7.5.2011
SL
Uradni list Evropske unije
C 139/6
Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 10. marca 2011 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Cour de cassation – Francija) – Charles Defossez proti Christianu Wiartu, kot likvidacijskemu upravitelju družbe Sotimon SARL, Office national de l’emploi fonds de fermeture d’entreprises, Centre de gestion et d’études de l’Association pour la gestion du régime de garantie des créances des salariés de Lille (CGEA)
(Zadeva C-477/09) (1)
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Direktivi 80/987/EGS in 2002/74/ES - Plačilna nesposobnost delodajalca - Varstvo delavcev - Plačilo neplačanih terjatev delavcev - Določitev pristojne jamstvene ustanove - Ugodnejše jamstvo na podlagi nacionalnega prava - Možnost njegovega uveljavljanja)
2011/C 139/09
Jezik postopka: francoščina
Predložitveno sodišče
Cour de cassation
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Charles Defossez
Tožene stranke: Christian Wiart kot likvidacijski upravitelj družbe SOTIMON SARL, Office national de l’emploi fonds de fermeture d’entreprises, Centre de gestion et d’études de l’Association pour la gestion du régime de garantie des créances des salariés de Lille (CGEA)
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Cour de cassation (Francija) – Razlaga člena 8a Direktive Sveta z dne 20. oktobra 1980 o približevanju zakonodaje držav članic o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca (80/987/EGS), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/74/ES (UL L 270, str. 10) v povezavi s členom 9 iste direktive – Določitev jamstvene ustanove, ki je pristojna za plačilo neporavnanih terjatev delavcev – Jamstvena ustanova države članice, na ozemlju katere delavci običajno opravljajo svoje delo – Možnost delavcev, da uveljavljajo ugodnejše jamstvo ustanove, pri kateri se v skladu z nacionalnim pravom njihov delodajalec zavaruje in plačuje prispevke
Izrek
Člen 3 Direktive Sveta z dne 20. oktobra 1980 o približevanju zakonodaje držav članic o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca (80/987/EGS) v različici pred spremembami z Direktivo 2002/74/ES je treba razlagati tako, da je za plačilo neplačanih terjatev delavca, ki je običajno opravljal delo v drugi državi članici, kot je država članica sedeža njegovega delodajalca, ki je bil pred 8. oktobrom 2005 razglašen za plačilno nesposobnega, če ta delodajalec v tej drugi državi članici ni imel poslovne enote in je izpolnjeval obveznost prispevanja k financiranju jamstvene ustanove v državi članici njegovega sedeža, ta ustanova tista, ki je odgovorna za obveznosti, opredeljene v tem členu.
Direktiva 80/987 ne nasprotuje temu, da se v nacionalni zakonodaji določi, da lahko delavec uveljavlja jamstvo za terjatve iz naslova plač nacionalne ustanove na podlagi prava te države članice kot dodatno ali nadomestno jamstvo glede na jamstvo, ki ga zagotavlja ustanova, ki je bila na podlagi te direktive določena kot pristojna, če navedeno jamstvo delavcu zagotavlja višjo raven varstva.
(1) UL C 37, 13.2.2010.
Full & Egal Universal Law Academy