14.8.2010
SL
Uradni list Evropske unije
C 221/14
Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 22. junija 2010 (predloga za sprejetje predhodne odločbe Cour de cassation – Francija) – Postopka proti Azizu Melkiju (C-188/10) in Sélimu Abdeliju (C-189/10)
(Združeni zadevi C-188/10 in C-189/10) (1)
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Člen 267 PDEU - Preizkus skladnosti nacionalnega zakona s pravom Unije in z nacionalno ustavo - Nacionalni predpis, ki določa, da je vmesni postopek ocene ustavnosti prednosten - Člen 67 PDEU - Prosto gibanje oseb - Odprava nadzora na notranjih mejah - Uredba (ES) št. 562/2006 - Člena 20 in 21 - Nacionalni predpis, na podlagi katerega je dovoljeno opravljati kontrolo identitete na območju med kopensko mejo Francije z državami podpisnicami Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in črto, ki poteka 20 kilometrov od te meje)
2010/C 221/23
Jezik postopka: francoščina
Predložitveno sodišče
Cour de cassation
Stranki v postopkih v glavni stvari
Aziz Melki (C-188/10), Sélim Abdeli (C-189/10)
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Cour de cassation – Razlaga splošnih načel prava Unije in členov 67 PDEU in 267 PDEU – Obvezna predhodna predložitev vprašanja Conseil constitutionnel, če domnevna neskladnost določbe nacionalnega prava z ustavo izhaja iz njene neskladnosti z določbami prava Unije – Primarnost prava Unije nad nacionalnih pravom – Prosto gibanje oseb – Neobstoj kontrole oseb na notranjih mejah.
Izrek
1.
Člen 267 PDEU nasprotuje zakonodaji države članice, s katero je določen vmesni postopek ocene ustavnosti nacionalnih zakonov, če je zato, ker je ta postopek prednosten, drugim nacionalnim sodiščem – tako pred predložitvijo vprašanja ustavnosti nacionalnemu sodišču, ki je pristojno za oceno ustavnosti zakonov, kot v ustreznih okoliščinah primera tudi po tem, ko to sodišče izda odločbo o tem vprašanju –onemogočeno izvajanje njihove pristojnosti ali izpolnitev njihove dolžnosti, da predložijo Sodišču vprašanja v predhodno odločanje. Člen 267 PDEU pa ne nasprotuje takšni nacionalni zakonodaji, če lahko druga nacionalna sodišča svobodno:
—
kadar koli se jim to zdi primerno, celo po vmesnem postopku ocene ustavnosti, predložijo Sodišču v predhodno odločanje vprašanje, ki se jim zdi potrebno,
—
sprejmejo vsak ukrep, ki je potreben za zagotovitev začasnega pravnega varstva pravic, ki jih zagotavlja pravni red Unije, in
—
po takem vmesnem postopku ne uporabijo nacionalne določbe, za katero menijo, da je v nasprotju s pravom Unije.
Naloga predložitvenega sodišča je, da preveri, ali je mogoče nacionalno zakonodajo iz postopka v glavni stvari razlagati v skladu s temi zahtevami prava Unije.
2.
Člen 67(2) PDEU in člena 20 in 21 Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) nasprotujejo nacionalni zakonodaji, na podlagi katere so organom policije zadevne države članice podeljena pooblastila za opravljanje kontrole identitete vsake osebe izključno na območju 20 kilometrov od kopenske meje med to državo članico in državami podpisnicami Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, podpisane v Schengnu (Luksemburg) 19. junija 1990, ne glede na vedenje zadevne osebe in posebne okoliščine, ki kažejo na nevarnost kršitve javnega reda, zaradi preverjanja spoštovanja obveznosti v zvezi z imetništvom, posedovanjem in predložitvijo z zakonom določenih listin in dokumentov, ne da bi bil določen potreben okvir za ta pooblastila, ki bi zagotavljal, da dejansko izvajanje teh pooblastil ne more imeti enakovrednega učinka kot mejna kontrola.
(1) UL C 161, 19.6.2010.
Full & Egal Universal Law Academy