19.12.2009
SL
Uradni list Evropske unije
C 312/18
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado Mercantil (Španija) 1. oktobra 2009 – Entidad de Gestión de Derechos de los Productores Audiovisuales (EGEDA) proti Magnatrading SL
(Zadeva C-387/09)
2009/C 312/30
Jezik postopka: španščina
Predložitveno sodišče
Juzgado Mercantil no 1 de Santa Cruz de Tenerife
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Entidad de Gestión de Derechos de los Productores Audiovisuales (EGEDA)
Tožena stranka: Magnatrading SL
Vprašanja za predhodno odločanje
1.
Ali je pojem „pravičnega nadomestila“ iz člena 5(2)(b) Direktive 2001/29/ES nov pojem prava Skupnosti, ki ga je treba v vseh državah članicah Evropske skupnosti razlagati enako?
2.
Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen:
2.1
Ali je treba, če se je pred začetkom veljavnosti Direktive 2001/29/ES (1) uporabljal nacionalni sistem pravičnega nadomestila za zasebno kopijo, po začetku veljavnosti te direktive nacionalne določbe razlagati „v skladu“ z novim pojmom „pravičnega nadomestila“ za zasebno kopijo?
2.2
Ali je za določitev naprav, za katere se plača pravično nadomestilo, in višine tega nadomestila treba upoštevati obseg izjem za zasebno kopijo iz člena 5(2)(b) in merila iz uvodne izjave 35 te direktive?
Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, ali sta a) določitev obveznosti plačila za naprave, namenjene zasebni ali poslovni uporabi, ki ni povezana z izdelavo „zasebne kopije“, in/ali b) določitev pavšalnega zneska, v zvezi s katerim se ne upoštevata uporaba naprav za namene izdelave „zasebne kopije“ in škoda, ki lahko nastane zaradi take uporabe, in obveznosti plačila nadomestila tudi za primere, v katerih škoda ne nastane ali je minimalna, v skladu s pojmom prava Skupnosti „pravično nadomestilo za zasebno kopijo“?
2.3
Ali je ureditev, s katero se omejitve glede zasebnih kopij uvedejo tako, da se določi splošna obveznost plačila pravičnega nadomestila za določene vrste opreme ali nosilcev (na primer računalniški zapisljivi diski CD-R in DVD-R) ne glede na to, ali so jih kupile fizične osebe – za zasebno ali poslovno uporabo, ustvarjanje in shranjevanje lastnih podatkov ali izpolnitev pravnih obveznosti – ali pravne osebe, za katere ne velja noben primer izjeme v zvezi z zasebno kopijo, v skladu s členom 5(2)(b) Direktive 2001/29/ES?
3.
Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen:
3.1
Ali to pomeni, da imajo države članice popolno svobodo glede določitve meril in mehanizmov, v skladu s katerimi se določajo naprave, za katere se plača pravično nadomestilo za zasebno kopijo, in višina teh nadomestil, ali pa za to svobodo veljajo omejitve, in če je tako, katere?
3.2
Ali to pomeni, da lahko države članice dovolijo tretjim osebam pobiranje nadomestila za dela, ki so jih njihovi avtorji na podlagi licence prostovoljno in neodplačno dali na voljo javnosti, ali pa za to pooblastilo veljajo omejitve, in če je tako, katere?
3.3
Ali to pomeni, da imajo države članice pravico dovoliti tretjim osebam, da zaradi zagotovitve spoštovanja zavezujočega predpisa javnega prava s strani uporabnikov od njih pobirajo nadomestilo, ali pa za to pooblastilo veljajo omejitve, in če je tako, katere?
(1) Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL L 167, str. 10).
Full & Egal Universal Law Academy