Zadeva C-331/09
Evropska komisija
proti
Republiki Poljski
„Neizpolnitev obveznosti države – Državna pomoč – Pomoč, ki jo je Republika Poljska dodelila skupini Technologie Buczek – Odločba Komisije, s katero je bila ta pomoč razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom in naložena zagotovitev njenega vračila – Neizvršitev v določenem roku“
Povzetek sodbe
1. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Nespoštovanje odločbe Komisije o državni pomoči – Obveznost zagotovitve vračila dodeljenih pomoči – Referenčni datum
(člen 88(2), drugi pododstavek, ES)
2. Pomoči, ki jih dodelijo države – Vračilo nezakonite pomoči – Uporaba nacionalnega prava – Pogoji in meje
(člen 88(2) ES; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 14(3))
3. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Nespoštovanje obveznosti zagotovitve vračila nezakonitih pomoči – Sredstva obrambe – Absolutna nemožnost izpolnitve – Merila za presojo – Težave pri izvršitvi
(člen 88(2) ES; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 14(3))
1. Upoštevni datum za presojo tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti, vložene na podlagi člena 88(2), drugi pododstavek, ES, je datum, ki je bil določen v odločbi, katere neizvršitev se izpodbija, ali glede na okoliščine primera datum, ki ga je Komisija naknadno določila. Ker v nasprotju s členom 226 ES ta določba namreč ne določa predhodne faze, Komisija ne izda obrazloženega mnenja, s katerim se državam članicam naloži rok za uskladitev z njeno odločbo.
Kljub temu je za določitev roka za izvršitev treba upoštevati morebitno odložitev izvršitve odločbe Komisije, odrejeno s sklepom predsednika Splošnega sodišča.
(Glej točki 50 in 52.)
2. V skladu s členom 14(3) Uredbe št. 659/1999 o uporabi člena 88 Pogodbe ES je treba vračilo nezakonite pomoči, naloženo z odločbo Komisije, zagotoviti nemudoma in v skladu s postopki, določenimi v nacionalni zakonodaji zadevne države članice, če ti omogočajo takojšno in učinkovito izvršitev navedene odločbe.
Glede podjetij, ki so prejela pomoči, razglašene za nezdružljive s skupnim trgom, in ki so v stečaju, je vzpostavitev prejšnjega stanja in odpravo izkrivljanja konkurence, ki je nastala zaradi nezakonitega izplačila pomoči, načeloma mogoče doseči z vpisom obveznosti v zvezi z vrnitvijo nezakonite pomoči v bilanco stanja tega podjetja.
(Glej točki 59 in 60.)
3. Edini razlog, na katerega se država članica lahko sklicuje pri obrambi v okviru tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti, ki jo Komisija vloži na podlagi člena 88(2) ES, je absolutna nezmožnost pravilne izvršitve odločbe o zagotovitvi vračila. Pogoj absolutne nezmožnosti izvršitve ni izpolnjen, kadar država članica le obvesti Komisijo o pravnih, političnih ali dejanskih težavah, ki so povezane z izpolnitvijo odločbe, ne da bi zoper zadevna podjetja dejansko ukrepala z namenom pridobitve vračila pomoči in ne da bi Komisiji predlagala druga postopkovna pravila za izpolnitev odločbe, s katerimi bi lahko premostila te težave. Tega, da država članica ne spoštuje svojih obveznosti na podlagi prava Unije, tudi ni mogoče upravičiti s strahom pred notranjimi težavami v okviru izvrševanja odločbe o zagotovitvi vračila državne pomoči, ki je bila razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom.
(Glej točke 69, 70 in 72.)
SODBA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 14. aprila 2011(*)
„Neizpolnitev obveznosti države – Državna pomoč – Pomoč, ki jo je Republika Poljska dodelila skupini Technologie Buczek – Odločba Komisije, s katero je bila ta pomoč razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom in naložena zagotovitev njenega vračila – Neizvršitev v določenem roku“
V zadevi C‑331/09,
zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 88(2) ES, vložene 17. avgusta 2009,
Evropska komisija, ki jo zastopata K. Gross in A. Stobiecka-Kuik, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,
tožeča stranka,
proti
Republiki Poljski, ki jo zastopa M. Krasnodębska-Tomkiel, zastopnica,
tožena stranka,
SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi A. Tizzano, predsednik senata, M. Ilešič, E. Levits, M. Safjan, sodniki, in M. Berger (poročevalka), sodnica,
generalna pravobranilka: E. Sharpston,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Komisija Evropskih skupnosti s to tožbo Sodišču predlaga, naj ugotovi, da je Republika Poljska s tem, da ni izpolnila obveznosti iz Odločbe Komisije z dne 23. oktobra 2007 o državni pomoči št. C 23/06 (ex NN 35/06) Poljske za proizvajalca jekla skupino Technologie Buczek (2008/344/ES) (UL 2008, L 116, str. 26), kršila določbe člena 249, četrti odstavek, ES in členov 3, 4 in 5 navedene odločbe.
Pravni okvir
2 V uvodni izjavi 13 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [88] Pogodbe ES (UL L 83, str. 1) je navedeno:
„ker je treba v primeru nezakonite pomoči, ki ni združljiva s skupnim trgom, ponovno vzpostaviti učinkovito konkurenco; ker je v ta namen potrebno, da se pomoč, vključno z obrestmi, vrne brez odlašanja; ker je primerno, da se vračilo izvede skladno s postopki nacionalnega prava; ker uporaba teh postopkov ne sme, s preprečevanjem takojšnje in učinkovite izvedbe odločbe Komisije, preprečiti ponovne vzpostavitve učinkovite konkurence; ker morajo države članice, da bi dosegle ta rezultat, sprejeti vse potrebne ukrepe, da zagotovijo učinkovitost odločb Komisije“.
3 Člen 14(3) Uredbe št. 659/1999 določa:
„Brez poseganja v odločbo Sodišča Evropskih skupnosti na podlagi člena [242] Pogodbe se vračilo izvede nemudoma in skladno s postopki, določenimi v nacionalni zakonodaji zadevne države članice, če omogočajo takojšnjo in učinkovito izvajanje odločbe Komisije. V ta namen in v primeru postopka pred državnimi sodišči zadevne države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, ki so jim na voljo v teh pravnih sistemih, vključno z začasnimi ukrepi, brez poseganja v pravo Skupnosti.“
4 Člen 23(1) navedene uredbe določa:
„Če zadevna država članica ne izpolni pogojne ali negativne odločbe, zlasti v primerih, navedenih v členu 14, lahko Komisija zadevo predloži neposredno Sodišču Evropskih skupnosti skladno s členom [88](2) Pogodbe.“
Dejansko stanje
5 Komisija je v členu 1 Odločbe 2008/344, o kateri je bila Republika Poljska uradno obveščena 24. oktobra 2007, ugotovila, da so ukrepi, ki jih je Republika Poljska sprejela v korist skupine Technologie Buczek (v nadaljevanju: skupina TB), državna pomoč, ki ni združljiva s skupnim trgom (v nadaljevanju: sporna pomoč).
