Sklep Sodišča (sedmi senat) z dne 15. decembra 2010 – Agricola Esposito proti Agenzia delle Entrate – Ufficio di Taranto 2
(Zadeva C-492/09)
„Členi 92(1), 103(1) in 104(3), drugi pododstavek, Poslovnika – Elektronska komunikacijska omrežja in storitve – Direktive 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/77/ES – Vladna pristojbina za odobritev – Delna nedopustnost – Vprašanja, pri katerih odgovori ne puščajo nobenega prostora za kakršen koli razumen dvom“
1. Vprašanja za predhodno odločanje – Dopustnost – Vprašanje, v katerem ni nobenega pojasnila glede dejanskega in pravnega okvira in v katerem niso pojasnjeni razlogi, ki upravičujejo predložitev vprašanja Sodišču (Poslovnik Sodišča, člena 92(1) in 103(1)) (Glej točke od 21 do 26 in točko 1 izreka.)
2. Približevanje zakonodaj – Elektronska komunikacijska omrežja in storitve – Direktivi 2002/20 in 2002/21 (direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2002/20 in 2002/21) (Glej točke 35, 36, 38 in od 40 do 44 ter točko 2 izreka.)
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Commissione tributaria provinciale di Taranto – Razlaga člena 9(1) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 29, str. 349) ter členov 12 in 13 Direktive 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 29, str. 337) – Naložitev vladnih pristojbin za odobritev v primeru pogodbe o telefonskem naročniškem razmerju – Pristojbina, ki se ne zaračuna v primeru predplačniške telefonske kartice – Dopustnost.
Izrek
1.
Del četrtega vprašanja, ki se nanaša na Direktivo Komisije 2002/77/ES z dne 16. septembra 2002 o konkurenci na trgih za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, in šesto vprašanje sta nedopustna.
2.
Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi) in Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnih ureditvenih okvirih za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (Okvirna direktiva) ne nasprotujeta pristojbini, kakršna je vladna pristojbina za odobritev.
Full & Egal Universal Law Academy