22.9.2012
SL
Uradni list Evropske unije
C 287/2
Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 5. julija 2012 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Cour de cassation – Belgija) – Société d’investissement pour l’agriculture tropicale SA (SIAT) proti État belge
(Zadeva C-318/10) (1)
(Svoboda opravljanja storitev - Davčna zakonodaja - Odbitek stroškov, nastalih za plačilo storitev iz naslova poslovnih stroškov - Stroški, nastali v zvezi s ponudnikom storitev, ki ima sedež v drugi državi članici, v kateri ni zavezan k plačilu davka od dohodkov oziroma v njej zanj velja veliko ugodnejša davčna ureditev - Odbitnost pod pogojem, da se dokaže resničnost in poštenost storitve ter običajnost z njo povezanega plačila - Ovira - Upravičenost - Boj proti davčnim goljufijam in izogibanju davkom - Učinkovitost davčnega nadzora - Uravnotežena razdelitev davčnih pristojnosti med državami članicami - Sorazmernost)
2012/C 287/03
Jezik postopka: francoščina
Predložitveno sodišče
Cour de cassation
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Société d’investissement pour l’agriculture tropicale SA (SIAT)
Tožena stranka: État belge
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe - Cour de cassation – Razlaga člena. 49 ES – Davčna zakonodaja, ki dovoljuje odbitek poslovnih stroškov, nastalih davčnemu zavezancu rezidentu, ne pa odbitka takih stroškov, če zavezanec prebiva ali ima sedež v drugi državi članici, v kateri ni zavezan k plačilu davka od dohodkov oziroma v njej zanj velja veliko ugodnejša davčna ureditev – Ovira svobodi opravljanja storitev
Izrek
Člen 49 ES je treba razlagati tako, da nasprotuje zakonodaji države članice, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, na podlagi katere se plačila za storitve, ki jih davčni zavezanec rezident izplača družbi nerezidentki, ne štejejo za odbitne poslovne stroške, če zadnja v državi članici, kjer ima sedež, ni zavezana k plačilu davka od dohodkov oziroma zanjo glede zadevnih stroškov velja veliko ugodnejša davčna ureditev od ureditve, po kateri so ti dohodki obdavčeni v prvi državi članici, razen če davčni zavezanec dokaže, da ta plačila ustrezajo resničnim in poštenim transakcijam in ne presegajo običajnih mej, medtem ko se lahko na podlagi splošnega pravila taka plačila odbijejo kot poslovni stroški, če so nujna za pridobitev ali ohranitev obdavčljivih dohodkov in če davčni zavezanec utemelji njihovo resničnost in znesek.
(1) UL C 246, 11.9.2010.
Full & Egal Universal Law Academy