6 Skupina TB je v času dejanskega stanja, zaradi katerega je prišlo do tega spora, delovala v sektorju proizvodnje jekla kot proizvajalka cevi, vključevala pa je družbo Technologie Buczek SA (v nadaljevanju: TB), ki je imela več hčerinskih družb, od katerih sta bili po mnenju Komisije dve tudi prejemnici sporne pomoči, in sicer družbi Buczek Automotive sp. z o.o. (v nadaljevanju: BA) in Huta Buczek sp. z o.o. (v nadaljevanju: HB).
7 Predmet sporne pomoči v korist skupine TB je bila opustitev izvršbe javnih dolgov več javnopravnih upnikov, med drugim zavoda za socialno zavarovanje, občine Sosnowiec, v kateri je bil sedež skupine TB, in državnega sklada za rehabilitacijo invalidov.
8 V prvih petih členih izreka Odločbe 2008/344 je določeno:
„Člen 1
Državna pomoč v znesku [20.761.643] PLN, ki jo je Poljska nezakonito dodelila [skupini TB], pomeni kršitev člena 88(3) Pogodbe in ni združljiva s skupnim trgom.
Člen 2
Državna pomoč v znesku [1.369.186] PLN, ki jo je Poljska dodelila [skupini TB] med letoma 1997 in 2003, ni bila porabljena v skladu s pogoji, določenimi v Protokolu št. 8 k Pristopni pogodbi, in zato ni združljiva s skupnim trgom.
Člen 3
1. Poljska mora izterjati pomoč iz člena 1, ki je bila nezakonito omogočena [skupini TB], zlasti od [hčerinskih družb] [HB] in [BA], sorazmerno s pomočjo, ki sta jo dejansko prejeli. Skladno s tem mora Poljska izterjati [13.578.115] PLN od družbe [HB] in [7.183.528] PLN od družbe [BA].
2. Poljska mora [sprejeti vse potrebne ukrepe, da zagotovi, da družba TB vrne nepravilno porabljeno pomoč iz člena 2, ki je bila dodeljena skupini TB].
3. Zneski, ki jih je treba povrniti, morajo vključevati obresti od datuma, ko so bili zagotovljeni prejemniku, do njihove dejanske povrnitve.
4. Obresti se izračunajo z uporabo obrestnoobrestnega računa v skladu s [p]oglavjem V Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [88] Pogodbe ES […].
Člen 4
1. Pomoč iz členov 1 in 2 mora biti povrnjena takoj in učinkovito.
2. Poljska zagotovi, da se ta odločba izvede v štirih mesecih po uradnem obvestilu o tej odločbi.
Člen 5
1. V dveh mesecih po uradnem obvestilu o tej odločbi mora Poljska Komisiji predložiti naslednje informacije:
(a) skupni znesek (glavnica in obresti), ki ga je treba izterjati od prejemnikov;
(b) podroben opis že sprejetih in načrtovanih ukrepov za izpolnitev zahtev te odločbe;
(c) dokumente, ki dokazujejo, da je bilo prejemnikom naloženo, naj povrnejo pomoč.
2. Poljska mora obveščati Komisijo o napredovanju nacionalnih ukrepov, sprejetih za izvedbo te odločbe, dokler ne bo pomoč, navedena v členih 1 in 2, v celoti povrnjena. Na zahtevo Komisije mora nemudoma predložiti informacije o sprejetih in načrtovanih ukrepih za izpolnitev zahtev te odločbe. Zagotoviti mora tudi podrobne informacije o zneskih pomoči in obrestih, ki so že bile izterjane od prejemnika.“
9 Družba TB je bila na dan sprejetja Odločbe 2008/344 v stečajnem postopku, saj je bil oklic o začetku postopka zaradi insolventnosti objavljen 16. avgusta 2006. V nasprotju s tem je bil oklic o začetku postopka zaradi insolventnosti nad družbo BA objavljen 25. junija 2008, nad družbo HB pa 29. aprila 2009, torej po izteku roka iz člena 4 navedene odločbe.
10 Družbe TB, BA in HB so 8. januarja 2008 pri Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti (zdaj Splošno sodišče) vložile tožbe (vpisane pod opravilnimi številkami T‑465/07, T‑1/08 in T‑440/07), s katerimi so predlagale razglasitev ničnosti Odločbe 2008/344. Družbi HB in BA sta hkrati s tožbama predsedniku navedenega sodišča predložili predloga za odlog izvršitve navedene odločbe. Predsednik Splošnega sodišča je 13. februarja 2008 odredil odlog izvršitve te odločbe do končne odločitve glede začasnih ukrepov. Predsednik Splošnega sodišča je s sklepoma z dne 14. marca 2008 v zadevah Buczek Automotive proti Komisiji (T‑1/08 R) in Huta Buczek proti Komisiji (T‑440/07 R) predloga za začasne ukrepe, ki sta ju vložili družbi BA in HB, zavrnil.
11 Republika Poljska je 18. marca 2008 intervenirala v podporo predlogom družb HB in BA ter predlagala, naj Splošno sodišče Odločbo 2008/344 razglasi za nično.
12 Republika Poljska je glede izvedbenih ukrepov, ki so jih poljski organi sprejeli na podlagi navedene odločbe, Komisijo z dopisom z dne 25. januarja 2008 obvestila o nekaterih subjektih, ki bi morali zagotoviti, da prejemniki sporne pomoči le-to vrnejo, ne da bi natančneje navedla zneske te pomoči, ki bi jih bilo mogoče pridobiti od družb HB in BA. Republika Poljska se je sklicevala na težave, na katere je naletela, ker je bila ta pomoč prejemnikom dana na voljo pred pristopom te države članice k Evropski uniji, in zlasti trdila, da potrebuje dodaten rok za zagotovitev vračila sporne pomoči, saj bi morala opraviti raziskave in morebiti pridobiti upoštevne dokumente. Poleg tega so navedeni organi v tem dopisu vprašali, ali bi bilo na podlagi Odločbe 2008/344 mogoče večji del te pomoči pridobiti od družbe TB med stečajnim postopkom in od družb HB in BA zahtevati zgolj vračilo preostalega zneska.
