov – Domneva kraja statutarnega sedeža – Poslovalnica v drugi državi članici – Skupnostni ali nacionalni pojmi
Izrek
1.
Pravo Unije nasprotuje temu, da je nacionalno sodišče vezano na pravilo nacionalne procesne določbe, na podlagi katere pravna presoja hierarhično višjega nacionalnega sodišča zanj velja, kadar je očitno, da presoja hierarhično višjega sodišča ni v skladu s pravom Unije, kot ga razlaga Sodišče.
2.
Pojem „središče glavnih interesov“ dolžnika v smislu člena 3(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti je treba razlagati ob upoštevanju prava Unije.
3.
Za določitev središča glavnih interesov družbe dolžnice je treba člen 3(1), drugi stavek, Uredbe št. 1346/2000 razlagati tako:
—
središče glavnih interesov družbe dolžnice je treba določiti tako, da se prvotno upošteva kraj uprave te družbe, kot ga je mogoče določiti na podlagi objektivnih elementov, ki jih lahko preverijo tretje osebe. Če so vodstveni in nadzorni organi družbe na statutarnem sedežu družbe in če se odločitve glede upravljanja te družbe sprejemajo v tem kraju tako, da to lahko preverijo tretje osebe, domneve iz te določbe ni mogoče ovreči. Če kraj uprave družbe ni na statutarnem sedežu družbe, je navzočnost premoženja družbe in obstoj pogodb o njegovi finančni uporabi v državi članici, v kateri družba nima statutarnega sedeža, mogoče šteti za elementa, ki zadostujeta za ovrženje domneve zakonodajalca Unije le, če je s celovito presojo vseh upoštevnih elementov mogoče tako, da to lahko preverijo tretje osebe, ugotoviti, da sta dejansko središče uprave in nadzora te družbe ter kraj upravljanja njenih interesov v tej drugi državi članici;
—
v primeru prenosa statutarnega sedeža družbe dolžnice pred vložitvijo predloga za uvedbo postopka v primeru insolventnosti se domneva, da je središče glavnih interesov te družbe na novem statutarnem sedežu te družbe.
4.
Pojem „poslovalnica“ v smislu člena 3(2) te uredbe je treba razlagati tako, da predpostavlja strukturo z minimalno organizacijo in neko stabilnostjo glede opravljanja gospodarske dejavnosti. Zgolj obstoj premoženja ali bančnih računov načeloma ne zadostuje za tako opredelitev.
(1) UL C 312, 19.12.2009.
Full & Egal Universal Law Academy