21.11.2009
SL
Uradni list Evropske unije
C 282/26
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bezirksgericht Linz (Avstrija) 31. avgusta 2009 – kazenski postopek zoper Jochena Dickingerja, Franza Ömerja
(Zadeva C-347/09)
2009/C 282/45
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Bezirksgericht Linz
Stranki v kazenskem postopku v glavni stvari
Jochen Dickinger, Franz Ömer
Vprašanja za predhodno odločanje
1.
(a)
Ali je treba člena 43 ES in 49 ES razlagati tako, da načeloma nasprotujeta ureditvi države članice, kot je ta v členu 3 v povezavi s členi 14f ter 21 avstrijskega Glücksspielgesetz [Zakona o igrah na srečo], v skladu s katerimi:
—
se koncesija za žrebanje (npr. loterije, elektronske loterije itd.) sme podeliti za obdobje do 15 let le enemu koncesionarju, ki mora med drugim biti kapitalska družba s sedežem v državi, ne sme pa ustanavljati podružnic zunaj Avstrije, mora razpolagati z vplačanim osnovnim kapitalom najmanj 109 000 000,00 EUR in se lahko na podlagi okoliščin pričakuje, da bo za organe dosegel najboljši prihodek od davkov;
—
se koncesija za igralnice sme podeliti za obdobje do 15 let le največ dvanajstim koncesionarjem, ki morajo med drugim biti delniške družbe s sedežem v državi, ne smejo ustanavljati podružnic zunaj Avstrije, morajo razpolagati z osnovnim kapitalom 22 000 000,00 EUR in se lahko na podlagi okoliščin pričakuje, da bodo za organe dosegli najboljši prihodek od davkov?
Ta vprašanja se postavljajo zlasti na podlagi dejstva, da je družba Casinos Austria AG imetnik vseh dvanajstih koncesij za igralnice, ki so bile podeljene 18. decembra 1991 za najdaljšo dobo 15 let in podaljšane v vmesnem času brez javnega razpisa ali objave.
(b)
Če je odgovor pritrdilen, ali se lahko taka ureditev upraviči tudi iz razlogov splošnega interesa za omejitev iger na srečo, če koncesionar s kvazimonopolistično strukturo z intenzivnimi naložbami v promocijo vodi ekspanzionistično politiko na področju iger na srečo?
(c)
Če je odgovor pritrdilen, ali mora predložitveno sodišče pri preizkusu sorazmernosti take ureditve, katere namen je preprečiti kazniva dejanja s tem, da se za udeležence na trgu na tem področju uporablja nadzor in se dejavnosti iger na srečo usmerijo v nadzorovano ureditev, upoštevati, da so s tem vključeni tudi čezmejni ponudniki storitev, za katere se že v državi članici ustanovitve uporabljajo stroge zahteve, ki so povezane z njihovo koncesijo?
2.
Ali naj se temeljne svoboščine Pogodbe ES, zlasti prosti pretok storitev v skladu s členom 49 ES, razlagajo tako, da je ne glede na to, da urejanje kazenske zakonodaje še naprej spada v pristojnost držav članic, treba tudi kazenske določbe držav članic presojati na podlagi prava Skupnosti, če je primerna za preprečevanje ali oviranje izvajanje temeljne svoboščine?
3.
(a)
Ali je treba člen 49 ES v povezavi s členom 10 ES razlagati tako, da je treba upoštevati nadzor, izveden v državi ustanovitve ponudnika storitev, in tam zagotovljene varščine upoštevati v smislu načela medsebojnega zaupanja v državi opravljanja storitev?
(b)
Če je odgovor pritrdilen, ali je treba člen 49 ES razlagati tako, da je treba v primeru omejitve prostega pretoka storitev, do katere je prišlo zaradi splošnega interesa, upoštevati, da se je ta splošni interes že zadostno upošteval v predpisih, nadzoru in preverjanju, ki veljajo za ponudnika storitev v državi, v kateri ima sedež?
(c)
Če je odgovor pritrdilen, ali je treba pri preizkusu sorazmernosti predpisa države članice, v katerem je zagrožena kazen za čezmejno ponujanje storitev iger na srečo brez domače licence, upoštevati, da se interesi javnega reda, ki jih je uporabila država, v kateri je opravljena storitev, za upravičevanje omejitve temeljne svoboščine, že zadosti upoštevajo v državi ustanovitve s strogim postopkom za dovoljenje in nadzor?
(d)
Če je tako, ali mora predložitveno sodišče v okviru preizkusa sorazmernosti take omejitve upoštevati, da zadevni predpisi države, v kateri ima ponudnik storitev sedež, po strogosti nadzora celo presegajo nadzor v državi, v kateri se storitve opravljajo?
(e)
Ali načelo sorazmernosti v predvideni kazenskopravno sankcionirani prepovedi iger na srečo iz razlogov varovanja javnega reda, kot so varstvo igralcev in boj proti kriminaliteti, dalje zahteva, da predložitveno sodišče razlikuje med ponudniki, ki ponujajo igre na srečo brez vsakršnega dovoljenja, in ponudniki, ki imajo sedež v drugi državi članici EU ter imajo koncesijo in izvajajo lastno svobodo storitev?
(f)
Končno, ali je pri preizkusu sorazmernosti predpisa države članice, ki z grožnjo kazni prepoveduje čezmejno ponujanje storitev iger na srečo brez domače koncesije ali dovoljenja, treba upoštevati, da ponudnik iger na srečo, ki je pravilno pridobil licenco v drugi državi članici, na podlagi objektivnih, posredno diskriminirajočih omejitev dostopa ni mogel pridobiti domače licence, in da postopek podelitve licenc in nadzora v državi sedeža odraža vsaj primerljivo raven varstva?
4.
(a)
Ali je treba člen 49 ES razlagati tako, da bi začasni značaj opravljanja storitve za ponudnika storitve izključil možnost, da bi se v državi članici gostiteljici opremil z določeno infrastrukturo (kot npr. s strežnikom), ne da bi se obravnaval, kot da ima sedež v tej državi?
(b)
Dalje, ali je treba člen 49 ES razlagati tako, da prepoved — naslovljena na ponudnike podpore v državi — da se ponudniku storitev, ki ima sedež v drugi državi, olajša opravljanje storitev, predstavlja omejitev prostega pretoka storitev tega ponudnika storitev, čeprav ima ponudnik podpore sedež v isti državi članici kot del prejemnikov storitve?
Full & Egal Universal Law Academy