13 Komisija je v odgovoru na navedeni dopis z dne 13. februarja 2008 nasprotovala takemu načinu vračila sporne pomoči, ker naj ne bi bil v skladu z vsebino Odločbe 2008/344.
14 Poljski organi so se v dopisu z dne 22. februarja 2008 znova sklicevali na velike pravne in praktične težave pri zagotovitvi vračila sporne pomoči in zaprosili za podaljšanje roka za izvršitev navedene odločbe do 30. junija 2008.
15 V zvezi s tem so se v dopisu z dne 7. marca 2008 sklicevali na tehnične težave, povezane z iskanjem izvirnikov dokumentov, na podlagi katerih je bila dodeljena sporna pomoč. S pravnega vidika so se sklicevali na nevarnost „dvojnega vračila“ te pomoči s strani družbe TB in njenih hčerinskih družb. Republika Poljska meni, da ta nevarnost izhaja iz neobstoja pravne podlage, ki bi upravnim organom dopuščala odpis terjatev, ki jih imajo do družbe TB, katere stečajni upravitelj je zavezan za poplačilo teh dolgov, vključno z zneski, ki bi jih bilo treba pridobiti od hčerinskih družb družbe TB, ki so bile dejanske prejemnice sporne pomoči. Če bi bili ti dolgovi poplačani, v skladu s poljskim stečajnim pravom ne bi bilo več pravne podlage za to, da bi družba TB zoper svoji hčerinski družbi uveljavljala povračilo zneskov, ki jih je sama plačala.
16 Komisija je v odgovoru z dne 4. aprila 2008 izrazila obžalovanje, da poljski organi niso predlagali nobene rešitve problema „dvojnega vračila“, in predlagala začasno uporabo Odločbe 2008/344 tako, da bi se odprl blokiran bančni račun, na katerega bi dejanske prejemnice sporne pomoči nakazale zneske, navedene v tej odločbi, povečane za obresti, vendar je za to možnost določila pogoj, da navedeni organi zagotovijo, da stečajni upravitelj družbe TB zoper družbo HB uveljavlja regresni zahtevek.
17 Poljski organi so z dopisom z dne 13. junija 2008 Komisijo obvestili, da je stečajni upravitelj družbe TB aprila 2008 začel razdeljevati določeno premoženje, pri čemer je skupni znesek, ki je bil do takrat pridobljen od te družbe, znašal približno 13 milijonov PLN, in znova poudarili, da obveznost vračila pomoči, ki jo je prejela družba TB, izhaja iz poljskega stečajnega prava. Komisija je bila poleg tega obveščena o dodatnih zneskih, ki bi jih nekateri javnopravni upniki morali pridobiti od družb HB in BA.
18 Komisija je z dopisom z dne 18. julija 2008 zahtevala podrobno poročilo glede stanja dejanskega vračila sporne pomoči, pri čemer je postavila vrsto podrobnih vprašanj glede zneskov, ki so jih terjali različni upniki. Komisija je glede vprašanja „dvojnega vračila“ vztrajala pri tem, da rešitev, ki jo bodo poljski organi sprejeli, ne glede na to, kakšna bo, ne sme kršiti obveznosti, ki so v Odločbi 2008/344 jasno opredeljene, in Republiko Poljsko opozorila, da lahko zoper njo začne postopek na podlagi člena 88(2) ES, če ne izvrši te odločbe.
19 Poljski organi so z dopisom z dne 5. septembra 2008 Komisijo obvestili, da je bil stečajni postopek zoper družbo TB prekinjen zaradi vložitve pravnega sredstva zoper načrt razdelitve. Glede hčerinskih družb družbe TB naj bi samo en subjekt zoper njiju začel sodni postopek, pri čemer pa ta predlog za izvršbo ni izpolnjeval formalnih pogojev, zato v zvezi s tem ni bilo mogoče sprejeti nobene odločbe. Republika Poljska je s tem dopisom predlagala tudi sestanek med svojimi zastopniki in zastopniki Komisije.
20 Komisija je z dopisom z dne 29. oktobra 2008 navedeno državo članico znova opozorila na možnost sprožitve postopka na podlagi člena 88(2) ES. Postavila je nova vprašanja, pri čemer je na tak sestanek pristala pod pogojem, da ta država članica predhodno predlaga rešitev problema „dvojnega vračila“.
21 Poljski organi so z dopisom z dne 22. decembra 2008 Komisijo obvestili, da se je izkazalo, da je znesek, ki ga je treba pridobiti od družbe TB, višji od tistega, ki je bil sporočen Komisiji med pripravo Odločbe 2008/344, in da bodo zagotovili vračilo tega višjega zneska. To institucijo so prav tako obvestili, da je poljsko sodišče izreklo sodbo glede stečaja družbe BA. Navedeni organi so sporočili, da bodo organizirali sestanek med različnimi subjekti, ki dodeljujejo pomoči, da bi razpravljali o vprašanju „dvojnega vračila“, in da bodo v zvezi s tem posredovali dodatne informacije. Priložili so kopije prijav terjatev vseh upnikov v stečajno maso družbe TB in naznanili, da bodo predlog posredovali januarja 2009.
22 Poljski organi so z dopisom z dne 30. januarja 2009 v skladu z nacionalnimi določbami glede odloga plačila dolgov do javnopravnih subjektov predlagali poplačilo do 31. decembra 2004 nastalih dolgov družbe TB do teh subjektov, vključno z obrestmi, ki so se natekle do 15. avgusta 2006, to je do dneva pred objavo oklica začetka stečajnega postopka nad družbo TB, iz premoženja, ki je del stečajne mase te družbe. Toda niti družba HB niti družba BA ne bi bili zavezani za plačilo zgoraj navedenih dolgov, ampak bi vrnili premoženjsko korist, ki je bila pridobljena, ker ni bilo zagotovljeno vračilo dolgov, torej „protivrednost pomoči“, ki ustreza razliki med obrestmi, ki sta jih ti družbi dejansko plačali, in obrestmi, ki bi jih glede na tržne pogoje morali plačati, zlasti ob upoštevanju težkega položaja teh družb. Poleg „protivrednosti pomoči“ v ožjem smislu bi družbi HB in BA plačali obresti na to protivrednost, in sicer družba BA obresti za obdobje od 1. januarja 2005 do 24. junija 2008, to je do dneva pred objavo oklica začetka stečajnega postopka nad njo, družba HB pa od 1. januarja 2005 do plačila.
