7.11.2009
SL
Uradni list Evropske unije
C 267/37
Pritožba, ki jo je 11. avgusta 2009 vložila A2A SpA, prej ASM Brescia SpA, zoper sodbo Sodišča prve stopnje (osmi razširjeni senat), razglašeno 11. junija 2009 v zadevi ASM Brescia SpA proti Komisiji Evropskih skupnosti (T-189/03)
(Zadeva C-318/09 P)
2009/C 267/68
Jezik postopka: italijanščina
Stranki
Pritožnica: A2A SpA, prej ASM Brescia SpA (zastopniki: A. Santa Maria, A. Giardina, C. Croff, G. Pizzonia, odvetniki)
Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti
Predlogi pritožnice
—
Sodba, razglašena v zadevi T-189/03, naj se razveljavi zaradi kršitve prava Skupnosti, zlasti člena 87 ES, in zaradi neobstoja obrazložitve, ker je v njej opredeljena triletna oprostitev davka od dohodka družb kot državna pomoč;
—
sodba naj se razveljavi zaradi napačne in kontradiktorne uporabe prava Skupnosti, ker v njej triletna oprostitev od dohodka družb ni opredeljena kot obstoječa pomoč;
—
sodba naj se razveljavi zaradi kršitve prava Skupnosti, ker potrjuje zakonitost zahteve za vračilo iz odločbe; in zato
—
naj se razglasi ničnost Odločbe (1) v delu, v katerem potrjuje, da je prehodna ureditev davčne kontinuitete za lokalna javna storitvena podjetja z večinskim javnim kapitalom nezdružljiva s skupnim trgom (člen 2 Odločbe), in/ali v delu, v katerem nalaga Italiji, da od upravičencev izterja navedene pomoči (člen 3 Odločbe);
—
Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
1.
A2A S.p.A. s prvim pritožbenim razlogom zatrjuje kršitev člena 87(1) ES s strani Sodišča prve stopnje in neobstoj obrazložitve, ker je v sodbi opredeljena triletna oprostitev davka od dohodka družb kot državna pomoč. Pritožnica zlasti trdi, da Komisija v Odločbi ni dokazala, da sta v tem primeru izpolnjena dva pogoja, ki jih določa člen 87(1) ES, in sicer izkrivljanje konkurence in vplivanje na trgovino med državami članicami. Sodišče prve stopnje ni pravilno preučilo domnev, na katerih je Komisija utemeljila opredelitev „pomoč“, kot bi jih Sodišče prve stopnje moralo z uporabo „popolnega“ nadzora, ki ga zahteva sodna praksa.
2.
Pritožnica z drugim pritožbenim razlogom, podredno, očita Sodišču prve stopnje, da je kršilo člen 88 ES in obveznost obrazložitve ter s tem v zvezi predlaga razveljavitev sodbe ker je v njej opredeljena triletna oprostitev davka od dohodka družb kot „nova pomoč“. Sodišče prve stopnje, ki je samo ponovilo trditve Komisije, je zlasti zavrnilo, da bi bili ukrepi triletne oprostitve v korist municipaliziranih podjetij, ki so bila preoblikovana v delniške družbe, lahko opredeljeni kot „obstoječa pomoč“. Če bi menili, da se ureditev zadevne davčne oprostitve, ki je bila uvedena pred začetkom veljavnosti Pogodbe ES, uporablja tudi za municipalizirana podjetja in da so, kot je priznala Komisija sama, navedena podjetja enaki gospodarski subjekti kot družbe iz zakona št. 142/90, bi morali priti do nasprotnega zaključka.
3.
Na koncu, A2A s tretjim pritožbenim razlogom povsem podredno predlaga razveljavitev sodbe zaradi kršitve prava Skupnosti in njegovih načel, ker potrjuje zakonitost zahteve za vračilo iz odločbe. Po mnenju pritožnice je treba sodbo razveljaviti, ker s kršitvijo sodne prakse sodišč Skupnosti potrjuje zakonitost splošne zahteve iz Odločbe in v bistvu potrjuje, da nacionalni organi nimajo nobene diskrecijske pravice.
(1) Odločba Komisije 2003/193/ES z dne 5. junija 2002 o državni pomoči, ki jo je Italija v obliki davčnih oprostitev in posojil pod ugodnejšimi pogoji dodelila javnim storitvenim podjetjem v večinski javni lasti (UL 2003, L 77, str. 21).
Full & Egal Universal Law Academy