16.5.2009
SL
Uradni list Evropske unije
C 113/22
Pritožba, ki jo je vložila Società Italiana per il gas SpA (Italgas) 19. februarja 2009 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (šesti razširjeni senat), razglašeno 28. novembra 2008 v združenih zadevah T-254/00, T-270/00 in T-277/00, Hotel Cipriani SpA in drugi proti Komisiji
(Zadeva C-76/09 P)
2009/C 113/43
Jezik postopka: italijanščina
Stranke
Pritožnica: Società Italiana per il gas SpA (Italgas) (zastopniki: M. Merola, M. Pappalardo in T. Ubaldi, odvetniki)
Druge stranke v postopku: Hotel Cipriani SpA, Italijanska republika, Coopservice — Servizi di fiducia Soc. coop. rl, Comitato „Venezia vuole vivere“, Komisija Evropskih skupnosti
Predlogi pritožnice:
Pritožnica Sodišču predlaga, naj:
—
razveljavi izpodbijano sodbo;
—
razglasi za nične člena 1 in 2 Odločbe (1) v delu, v katerem je ugotovljeno, da so davčne olajšave, ki jih je podelila Italija, nezdružljive s skupnim trgom in člen 5 Odločbe ali, podredno, v skladu s členom 61 Statuta vrne zadevo Sodišča Sodišču prve stopnje v ponovno odločanje;
—
Komisiji naloži plačilo stroškov postopka na obeh stopnjah.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
—
Prvi pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava v zvezi s členom 87(1) ES in nezadostno obrazložitev izravnalne narave olajšav, tudi v zvezi z dokazom o izkrivljanju konkurence in vplivu na trgovino. Sodišče prve stopnje se je namreč zmotilo, ker je kljub priznavanju, da ukrep, če je omejen na nadomestitev objektivnih ekonomskih ovir, ni pomoč, menilo, da se to načelo v tej zadevi ne more uporabiti ker: i) se zahteva neposredna zveze med zneskom nadomestila in zneskom dodatnih stroškov, ki bremenijo podjetja zato, ker imajo sedež v laguni Benetk in Chioggie; ii) je treba dodatne stroške, ki bremenijo podjetja, ki so prejemniki pomoči, izračunati glede na povprečne stroške podjetij Skupnosti in ne glede na stroške podjetij s celine. Sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo protislovja izpodbijane odločbe, da je Komisija pri presoji položaja podjetja, ki je zadolženo za upravljanje z vodnim ciklom, menila, da se lahko izravnalno naravo ukrepa prepozna tudi brez jasne povezanosti med obsegom javnega ukrepa in dodatnimi stroški podjetij in da ni nujno, da so ti izračunani glede na povprečne stroške podjetij Skupnosti.
—
Drugi pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava v zvezi s členom 87(1) ES in sodno prakso Skupnosti glede dokaznega bremena v delu, v katerem je Komisija sporni ukrep štela za pomoč v smislu člena 87(1), in na nezadostno obrazložitev izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje je zlasti nepravilno štelo, da morajo Italijanska republika in zainteresirane tretje osebe, ne pa Komisija, dokazati, da za nekatere skupine podjetij in sektorje dejavnosti, na katere se nanašajo olajšave, niso bile izpolnjene predpostavke za uporabo člena 87(1) ES, in sklenilo, da z izpodbijano odločbo nista bila kršena člen 87(1) ES in načelo enakega obravnavanja, prav tako pa odločba ni bila protislovna ali nezadostno obrazložena. Sodišče prve stopnje tudi ni odgovorilo na očitek v zvezi s kršitvijo člena 87(1) ES glede načela prepovedi diskriminacije ter očitne protislovnosti obrazložitve v zvezi s preverjanjem izjeme na podlagi člena 86(2) ES, ki ga je v tožbi navedla tožeča stranka.
—
Tretji pritožbeni razlog se nanaša na izkrivljanje dejstev in dokazov ter napačno uporabo prava glede procesnih pravil in načela skrbne in nepristranske preiskave, ki jim mora spoštovati Komisija. Iz dokumentacije predložene na prvi stopnji je namreč razvidno, da je Sodišče prve stopnje izkrivilo dejstva in dokaze, ki so mu bili na voljo ter tako grobo kršilo pravo, ker ni ugotovilo, da Komisija ni spoštovala procesnih zahtev skrbne, natančne in nediskriminatorne presoje, ki bi jih morala pri izvrševanju pristojnosti, ki jih ima na podlagi členov 87 in 88 ES upoštevati.
—
Četrti pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava in nezadostno ter protislovno obrazložitev izpodbijane sodbe v zvezi s presojo nezadostne obrazložitve sporne odločbe v smislu pravnega učinka, ki naj bi ga na presojo dejavnikov vpliva olajšav na izkrivljanje konkurence in trg imela dopisa Komisije z dne 29. avgusta 2001 in 29. oktobra 2001. Glede na pravila in načela, ki so temelj nadzornega sistema državnih pomoči, ki je določen s Pogodbo je stališče Sodišča prve stopnje napačno in neutemeljeno, v točkah kjer je: i) sklenilo, da je obrazložitev izpodbijane odločbe zadostovala za to, da so lahko italijanski organi pri izvrševanju izpodbijane odločbe določili podjetja, ki morajo vrniti prejete pomoči; ii) zelo zmanjšalo pravni učinek pojasnil in dopolnil, ki jih je italijanskim organom posredovala Komisija v dopisih z dne 29. avgusta 2001 in 29. oktobra 2001, s tem da jih je opredelila kot akte, ki spadajo na področje lojalnega sodelovanja med Komisijo in nacionalnimi organi.
(1) Odločba Komisije 2000/394/ES z dne 25. novembra 1999 v zvezi z ukrepi pomoči podjetjem, ki se nahajajo na območju Benetk in Chioggie, določenimi z zakonoma št. 30/1997 in št. 206/1995 o zmanjšanju prispevkov za socialno varnost (UL 2000, L 150, str. 50).
Full & Egal Universal Law Academy