23 Po mnenju poljskih organov je ta predlog tako predvideval zagotovitev vračila 22.130.829 PLN, vključno z zamudnimi obrestmi, od katerega je bilo 13.491.124,77 PLN že plačanih, tako da je bilo treba zagotoviti zgolj še vračilo 7.789.272,01 PLN, kar pa je glede na zneske, ki sta jih dolgovali družbi HB in BA, presegalo znesek, katerega vračilo je bilo treba zagotoviti v skladu z Odločbo 2008/344.
24 Komisija je ta izračun izpodbijala in navedla, da meni, da je skupni znesek, ki ga je treba pridobiti od družbe TB, 14.570.608,06 PLN. Od drugih dveh družb, HB in BA, bi bilo treba pridobiti 180.678,22 PLN, in sicer 118.163,55 PLN od družbe HB in 62.514,67 PLN od družbe BA, pri čemer bi bilo treba obema zneskoma prišteti obresti.
25 Službe Komisije so zato z dopisom z dne 27. februarja 2009 Republiko Poljsko znova opozorile, da so ti ukrepi v nasprotju z določbami Odločbe 2008/344, saj glavno breme za vračilo sporne pomoči še naprej nosi družba TB, ne pa družbi HB in BA, kot je določeno v tej odločbi. Komisija je v tem dopisu tudi poudarila, da je že zavrnila možnost, da bi družba TB delno vrnila pomoč, ki bi jo morali vrniti družbi HB in BA, in da bo sprejela ukrepe za začetek postopka iz člena 88(2) ES.
26 Poljski organi so 26. oktobra 2009 Komisiji poslali dopis, s katerim so jo v skladu z Odločbo 2008/344 obvestili o začetku postopka zaradi insolventnosti nad družbo HB in o prijavah terjatev vseh upnikov, zato da bi se ti lahko poplačali v okviru postopkov zaradi insolventnosti, ki sta bila uvedena nad družbama HB in BA.
27 Komisija se je po tej izmenjavi dopisov in različnih drugih opominih odločila, da vloži to tožbo, ker je menila, da Republika Poljska še vedno ni pravilno izvršila Odločbe 2008/344.
Tožba
Trditve strank
28 Komisija tožbo utemeljuje s tem, da Odločba 2008/344 ni bila takoj in učinkovito izvršena v skladu z njenima členoma 3 in 4, ki določata, da je vračilo sporne pomoči treba zagotoviti v štirih mesecih po uradnem obvestilu o tej odločbi. V zvezi s tem zatrjuje, da družbi HB in BA po več kot enaindvajsetih mesecih od dneva, ko je Republika Poljska prejela navedeno odločbo, nista vrnili nobene pomoči in da Komisija v nasprotju s členom 5 te odločbe nikakor ni bila obveščena o ukrepih, ki jih je sprejela ta država članica. Komisija se podredno sklicuje na to, da je družba TB vrnila zgolj del skupnega zneska, ki ga je dolgovala skupina TB. Nazadnje zatrjuje, da se Republika Poljska ni sklicevala na izjemne okoliščine, ki naj bi ji preprečile pravilno izvršitev navedene odločbe.
29 Komisija glede neobstoja takojšnje in učinkovite izvršitve Odločbe 2008/344 poudarja, da pomoč, dodeljena družbama BA in HB, po več kot enaindvajsetih mesecih od dneva, ko je Republika Poljska prejela Odločbo 2008/344, ni bila vrnjena, tako da slednja še naprej uživa koristi, ki izhajajo iz te pomoči. Da bi Komisija lahko ugotovila, da je bila korist, ki jo je imela družba BA, odpravljena, bi v skladu z ustaljeno sodno prakso in točko 64 obvestila Komisije z dne 15. novembra 2007 z naslovom „Za učinkovito izvajanje odločb Komisije, ki od držav članic zahtevajo dosego vračila nezakonite in nezdružljive državne pomoči“ (UL C 272, str. 4, v nadaljevanju: obvestilo iz leta 2007) morala biti državna pomoč, ki bi jo morala ta družba vrniti, evidentirana v okviru stečajnega postopka nad to družbo, kar pa glede na informacije, ki jih ima Komisija, ni bilo storjeno.
30 Komisija poleg tega trdi, da se zdi, da so nekateri zneski še naprej nedoločeni, čeprav so zneski, ki jih morajo vrniti vsi prejemniki, v Odločbi 2008/344 jasno navedeni in je bila njihova višina določena na podlagi informacij, ki so jih posredovali poljski organi sami. Glede na to, da je Komisija zgolj v enem primeru prejela informacije glede kakršnega koli poskusa, da upniki dosežejo vračilo pomoči neposredno pri družbah HB in BA, obveznost, da se vračilo zneskov, določenih v navedeni odločbi, doseže pri teh družbah, ni bila izpolnjena. Službe Komisije naj bi tudi prejele protislovne informacije glede zneskov terjatev, ki jih je mogoče evidentirati v okviru stečajnega postopka nad družbo TB.
31 Komisija nazadnje opozarja, da ker vložitev ničnostne tožbe na podlagi člena 230, drugi odstavek, ES ne odloži obveznosti izvršitve Odločbe 2008/344 in zato obveznosti zagotovitve vračila pomoči, razglašene za nezakonito in nezdružljivo, je to odločbo treba izvršiti ne glede na vložitev te tožbe, če Splošno sodišče na podlagi člena 242 ES ne odredi, da se izvršitev odločbe, s katero je bilo naloženo, da se zagotovi vrnitev sporne pomoči, odloži.
32 Komisija se glede učinkovite izvršitve Odločbe 2008/344 sklicuje zlasti na sodbi z dne 9. marca 1978 v zadevi Simmenthal (106/77, Recueil, str. 629, točke 17, 18 in od 21 do 24) in z dne 18. julija 2007 v zadevi Lucchini (C‑119/05, ZOdl., str. I‑6199, točke od 60 do 62) ter zatrjuje, da so bistveno zamudo pri zagotovitvi vračila sporne pomoči povzročile določbe poljskega stečajnega prava in so tako preprečile takojšnjo izvršitev te odločbe. Čeprav je res, da so poljski organi v korespondenci s Komisijo izpostavili vprašanje „dvojnega vračila“ v zgodnji fazi postopka, pa niso predlagali rešitve tega problema, ki bi omogočila učinkovito izvršitev navedene odločbe. Predlogi teh organov naj bi učinkovali tako, da je breme vračila nosila v glavnem družba TB, ne pa družbi HB in BA, kar naj bi bilo v nasprotju z določbami Odločbe 2008/344 glede subjekta, ki mora nositi finančno breme vračila sporne pomoči, in kar naj ne bi omogočalo ponovne vzpostavitve konkurenčnih pogojev.
