30.1.2010
SL
Uradni list Evropske unije
C 24/39
Pritožba, ki jo je 26. novembra 2009 vložila Evets Corp. zoper sodbo Sodišča prve stopnje (prvi senat) z dne 23. septembra 2009 v združenih zadevah T-20/08 in T-21/08, Evets Corp. proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)
(Zadeva C-479/09 P)
2010/C 24/69
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Pritožnica: Evets Corp. (zastopnik: S. Ryan, Solicitor)
Druga stranka v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)
Predlogi pritožnice:
Pritožnica Sodišču predlaga, naj:
—
razveljavi sodbo Sodišča prve stopnje;
—
ugotovi, da je bila zahteva za vrnitev v prejšnje stanje vložena v roku iz člena 78(2) Uredbe 40/94 (1);
—
vrne zadevo Sodišču prve stopnje, tako da bo lahko to sodišče vrnilo zadevo odboru za pritožbe, da bo meritorno odločil o vprašanju, ali je bilo dokazano skrbno ravnanje, potrebno za podaljšanje registracije zadevnih znamk;
—
UUNT naloži plačilo stroškov postopka pred Sodiščem in Sodiščem prve stopnje.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
1.
Ta pritožba se nanaša na zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje na podlagi člena 78(2) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 (Uredba o znamki Skupnosti). Zadevna znamka je potekla, ker niso bile plačane pristojbine za podaljšanje.
2.
Imetnik znamke je odgovornost za plačilo pristojbin za podaljšanje prenesel na tretjo osebo. Vendar zaradi nenamerne napake plačilo za podaljšanje ni bilo pravočasno opravljeno.
3.
UUNT je o izbrisu obvestil zastopnika imetnika znamke, ki pa ni bil tretja oseba, odgovorna za plačilo pristojbin za podaljšanje. Zastopnik jih je posredoval imetniku znamke, ki jih je prejel nekaj dni kasneje.
4.
Nato je imetnik znamke na podlagi člena 78(2) vložil zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje. Ta zahteva je bila vložena manj kot dva meseca po tem, ko je imetnik znamke prejel obvestili o izbrisu, vendar več kot dva meseca po tem, ko jih je prejel zastopnik.
5.
Člen 78(2) določa, da mora biti zahteva vložena v pisni obliki v dveh mesecih od prenehanja vzroka za neupoštevanje časovnega roka. Vprašanje, ki se postavlja v okviru te pritožbe, se nanaša na opredelitev dne, od katerega teče rok.
6.
Imetnik trdi, da je treba upoštevati dan, ko je prejel obvestilo. Prek tretje osebe je sam prevzel odgovornost za plačilo pristojbin. Napako je odkril, ko je dejansko prejel to obvestilo, in šele takrat je lahko prenehal vzrok za neupoštevanje.
7.
Vendar se je Sodišče prve stopnje strinjalo s trditvijo UUNT, da je treba upoštevati dan, ko je zastopnik prejel obvestilo, ki mu ga je poslal UUNT. UUNT se je oprl na določbe pravila 77, ki določa, da „[v]sako obvestilo ali drugo sporočilo, ki ga Urad naslovi na ustrezno pooblaščenega zastopnika, učinkuje enako, kot če bi bilo naslovljeno na zastopano osebo“.
8.
Imetnik v okviru te pritožbe trdi, da:
(i)
je namen fikcije iz pravila 77, da se šteje, da je UUNT izpolnil svoje obveznosti o obvestitvi stranke, kadar pošlje obvestilo zastopniku stranke v zvezi z zadevami, za katere je bil ta zastopnik pooblaščen. UUNT ni nato dolžan storiti ničesar več. Vendar to ne velja v obravnavanem primeru.
(ii)
„vzrok za neupoštevanje“ roka v primeru rokov za plačilo pristojbin za podaljšanje preneha, ko imetnik znamke in/ali oseba, ki jo je posebej pooblastil za plačilo, dejansko izve za nenamerno neplačilo. Vsak drug sklep bi navedeni določbi odvzel smisel: zlasti poklicni zastopnik bo bil vedno seznanjen z upoštevnimi roki, kar se od njega tudi pričakuje, tako da bi bilo ponavadi vsekakor odveč, da mu UUNT pošlje obvestilo.
(iii)
Plačilo pristojbin za podaljšanje je enostavna finančna transakcija, za katero ni potrebno pravno zastopanje. Tako lahko stranka pristojbine plača sama ali za to določi drugo osebo. Kadar „zastopniku“ stranke, ki je za stranko opravljal dejanja v postopkih pred Uradom, ni bilo tudi posebej naloženo plačilo pristojbin za podaljšanje, obvestitev tega zastopnika o neplačilu ni upoštevno; to ni obvestitev stranke in se ne more šteti za tako. Ta zastopnik pravno ni odgovoren za ravnanja na podlagi takega obvestila (čeprav ga lahko posreduje svoji stranki iz poklicne vljudnosti).
(iv)
V okviru dejanskega stanja, kakršno je v obravnavanem primeru, zastopnik, imenovan za druge namene, ni „ustrezno pooblaščeni zastopnik“ za plačilo pristojbin za podaljšanje. Obvestilo, poslano njemu, torej ne upošteva pravila 77 in fikcija iz tega pravila se ne uporabi.
(v)
Sklepno, oseba, ki jo je treba upoštevati, je tista, ki je odgovorna za opravljanje zadevnega dejanja. Šele ko ta oseba izve za neupoštevanje roka, lahko začne teči zadevno časovno obdobje za vložitev zahteve.
(vi)
Čeprav določbe konvencije o evropskem patentu niso zavezujoče v pravu Skupnosti, jih je treba upoštevati. Če obstaja sodna praksa Evropskega patentnega urada o določbi z enakim besedilom, je zaželeno, da se ta določba enako razlaga. Če se razlaga drugače, mora biti torej ena od razlag napačna. Pritožnica trdi, da so podobne odločbe EPU in njihove obrazložitve pravilne.
(1) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL L 11, str. 1).
Full & Egal Universal Law Academy