2.7.2011
SL
Uradni list Evropske unije
C 194/7
Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 5. maja 2011 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Finanzgericht Hamburg – Nemčija) – Ze Fu Fleischhandel GmbH (C-201/10), Vion Trading GmbH (C-202/10) proti Hauptzollamt Hamburg-Jonas
(Združeni zadevi C-201/10 in C-202/10) (1)
(Uredba (ES, Euratom) št. 2988/95 - Zaščita finančnih interesov Evropske unije - Člen 3 - Vračilo izvoznega nadomestila - Tridesetletni zastaralni rok - Pravilo o zastaralnem roku, ki je del splošnega civilnega prava države članice - Uporaba „po analogiji“ - Načelo pravne varnosti - Načelo zaupanja v pravo - Načelo sorazmernosti)
2011/C 194/08
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Finanzgericht Hamburg
Stranke v postopkih v glavni stvari
Tožeči stranki: Ze Fu Fleischhandel GmbH (C-201/10), Vion Trading GmbH (C-202/10)
Tožena stranka: Hauptzollamt Hamburg-Jonas
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Finanzgericht Hamburg – Razlaga člena 3(3) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, str. 1) – Vračilo izvoznega nadomestila, ki ga je izvoznik prejel neupravičeno zaradi nepravilnosti, ki jih je storil – Uporaba nacionalne zakonodaje, ki določa tridesetletni zastaralni rok – Načeli pravne varnosti in sorazmernosti
Izrek
1.
V okoliščinah, kakršne so te v zadevah iz postopkov v glavni stvari, načelo pravne varnosti načeloma ne nasprotuje temu, da v okviru zaščite pravnih interesov Unije, opredeljene z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, in na podlagi člena 3(3) te uredbe nacionalni organi in sodišča države članice za spor o vračilu nepravilno dodeljenega izvoznega nadomestila „po analogiji“ uporabijo zastaralni rok iz nacionalne določbe iz splošne ureditve, če je bila taka uporaba, ki izhaja iz sodne prakse, dovolj predvidljiva, za preveritev česar je pristojno predložitveno sodišče.
2.
V okoliščinah, kakršne so te v zadevah iz postopkov v glavni stvari, načelo sorazmernosti v okviru izvajanja možnosti iz člena 3(3) Uredbe št. 2988/95 s strani držav članic nasprotuje uporabi tridesetletnega zastaralnega roka za spor o vračilu neupravičeno prejetih nadomestil.
3.
V okoliščinah, kakršne so te v zadevah iz postopkov v glavni stvari, načelo pravne varnosti nasprotuje temu, da lahko „daljši“ zastaralni rok v smislu člena 3(3) Uredbe št. 2988/95 izhaja iz zastaralnega roka iz splošne ureditve, ki je s sodno prakso skrajšan, da bi bilo pri njegovi uporabi upoštevano načelo sorazmernosti, saj je v takih okoliščinah vsekakor mogoče uporabiti štiriletni zastaralni rok iz člena 3(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 2988/95.
(1) UL C 209, 31.7.2010.
Full & Egal Universal Law Academy