33 Komisija prav tako zatrjuje, da poljski organi Odločbe tudi niso začasno izvrševali tako, da bi prejemnikom pomoči dali možnost, da ustrezne zneske nakažejo na blokiran bančni račun, kot jim je predlagala. Zato in čeprav je Republika Poljska naletela na težave pri izvrševanju Odločbe 2008/344, je gotovo, da njena obveznost predlagati razumne alternativne rešitve ni prenehala, da ni sledila predlogom, naj to odločbo začasno izvrši, in da ni priznala, da je Komisija jasno zavrnila možnost, da zneske sporne pomoči, ki bi jih morali vrniti hčerinski družbi družbe TB, vrne zadnjenavedena družba.
34 Komisija glede očitka, ki se nanaša na izjemne okoliščine, ki naj bi Republiki Poljski preprečevale pravilno izvršitev Odločbe 2008/344, opozarja, da se zadevna država članica, da bi upravičila neizvrševanje odločbe, s katero ji je naloženo, da zagotovi vrnitev pomoči, lahko sklicuje zgolj na argumente glede absolutne nezmožnosti izvršitve te odločbe. Če država članica naleti na nepredvidene ali nepredvidljive težave pri izvrševanju take odločbe ali opazi posledice, ki jih je Komisija spregledala, mora v skladu s točko 28 obvestila iz leta 2007 te težave predložiti tej instituciji v premislek skupaj s predlogi za primerne spremembe zadevne odločbe. V takem primeru morata Komisija in država članica na podlagi načela lojalnega sodelovanja, na katerem temelji zlasti člen 10 ES, sodelovati v dobri veri, da se težave premostijo, ob polnem upoštevanju določb Pogodbe ES, zlasti pa določb, ki se nanašajo na pomoči.
35 Komisija, ki se sklicuje na ustaljeno sodno prakso Sodišča in točko 29 obvestila iz leta 2007, zatrjuje, da čeprav je res, da so poljski organi naleteli na tehnične in pravne težave, se niso sklicevali na „absolutno nezmožnost“ izvršitve Odločbe 2008/344. Merilo absolutne nezmožnosti naj ne bi bilo izpolnjeno, kadar se država članica sklicuje na pravne, politične ali praktične okoliščine, ki naj bi ji onemogočile, da izvrši zadevno odločbo, ne da bi tudi poskusila zagotoviti vrnitev pomoči ali Komisiji predstavila razumne rešitve za izvršitev te odločbe, na podlagi katerih bi lahko premostila težave. V obravnavanem primeru pa naj poljski organi ne bi predlagali nobene zadovoljive rešitve problema „dvojnega vračila“.
36 Republika poljska najprej zatrjuje, da so v času pisanja odgovora na tožbo vse dolžnice sporne pomoči, in sicer družbe TB, HB in BA, bile v postopkih zaradi insolventnosti in da so vsi upniki, ki so imeli terjatve, na katere se je nanašala državna pomoč, ki je bila opredeljena v Odločbi 2008/344, prijavili svoje terjatve, da bi se poplačali v okviru teh različnih postopkov. Ta država članica trdi, da je Komisiji posredovala vse potrebne informacije glede teh postopkov zaradi insolventnosti, tako da bi bilo mogoče upravičeno trditi, da je bila navedena odločba v celoti že izvršena v skladu z njeno vsebino.
37 Republika Poljska trdi, da na ta sklep nikakor ne vpliva to, da celoten znesek, naveden v Odločbi 2008/344, ni bil vrnjen, saj so bile v stečajno maso prijavljene vse terjatve vseh upnikov, ki jih je navedla Komisija in ki so predmet postopka zaradi insolventnosti, vračilo sporne pomoči pa je treba zagotoviti v skladu z nacionalnim pravom v okviru postopkov zaradi insolventnosti, ki potekajo. Ta argument naj bi temeljil na besedilu člena 14(3) Uredbe št. 659/1999, v skladu s katerim se vračilo izvede v skladu s postopki, določenimi v nacionalni zakonodaji zadevne države članice.
38 Poljski organi poleg tega poudarjajo, da tudi če se do zdaj že izvedena plačila ne štejejo za vračilo sporne pomoči, to ne bi smelo vplivati na sklep, da je bila Odločba 2008/344 izvršena s prijavo terjatev v okviru različnih postopkov zaradi insolventnosti, ki potekajo, kar je potrjeno v točki 64 obvestila iz leta 2007.
39 Republika Poljska prav tako izpodbija stališče Komisije glede „dvojnega vračila“, pri čemer poudarja, da težav, povezanih z izvršitvijo Odločbe 2008/344, ni izpostavila v smislu, da onemogočajo zagotovitev vračila sporne pomoči, ampak v smislu, da bo ta pomoč vrnjena dvakrat, kar bi lahko povzročilo začetek postopkov zaradi insolventnosti nad podjetji, ki so za nakup premoženja plačala tržno ceno, in torej od državne pomoči, dodeljene družbi TB, niso imela nobene koristi. To vprašanje naj bi ustrezalo predmetu spora pred Splošnim sodiščem, v okviru katerega je Republika Poljska natančno razložila, zakaj meni, da je Komisija storila napako s tem, da je odgovornost za vračilo pomoči razširila na tretje osebe, in sicer na družbi HB in BA.
40 Republika Poljska meni, da je bil cilj predloga, ki je bil 25. januarja 2008 naslovljen na Komisijo, izogniti se položaju, v katerem stečajni upravitelj družbe TB, ki bi imel zadostna sredstva za poplačilo vseh prijavljenih terjatev, po eni strani ne bi mogel zavrniti poplačila terjatev, ki so mu bile prijavljene v postopku zaradi insolventnosti te družbe, medtem ko po drugi strani to poplačilo nikakor ne bi vplivalo na obveznost, da se enaki zneski pridobijo od družb HB in BA. Ta država članica se v zvezi s tem opira na zgoraj navedeni sklep Huta Buczek proti Komisiji, s katerim naj bi bila glede na pravo Unije predvsem potrjena možnost izvršitve Odločbe 2008/344 v skladu z navedenim predlogom poljskih organov.
