30.1.2010
SL
Uradni list Evropske unije
C 24/36
Pritožba, ki sta jo 20. novembra 2009 vložili Inalca SpA – Industria Alimentari Carni in Cremonini SpA zoper sklep Sodišča prve stopnje (šesti senat) z dne 4. septembra 2009 v zadevi T-174/06, Inalca SpA proti Komisiji Evropskih skupnosti
(Zadeva C-460/09 P)
2010/C 24/65
Jezik postopka: italijanščina
Stranke
Pritožnici: Inalca SpA – Industria Alimentari Carni in Cremonini SpA (zastopnika: F. Sciandone in C. D'Andria, odvetnika)
Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti
Predloga pritožnic:
—
Izpodbijani sklep naj se razveljavi, obravnavana zadeva pa naj se ponovno predloži Sodišču prve stopnje, da o njej odloči po temelju ob upoštevanju usmeritev, ki jih bo podalo Sodišče;
—
Komisiji naj se naloži plačilo stroškov tega postopka in stroškov postopka v zadevi T-174/06.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
A.
Razlikovanje med procesnim pogojem za začetek teka zastaranja in ugotavljanjem obstoja pogojev za odgovornost: (i) protislovnost obrazložitve in (ii) kršitev sodne prakse Skupnosti
Obrazložitev izpodbijanega sklepa je očitno v nasprotju sama s seboj, ker se na eni strani sklicuje na ustaljeno sodno prakso Skupnosti, v skladu s katero začne zastaralni rok za vložitev tožbe na podlagi nepogodbene odgovornosti Skupnosti teči šele, ko so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji za nastanek odškodninske obveznosti, in zlasti ko je nastala škoda, ki jo je treba povrniti, na drugi strani pa zavrača trditev pritožnic, da je škodni dogodek na podlagi spornega dopisa zagotovo nastal šele s sprejetjem odločbe Komisije z dne 3. oktobra 2006. (1)
Poleg tega je Sodišče prve stopnje kršilo sodno prakso Skupnosti s tem, da je določilo trenutek, v katerem je začelo teči zastaranje ob upoštevanju škode, ki je nastala pritožnicam.
B.
Zastaranje tožbe v zvezi s stroški svetovanja in pravne pomoči ter stroški zaposlenih: (i) protislovnost in očitna nelogičnost obrazložitve ter (ii) kršitev sodne prakse Skupnosti
Obrazložitev izpodbijanega sklepa je očitno v nasprotju sama s seboj, ker Sodišče prve stopnje najprej navaja splošno načelo za trajno škodo, ki ga nato ne uporabi pri ugotavljanju narave stroškov svetovanja in pravnega zastopanja ter stroškov zaposlenih (enkratnost ali ne). Obrazložitev je sporna tudi zaradi očitne nelogičnosti, saj je Sodišče prve stopnje na eni strani priznalo trajno naravo stroškov za zavarovanje plačila, medtem ko je na drugi strani izključilo trajno naravo stroškov pravne pomoči, ki so prav tako redno nastajali v teh letih, vse do konca raznih postopkov, ki so se začeli na podlagi preiskave UCLAF (enote za usklajevanje preprečevanja goljufij).
Poleg tega je Sodišče prve stopnje odločilo v nasprotju z lastno sodno prakso, s katero je v preteklih letih priznalo, da stroški pravne pomoči niso enkratni.
C.
Nedopustnost predloga za povrnitev izgubljenega dobička: izkrivljanje trditev in kršitev člena 44(1)(c) Poslovnika Sodišča prve stopnje
Sodišče prve stopnje je s tem, da ni upoštevalo številnih dokazov, ki so bili predloženi s tožbo, in s tem da je menilo, da predlog pritožnic za povrnitev izgubljenega dobička ni dovolj natančen, kršilo člen 44(1)(c) Poslovnika in izkrivilo trditve pritožnic.
D.
Nepremoženjska škoda: kršitev sodne prakse in očitna nelogičnost obrazložitve
Sodišče prve stopnje je s tem, da je nepremoženjsko škodo štelo za enkratno in ne trajno, ne da bi upoštevalo vse njene posebnosti, očitno kršilo sodno prakso Skupnosti. Izpodbijani sklep je neveljaven tudi zaradi očitne nelogičnosti, saj se Sodišče prve stopnje za utemeljitev netrajnosti nepremoženjske škode opira na sodno prakso, ki se nanaša izključno na premoženjsko škodo.
E.
Nepremoženjska škoda: kršitev člena 44(1)(c) Poslovnika Sodišča prve stopnje, kršitev sodne prakse s področja nepremoženjske škode in očitna nelogičnost obrazložitve
Sodišče prve stopnje je s tem, da je predlog za povrnitev nepremoženjske škode štelo za nedopusten zaradi nezadostne natančnosti, kršilo člen 44(1)(c), saj pritožnici nista samo zatrjevali nastanka neke nedoločene nematerialne škode, temveč sta predložili številne dokaze, ki pa sploh niso bili upoštevani.
Poleg tega je Sodišče prve stopnje kršilo upoštevno sodno prakso v zvezi s povrnitvijo nepremoženjske škode, ki pri določanju višine škode uporablja merila, za katera je značilno, da jih je težko izmeriti ali dokazati.
Sodišče prve stopnje je še napačno uporabilo pravo z navajanjem očitno nelogičnih razlogov, ker se za utemeljitev nezadostne natančnosti predloga za povrnitev nepremoženjske škode opira na sodno prakso, ki se nanaša izključno na premoženjsko škodo.
F.
Napačna uporaba prava v zvezi z vzročno zvezo
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo pravo s tem da je sklepalo, da ni neposredne vzročne zveze med dopisom italijanskim organom z dne 6. julija 1998, ki je bil podlaga za dopisa o povračilu italijanskih organov pritožnicama, in škodo, ki je nastala pritožnicama, oziroma plačilom zavarovanja, ki je bilo sklenjeno za zadržanje neposrednega povračila spornih zneskov.
G.
Kršitev načela razumnega trajanja postopka: (i) razveljavitev izpodbijanega sklepa in (ii) naknadna ugotovitev pomanjkljivosti za namene odškodninske tožbe
Sodišče prve stopnje je kršilo skupnostno načelo razumnega trajanja postopka, ki je priznano tudi s členom 6(1) Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah in s členom 47 Listine unije o temeljnih pravicah.
(1) 2006/678/ES: Odločba Komisije z dne 3. oktobra 2006 o finančnih posledicah v okviru obračuna izdatkov, financiranih iz Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, v določenih primerih nepravilnosti s strani gospodarskih subjektov (UL L 278, str. 24).
Full & Egal Universal Law Academy