16.5.2009
SL
Uradni list Evropske unije
C 113/20
Pritožba, ki jo je vložil Comitato „Venezia vuole vivere“17. februarja 2009 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (šesti razširjeni senat), razglašeno 28. novembra 2008 v združenih zadevah T-254/00, T-270/00 in T-277/00, Hotel Cipriani SpA in drugi proti Komisiji
(Zadeva C-71/09 P)
2009/C 113/41
Jezik postopka: italijanščina
Stranke
Pritožnik: Comitato „Venezia vuole vivere“ (zastopnik: A. Vianello, odvetnik)
Druge stranke v postopku: Hotel Cipriani SpA, Società Italiana per il gas SpA (Italgas), Italijanska republika, Coopservice — Servizi di fiducia Soc. coop. rl, Komisija Evropskih skupnosti
Predlogi pritožnika
—
Pritožbi naj se ugodi;
—
posledično naj se razveljavi sodba Sodišča prve stopnje (šesti razširjeni senat), z dne 28. novembra 2008 v združenih zadevah T-254/00, T-270/00 in T-277/00, Comitato Venezia Vuole Vivere proti Komisiji Evropskih Skupnosti, vročena 3. decembra 2008 in za nično razglasi Odločba Komisije 2000/394/ES (1) z dne 25. novembra 1999 ter, podredno, za ničnega naj se razglasi člen 5 te odločbe v delu, v katerem nalaga obveznost vračila zneska olajšav zadevnih socialnih prispevkov in v katerem določa, da se ta znesek poveča za višino obresti upoštevnega obdobja;
—
Komisiji naj se naloži plačilo stroškov na obeh stopnjah postopka.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Comitato Venezia Vuole Vivere v utemeljitev pritožbe navaja šest pritožbenih razlogov.
Pritožnik s prvim pritožbenim razlogom trdi, da je Sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravo, saj je kršilo člen 87(1) ES in ni izpolnilo svoje obveznosti obrazložitve iz člena 253 ES. Z izpodbijano sodbo se zlasti ni ustrezno upoštevalo in podalo utemeljitev v zvezi z izravnalno naravo pomoči, ki so predmet Odločbe, ter v zvezi z vplivom pomoči na trg, s sklicevanjem na preučitev položaja občinskih podjetij glede na družbe pritožnice, pa je bilo kršeno načelo prepovedi diskriminacije in enakega obravnavanja.
Drugi pritožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 86(2) ES, natančneje, na neobstoj preučitve v zvezi z uporabo izjeme, ki se nanaša na opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena za obravnavani primer. Ta preučitev pa je bila opravljena za občinska podjetja.
S tretjim pritožbenim razlogom, ki se nanaša na kršitev člena 87(3)(c) ES, se graja izpodbijano odločbo v delu, v katerem se nanaša na popolno diskrecijo Komisije glede uporabe izjeme v zvezi z regionalnimi težavami in na neobstoj ustrezne preučitve posebnosti tega primera.
Pritožnik s četrtim pritožbenim razlogom izpostavlja kršitev člena 87(3)(d) ES, natančneje, dopustitev uporabe izjeme, ki se nanaša na „kulturne“ namene, za Consorzio Venezia Nuova in neobstoj preučitve za druga podjetja.
S petim pritožbenim razlogom pritožnik kritizira neizvedbo presoje v zvezi z nepretrganostjo spornih pomoči (po juniju 1994) glede na predhodno urejene pomoči (iz leta 1973) pri čemer sta bila kršena člena 1 in 15 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (2) z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 88 Pogodbe ES.
Šesti pritožbeni razlog se v zvezi z samodejnostjo naloga za vračilo pomoči nanaša na kršitev člena 14 Uredbe št. 659/1999.
(1) Odločba Komisije 2000/394/ES z dne 25. novembra 1999 v zvezi z ukrepi pomoči podjetjem, ki se nahajajo na območju Benetk in Chioggie, določenimi z zakonoma št. 30/1997 in št. 206/1995 o zmanjšanju prispevkov za socialno varnost (UL 2000, L 150, str. 50).
(2) UL L 83, str. 1.
Full & Egal Universal Law Academy