41 Republika Poljska poleg tega meni, da je očitek Komisije glede neizvršitve Odločbe 2008/344 v roku iz člena 4(2) te odločbe neutemeljen, ker Komisija ni določila končnega roka za izvršitev te odločbe. Ne bi naj namreč bilo mogoče šteti, da iztek štirimesečnega roka, šteto od sprejetja navedene odločbe, pomeni končni rok za njeno izvršitev. Ta rok, naveden v točki 42 obvestila iz leta 2007, prav gotovo izraža nujnost, da se taka odločba Komisije izvrši čim hitreje, ni pa zavezujoč. Komisija bi ob upoštevanju posebnih okoliščin obravnavane zadeve morala določiti drug rok, ki bi ga bilo mogoče šteti za zavezujočega, česar pa ni storila.
42 Komisija v odgovoru na te argumente v repliki v celoti vztraja pri trditvah, ki jih je navedla v tožbi. Poleg tega zatrjuje, da je treba vse dokumente, ki so bili Sodišču ali Komisiji predloženi po vložitvi tožbe, torej po 17. avgustu 2009, vsekakor šteti za neupoštevne za presojo neizpolnitve obveznosti Republike Poljske.
43 Komisija poleg tega izpodbija trditev Republike Poljske, da ni določila končnega roka za izvršitev Odločbe 2008/344. Opira se na točko 53 sodbe z dne 14. decembra 2006 v združenih zadevah Komisija proti Španiji (od C‑485/03 do C‑490/03, ZOdl., str. I‑11887) in trdi, da so iz te odločbe roki jasno razvidni in da so bili za presojo neizpolnitve obveznosti ustrezni.
44 Komisija dalje meni, da se Republika Poljska sklicuje na informacije in dogodke po vložitvi tožbe, ki se poleg tega nanašajo zgolj na prijavo terjatev v stečajno maso družbe TB, ne pa na poplačilo teh terjatev.
45 Nazadnje, ta institucija zatrjuje, da se morajo v skladu z ustaljeno prakso, ki temelji na točkah 66 in 67 obvestila iz leta 2007, v primeru zagotavljanja vračila pomoči od prejemnika, ki je v stečaju, nacionalni organi, pristojni za izvršitev odločbe o zagotovitvi vračila, pritožiti zoper vsako odločitev stečajnega upravitelja ali sodišča, ki vodi stečajni postopek, o dovoljenju za nadaljevanje dejavnosti plačilno nesposobnega prejemnika pomoči po izteku rokov, določenih v odločbi o zagotovitvi vračila. Nacionalna sodišča bi v takem položaju morala upoštevati potrebo po zagotovitvi takojšnje in učinkovite izvršitve zadevne odločbe. Komisija meni, da nacionalna sodišča zato ne smejo dovoliti nadaljevanja dejavnosti plačilno nesposobnih prejemnikov pomoči, če ni bilo izvedeno polno vračilo sporne pomoči. Poleg tega, če je odboru upnikov predlagan načrt za nadaljevanje dejavnosti prejemnika pomoči, lahko navedeni organi podprejo ta načrt samo, če zagotavlja, da je pomoč povrnjena v celoti v rokih iz odločbe o zagotovitvi vračila.
46 Republika Poljska v dupliki v bistvu vztraja pri svojih trditvah in predlaga, naj se tožba Komisije v celoti zavrne.
47 Ta država članica poleg tega ponavlja, da je Komisiji predložila vse potrebne informacije, čeprav je to storila v odgovoru na tožbo. Ker Komisija v repliki ni zatrjevala, da gre pri nekaterih informacijah, med katerimi je bil tudi oklic o začetku postopka zaradi insolventnosti družbe HB, za nova dejstva in okoliščine, ki ji prej niso bile znane, njena trditev, da posredovane informacije za to zadevo niso upoštevne, ker so bile posredovane po vložitvi tožbe, ni utemeljena, saj so bile te informacije Komisiji takrat znane.
48 Navedena država članica poleg tega zatrjuje, da Komisija s tem, da ji je določila 17. avgust 2009 kot datum izteka roka za izvršitev Odločbe 2008/344, nikakor ni upoštevala posebnih okoliščin, povezanih z izvršitvijo te odločbe, saj bi tak datum bilo treba šteti bolj kot datum, ko je Komisija sestavila tožbo.
Presoja Sodišča
Kršitev členov 3 in 4 Odločbe 2008/344
49 Republika Poljska meni, da Komisija ni določila končnega roka za izvršitev Odločbe 2008/344. Glede na to, da štirimesečni rok, šteto od dneva uradnega obvestila o tej odločbi, ni zavezujoč, izteka takega roka ni mogoče šteti za končni rok za izvršitev te odločbe.
50 V zvezi s tem je treba opozoriti, da ker člen 88(2), drugi pododstavek, ES v nasprotju s členom 226 ES ne določa predhodnega postopka in ker Komisija zato ne izda obrazloženega mnenja, s katerim se državam članicam naloži rok za uskladitev z njeno odločbo, je v nasprotju s trditvami Republike Poljske upoštevni datum za presojo tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti, vložene na podlagi člena 88(2), drugi pododstavek, ES, lahko zgolj datum, ki je določen v odločbi, katere neizvršitev se izpodbija, ali glede na okoliščine primera datum, ki ga je Komisija naknadno določila (sodbe z dne 3. julija 2001 v zadevi Komisija proti Belgiji, C‑378/98, Recueil, str. I‑5107, točka 26; z dne 2. julija 2002 v zadevi Komisija proti Španiji, C‑499/99, Recueil, str. I‑6031, točka 28; z dne 1. junija 2006 v zadevi Komisija proti Italiji, C-207/05, točka 31, in z dne 5. oktobra 2006 v zadevi Komisija proti Franciji, C‑232/05, ZOdl., str. I‑10071, točka 32).
51 V obravnavanem primeru člen 4(2) Odločbe 2008/344 določa štirimesečni rok, šteto od datuma uradnega obvestila o tej odločbi, v katerem lahko Republika Poljska sprejme ukrepe za zagotovitev vračila sporne pomoči. Zato je ta rok treba šteti za upošteven pri presoji očitane neizpolnitve obveznosti, saj Komisija ni določila novega roka.
52 Toda predsednik Splošnega sodišča je na predlog družb BA in HB s sklepoma z dne 13. februarja 2008 odložil izvršitev Odločbe 2008/344 vse do sprejetja sklepov, s katerima se bosta postopka za izdajo začasne odredbe končala. Predsednik Splošnega sodišča je z zgoraj navedenima sklepoma Buczek Automotive proti Komisiji in Huta Buczek proti Komisiji zavrnil predloga za izdajo začasne odredbe, ki sta ju vložili družbi BA in HB, zaradi česar se je rok iz člena 4(2) Odločbe 2008/344 v zvezi z družbama BA in HB lahko podaljšal.
53 Glede na to pojasnilo pa je treba ugotoviti, da ob izteku navedenega roka poljskim organom ni uspelo zagotoviti vračila sporne pomoči od njenih prejemnikov.
54 V zvezi s tem je treba opozoriti, kot je zatrjevala Komisija, da je odprava nezakonite pomoči z njeno vrnitvijo logična posledica ugotovitve nezakonitosti te pomoči in da ta posledica ne more biti odvisna od oblike dodeljene pomoči (glej zlasti sodbe z dne 10. junija 1993 v zadevi Komisija proti Grčiji, C‑183/91, Recueil, str. I‑3131, točka 16; z dne 27. junija 2000 v zadevi Komisija proti Portugalski, C-404/97, Recueil, str. I‑4897, točka 38, in z dne 22. decembra 2010 v zadevi Komisija proti Slovaški, C‑507/08, še neobjavljena v ZOdl., točka 42).
55 Država članica, ki je naslovnica odločbe, na podlagi katere je zavezana zagotoviti vračilo nezakonite pomoči, mora zato na podlagi člena 249 ES sprejeti vse ustrezne ukrepe, da zagotovi izvršitev navedene odločbe (glej sodbi z dne 12. decembra 2002 v zadevi Komisija proti Nemčiji, C‑209/00, Recueil, str. I‑11695, točka 31, in z dne 26. junija 2003 v zadevi Komisija proti Španiji, C‑404/00, Recueil, str. I-6695, točka 21, in zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Franciji, točka 42). Zagotoviti mora učinkovito vračilo dolgovanih zneskov (glej zlasti sodbo z dne 12. maja 2005 v zadevi Komisija proti Grčiji, C‑415/03, Recueil, str. I‑3875, točka 44, in zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Franciji, točka 42).
56 Poleg tega je v skladu z ustaljeno sodno prakso namen obveznosti države članice, da odpravi pomoč, za katero Komisija meni, da ni združljiva s skupnim trgom, v bistvu vzpostaviti prejšnje stanje na trgu Unije (sodbi z dne 4. aprila 1995 v zadevi Komisija proti Italiji, C‑350/93, Recueil, str. I‑699, točka 21, in z dne 17. junija 1999 v zadevi Belgija proti Komisiji, C‑75/97, Recueil, str. I‑3671, točka 64). Dokler pomoč ni vrnjena, lahko prejemnik pomoči ohrani sredstva, ki izvirajo iz pomoči, ki je razglašena za nezdružljivo, in ima neupravičeno konkurenčno prednost, ki izhaja iz tega (zgoraj navedena sodba Komisija proti Franciji, točka 47).
57 Država članica, ki mora na podlagi take odločbe Komisije zagotoviti vračilo nezakonito dodeljene pomoči, lahko tako izbere postopke, s katerimi bo izpolnila to obveznost, če izbrani ukrepi niso v nasprotju z obsegom in učinkovitostjo prava Unije (zgoraj navedena sodba Komisija proti Nemčiji, točka 34; sodba z dne 20. maja 2010 v zadevi Scott in Kimberly Clark, C‑210/09, ZOdl., str. I-4613, točka 21, in zgoraj navedena sodba Komisija proti Slovaški, točka 51).
58 Sodišče je prav tako razsodilo, da država članica lahko izpolni tako obveznost zagotovitve vračila le, če lahko s sprejetimi ukrepi spet ustvari normalne konkurenčne pogoje, ki so bili izkrivljeni z dodelitvijo nezakonite pomoči, katere vračilo mora zagotoviti na podlagi odločbe Komisije (zgoraj navedeni sodbi Komisija proti Nemčiji, točka 35, in Scott in Kimberly Clark, točka 22).
59 Poleg tega je treba v skladu s členom 14(3) Uredbe št. 659/99 vračilo nezakonite pomoči, naloženo z odločbo Komisije, zagotoviti nemudoma in v skladu s postopki, določenimi v nacionalni zakonodaji zadevne države članice, če ti omogočajo takojšno in učinkovito izvršitev navedene odločbe.
60 Po drugi strani je treba opozoriti, da je v skladu s sodno prakso glede podjetij, ki so prejela pomoči, razglašene za nezdružljive s skupnim trgom, in ki so v stečaju, vzpostavitev prejšnjega stanja in odpravo izkrivljanja konkurence, ki je nastala zaradi nezakonitega izplačila pomoči, načeloma mogoče doseči z vpisom obveznosti v zvezi z vrnitvijo nezakonite pomoči v bilanco stanja tega podjetja (sodbe z dne 15. januarja 1986 v zadevi Komisija proti Belgiji, 52/84, Recueil, str. 89, točka 14; z dne 21. marca 1990 v zadevi Belgija proti Komisiji, imenovana Tubemeuse, C-142/87, Recueil, str. I‑959, točke od 60 do 62, in z dne 29. aprila 2004 v zadevi Nemčija proti Komisiji, C-277/00, ZOdl., str. I‑3925, točka 85).
61 Trditve Republike Poljske je treba presoditi ob upoštevanju teh načel.
62 Prvič, navedena država članica zatrjuje, da so nad vsemi dolžniki sporne pomoči uvedeni postopki zaradi insolventnosti in da so vsi upniki, ki imajo terjatve, ki se nanašajo na to pomoč, te terjatve prijavili, da bi se poplačali v okviru teh različnih postopkov. Poljski organi naj bi Komisijo obvestili o objavah oklicev o začetku postopkov zaradi insolventnosti glede teh dolžnikov in o s tem povezanih prijavah terjatev, s čimer naj bi bila Odločba 2008/344 v celoti izvršena v skladu z njeno vsebino.
63 V zvezi s tem je glede postopkov zaradi insolventnosti treba ugotoviti, da je bila ob izteku roka iz člena 4(2) Odločbe 2008/344 in ob upoštevanju podaljšanja tega roka zaradi odložitve izvršitve navedene odločbe s strani predsednika Splošnega sodišča zgolj družba TB v stečajnem postopku, pri čemer je bil oklic o začetku postopka zaradi insolventnosti objavljen 16. avgusta 2006. Oklica o začetku postopkov zaradi insolventnosti sta bila glede družb BA in HB objavljena 25. junija 2008 in 29. aprila 2009, torej po izteku navedenega roka.
64 Iz tega izhaja, da Republika Poljska ob izteku navedenega roka ni predložila dokumentov, na podlagi katerih bi Komisija lahko ugotovila, da je bila skupina TB v tako popolnem in dokončnem položaju insolventnosti in prenehanja dejavnosti, da bi tako zgolj vpis terjatev do družb iz te skupine v zvezi z vrnitvijo nezakonite pomoči v bilanco stanja lahko zadostoval za uskladitev z Odločbo 2008/344.
65 Sodna praksa glede prejemnikov pomoči, ki so v stečaju, se torej ne more uporabiti za družbi BA in HB, tako da evidentiranje navedenih terjatev po izteku zgoraj navedenega roka ne pomeni pravilne izpolnitve obveznosti, ki jih ima Republika Poljska na podlagi členov 4 in 5 Odločbe 2008/344.
66 Glede družbe TB je treba ugotoviti, da je Republika Poljska z dopisom z dne 13. junija 2008 Komisijo obvestila, da je aprila 2008 družba TB vrnila okrog 13 milijonov PLN, pri čemer je bilo to vračilo izvedeno na podlagi Odločbe 2008/344.
67 V zvezi s tem, tudi če bi ga bilo mogoče šteti za izvedbo vračila sporne pomoči na podlagi Odločbe 2008/344, ta znesek ne ustreza zneskom, katerih vračilo bi bilo treba zagotoviti in ki so navedeni v tej odločbi.
68 Drugič, ta država članica glede okoliščin, na katere se sklicuje, da bi utemeljila neizvršitev Odločbe 2008/344 in s tem to, da ni zagotovila vračila sporne pomoči, dodeljene skupini TB, zatrjuje, da je vzrok zamude pri zagotovitvi vračila te pomoči v bistvu skupna uporaba poljskih procesnopravnih stečajnih določb in določb te odločbe, kar naj bi povzročilo nevarnost dvojnega vračila terjatev. Poleg tega se sklicuje na druge pravne, politične in praktične težave, ki so nastale zaradi izvršitve navedene odločbe.
69 V zvezi s tem je treba opozoriti na ustaljeno sodno prakso, v skladu s katero je edini razlog, na katerega se država članica lahko sklicuje pri obrambi v okviru tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti, ki jo Komisija vloži na podlagi člena 88(2) ES, absolutna nezmožnost pravilne izvršitve odločbe o zagotovitvi vračila (glej sodbo z dne 13. novembra 2008 v zadevi Komisija proti Franciji, C‑214/07, ZOdl., str. I‑8357, točka 44, in zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Slovaški, točka 43).
70 Iz te sodne prakse pa izhaja, da pogoj absolutne nezmožnosti izvršitve ni izpolnjen, kadar tožena država članica zgolj obvesti Komisijo o pravnih, političnih ali praktičnih težavah, ki so povezane z izvršitvijo odločbe, ne da bi zoper zadevna podjetja dejansko ukrepala z namenom zagotovitve vračila pomoči in ne da bi Komisiji predlagala druge načine za izvršitev odločbe, s katerimi bi lahko premagala težave (glej zlasti zgoraj navedeni sodbi Komisija proti Španiji z dne 14. decembra 2006, točka 74, in Komisija proti Franciji z dne 13. novembra 2008, točka 46).
71 V tem sporu je treba ugotoviti, da je Republika Poljska, čeprav se je sklicevala na to, da je pri izvrševanju Odločbe 2008/344 naletela na „resne težave“, „probleme“ in „velike ovire“, v svojih pisnih stališčih pojasnila, da ne meni, da zaradi obstoječih problemov ne bi mogla zagotoviti vračila sporne pomoči.
72 Poleg tega je na podlagi ustaljene sodne prakse Sodišča treba glede trditve navedene države članice v zvezi z obstojem potencialne nevarnosti dvojnega vračila poudariti, da strah pred notranjimi težavami v okviru izvrševanja odločbe o zagotovitvi vračila državne pomoči, ki je bila razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom, ne more upravičiti tega, da država članica ne spoštuje svojih obveznosti na podlagi prava Unije (glej v tem smislu zlasti sodbe z dne 7. decembra 1995 v zadevi Komisija proti Franciji, C‑52/95, Recueil, str. I‑4443, točka 38; z dne 9. decembra 1997 v zadevi Komisija proti Franciji, C‑265/95, Recueil, str. I‑6959, točka 55; z dne 29. januarja 1998 v zadevi Komisija proti Italiji, C‑280/95, Recueil, str. I‑259, točka 16, in z dne 18. oktobra 2007 v zadevi Komisija proti Franciji, C‑441/06, ZOdl., str. I‑8887, točka 43).
73 Na podlagi navedenega je treba ugotoviti, da ob izteku roka iz člena 4(2) Odločbe 2008/344 in ob upoštevanju tega, da je predsednik Splošnega sodišča v okviru postopka za izdajo začasne odredbe ta rok glede družb BA in HB podaljšal zaradi odložitve izvršitve navedene odločbe, ukrepi, ki so jih sprejeli poljski organi, niso privedli do učinkovite zagotovitve vračila sporne pomoči in da v tem roku zato niso bili vzpostavljeni normalni konkurenčni pogoji.
Kršitev člena 5 Odločbe 2008/344
74 Sodišču ni treba preučiti očitkov na podlagi člena 5 Odločbe 2008/344 zoper Republiko Poljsko, da Komisije ni obvestila o ukrepih, ki jih je sprejela ali jih namerava sprejeti za izvršitev te odločbe, ker ta država članica svojih obveznosti v predpisanem roku dejansko ni izvršila (glej zlasti sodbo z dne 20. septembra 2007 v zadevi Komisija proti Španiji, C‑177/06, ZOdl., str. I‑7689, točka 54, in zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Franciji z dne 13. novembra 2008, točka 67).
75 Zato je treba ugotoviti, da Republika Poljska s tem, da v predpisanem roku ni sprejela vseh ukrepov, potrebnih za zagotovitev izvršitve Odločbe 2008/344, ni izpolnila obveznosti iz člena 249, četrti odstavek, ES in členov 3 in 4 navedene odločbe.
Stroški
76 V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker je Komisija predlagala, naj se Republiki Poljski naloži plačilo stroškov, in ker ta s predlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:
1. Republika Poljska s tem, da v predpisanem roku ni sprejela vseh ukrepov, potrebnih za zagotovitev izvršitve Odločbe Komisije z dne 23. oktobra 2007 o državni pomoči št. C 23/06 (ex NN 35/06) Poljske za proizvajalca jekla skupino Technologie Buczek (2008/344/ES), ni izpolnila obveznosti iz člena 249, četrti odstavek, ES in členov 3 in 4 navedene odločbe.
2. Republiki Poljski se naloži plačilo stroškov.
Podpisi
* Jezik postopka: poljščina.
Full & Egal Universal Law Academy